VESTPHK 3utm)nnnmmm)unmnnumttmnnnnmmttm)Hnmit^HM^^^ E t*2 ruS E Poštni urad 9020 Ceiovec E Vertagspo:1amt 9020 Ktagenfurt E izhaja v Ceiovcu = Er:cheinung$ort Kiagenfuri Posamezni izvod 3 šitinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov = § P. b. b. 5])nmnm))tmmtnuimninnm)t)mnnuutm)nmmnnnmnnT LETNiK XXXii. CELOVEC, PETEK, 2$. FEBRUAR 1977 ŠTEV. 8 {1802] !ZREDNO USPEL OBČN! ZBOR Zveze stovenske mtadine nov mejnik v miadinskem deiovanju # Gojiti bomo najširšo akcijsko enotnost med koroškimi Sio-venci v boju za naše pravice in za izpoinitev čiena 7 avstrijske državne pogodbe. # Gojiii bomo zavezništvo in akcijsko enotnost z vsemi demokratičnimi siiami v avstrijski družbi. # Gojiii bomo vsestransko povezavo z matičnim narodom v SFRJ in s siovenskima narodnima skupnostima v itaiiji in na Madžarskem. # Gojiii bomo tradicije NOB in se v široki akcijski enotnosti boriii proti vsem siiam in pojavom, ki merijo na to, da siovenskemu pre-bivaistvu odvzamejo njegov značaj in pravice kot narodne manjšine; gojenje tradicij NOB pomeni tudi boj proti vsem obiikam nemškega nacionaiizma. RESOLUCiJA OBČNEGA ZBORA ZSM: vprctstctnzjtz je mogoče rešiti !e med manjšino in viado Predstavniki pariamentarnih strank ter zvezne in dežetne viade so v pretekiih tednih s precejšnjo vnemo pričeii razpravijati o nerešenih manjšinskih vprašanjih na Koroškem. Čeprav so viada in v partamentu zastopane stranke ob poskusu, da nas preštejejo, doživete popoin poiom, se zdaj skticujejo na povsem neuporabne rezuitate novembrskega štetja. Hkrati pa hoče viada uveijaviti novi zakon o narodnostnih skupinah, ki ga je pariament iani sprejet na podiagi znanega troedinega sporazuma o štetju posebne vrste, kijub temu, da sta obe osrednji stovenski organizaciji ta zakon jasno in odiočno odkioniii. Pogtavitni ciij zakona je, da zapečati več kot petdesetietno raznarodovaino deio na Koroškem, da izrine siovenščino iz večine dvojezičnih občin in krajev ter vzame osrednjima organizacijama koroških Siovencev pravico zastopanja manjšine. Ne samo, da ta zakon ne vsebuje bistvenih doiočii 7. čiena; ne samo, da pri teh odredbah odiočiino sodeiuje nemško-nacionaina FPO — pomeni zakon o narodnostnih skupinah jasno in nedvoumno revizijo avstrijske državne pogodbe. Občni zbor Zveze siovenske miadine zato odiočno zavrača nedemokratični zakon o narodnostnih skupinah in najostreje obsoja vsakršen poskus revizije državne pogodbe ter ugotavija, da je mogoče rešiti odprta vprašanja samo med iegitimnimi zastopniki koroških Siovencev in pristojno zvezno viado na podiagi 7. čiena državne pogodbe. WALDHEiM O MANJŠiNAH: „Obža!ovanja vredno" V teh programskih načelih je okvirno nakazata Zveza slovenske mladine na nedeljskem občnem zboru svojo dejavnost v bodoče. Ta občni zbor, ki je izredno dobro uspel, bi lahko imenovali nov mejnik v našem narodnem življenju. O tem je pričala že sama udeležba, saj se je v celovški Delavski zbornici zbralo blizu 200 mladih ljudi iz vseh krajev južne Koroške; zastopana je bila delavska, kmečka in intelektualna mladina — vsi pripravljeni, da zgrabijo za delo in dajo nov zalet svoji organizaciji preko nje pa se aktivno vključijo v narodno življenje in v boj koroških Slovencev za pravice, ki nam gredo po členu 7 državne pogodbe. Naša mladinska organizacija, ki se je v zadnjih letih imenovala Slovenska mladina, se je na nedeljskem občnem zboru ponovno odločila za svoje nekdanje ime — Zveza slovenske mladine. Vendar pri tem nikakor ne gre le za spre-mebo imena, marveč pomeni ta občni zbor v pravem pomenu besede tudi nov začetek mladinskega dela. Zveza slovenske mladine, ki ima svoje korenine v času protifašističnega boja in v naprednem mladinskem gibanju ter delovanju v prvem obdobju po drugi svetovni vojni, je namreč odločena, da se spet uveljavi kot široka demokratična, protifašistično usmerjena organizacija, v kateri bo dovolj prostora in možnosti sodelovanja za vse plasti slovenske mladine na Koroškem. To potrebo narekuje — kot je bilo ugotovljeno na občnem zboru — dejstvo, da je organizacija pred leti začela zgubljati ali celo opuščati stike s podeželsko mladino in se je njena dejavnost v glavnem omejevala le še na krog dijakov in študentov. Nasprotno temu razvoju pa se je v zadnjem času, posebno v zvezi s pripravami na bojkot štetja, poleg intelektualne mladine vsebolj aktivno vključevala v boj koroških Slovencev tudi podeželska mladina, ki je bila in ostala — to je treba enkrat zelo jasno povedati — v vsej povojni dobi tudi glavni nosilec naše kulturno-pro-svetne dejavnosti v krajevnih društvih. Tehtnih vzrokov za reorganizacijo je vsekakor dovolj. Ne nazadnje je v to smer izzvenelo tudi delovno poročilo na občnem zboru, ki je pokazalo, da se je dejavnost dostikrat odvijala le še v krogu, kakor da bi šlo za nekakšen debatni krožek in ne za široko mladinsko organizacijo. Zato se je Zveza slovenske mladine na nedeljskem občnem zboru tudi organizacijsko postavila na nove, času in bodočemu delu ustrezne temelje ter si kot poglavitno nalogo zastavila široko aktivizacijo mladih ljudi po vsem dvojezičnem ozemlju. Vsestranska zavzetost za tako aktivizacijo je prišla do izraza v živahni razpravi, kjer so številni mladinci prispevali iz praktičnih izkušenj porojene pobude in konkretne predloge. Novo vodstvo Zveze slovenske mladine s predsed- nikom Teodorjem Dcmejem, podpredsednikom Milanom Wuttejem in tajnikom Andrejem Moharjem na čelu se bo opiralo na širok odbor, v katerem so zastopniki mladine s celotnega našega ozemlja, mladinci, ki so bili že doslej aktivni v mladinskem delu in bodo s svojim poznavanjem krajevnih pogojev brez dvoma bistveno prispevali pri vzpostavljanju lokalnih celic mladinske organizacije. Prav tako pa je bil nedeljski občni zbor tudi prepričljiva manifestacija predanosti in zvestobe naše mladine narodni stvari. In to je bilo izpovedano tudi v spremembi pravit, kjer je rečeno: „Namen Zveze slovenske mladine je, vzgajati mladino na Koroškem v narodno zavednem, antifašističnem in demokratičnem duhu." V tem duhu se bo ZSM zavzemala za narodnostno enakopravnost slovenske manjšine na Koroškem, za prijateljstvo med narodi, za človečanske in državljanske pravice posameznika, za enakopravno in mirno sožitje med obema narodoma na Koroškem. Občnega zbora se je udeležila tudi delegacija Zveze socialistične mladine Slovenije, zbrani mladini pa je spregovoril predsednik Zveze koroških partizanov Karel Pruš-nik-Gašper, sprejeti pa sta bili tudi dve resoluciji (več o tem na 2. strani). Tudi glavni tajnik OZN dr. Ku,t Wa!dheim je zavzel stališče k manjšinskemu vprašanju v Avstriji. V intervjuju za graško „Neue Zeit" je v zvezi z manjšinskim vprašanjem v Avstriji in z avstrijsko-jugo-slovanskimi odnosi izrazil upanje, da bodo prizadevanja obeh strani za rešitev manjšinskega problema le „obrodile sad". Watdheim je menit, da naj manjšine ne bi biie povod za poiemike in ostre konfrontacije med sosednimi državami, temveč naj bi biie mostovi med njimi. Giede sedanjega razpravijanja o manjšinskem vprašnaju v Avstriji pa je giavni tajnik OZN dejai, da je „obžatova-nja vredno" ter doda), da je avstrijski manjšinski probtem znan tu- di že v mednarodnih okvirih. — Problematiko jugostovansko-av-strijskih odnosov so v torek obravnavali tudi v Ljubljani, in sicer na skupni seji komisije izvršnega sveta Slovenije za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti ter komisije skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose. Na seji so še zlasti obravnavali problematiko avstrijske državne pogodbe in položaja slovenske ter hrvaške manjšine v Avstriji. Skupno sejo je vodit republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan Osolnik, udeležil pa se je seje tudi podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ Novak Pribičevič, novi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji. Čakamo na pismo z Dunaja Vse dgže, dg je dt/g sejg doMtgdtMegg dorMrtejg dne JA jgMrrgrjg predtMjeMg sgrMO zgto, dg dt se Mrordg osredMjt orggMrzgctjt doroŠdr/; S/oveMcev še prerMrs/t/r m se od/očr/r M sode/ovgMje v tgdo-rrrreMovgMrd sosvet;/; narodnih sdrrpMOstt, dgdor jr/; predvtdevg dne 7. jrr/tjg 7976 sd/eMjeMt zgdoM o prgvMerM po/ožgjrr MgrodMtd skupnost/, /n rste-Mttr TMTMenK je očrtMO s/rržt/o trrdr' rMjorMMttvMO srečgMje z ekspert/ dne 70. t. Mr. v Ce/ovcrr. Todg n/d od predtMjeMe seje prctcd/; čgs, Mrd razgovor z cdspertt, Mrd Mgdg/jevgMje pre^rdjeMe seje dMe 27. jedrrrgrjg Mtso Mtog/r odstrgMrtt tedt-Me poMtrs/ede, dr jr/; rMrgtg osredMjt orggMtzgctjr dorošdt/; S/oveMcev Mrrsprotr sode/ovrTMjrr v so-svetrd MgrodMtd sdrrpMOstt. Aorošdt S/oveMct Me MroreMro MtrrMO dejstvu, dg porMCMr reševgMje č/eMg 7 v od/tdt zgdoMg o prgv-MerM po/ožgjrr Mgrodrrtd sdrrpMosd Mg osMovt rrgo-tgv/jgMjg g/t preštevgMjg MMMjštMe dejgMsdo revt-ztjo držgvMe pogodde — dg je predrMetMr zgdoM torej protrrrstgveM tM dg je Mgče/MO MeMtogoče so-de/ovgtt v sosvettd, dr' so de/ tegg zgdoMg. Z/gstt pg je rgzvoj odo/r' Mgšegg vprgŠgMjg od J7. jgMrrgrjg Mgprej /e še do/j dodgzg/, dg se v/gdg rM z/gsd dorošde strgMde Me trpgjo prrstoprd d reše-vgMjrr MrrrMO „/(g'rMtMer //errrrgtdreMsfg", dr zgd-tevg reševgMje Mg osMovt rezrr/tgtov preštevgMjg dMe 7-7. MoveMrdrg 7976, rM to Me g/ede Mg dojdot preštevgMjg s strgMt preteŽMe večtMe s/oveMsde Mg-rodMe sdrrpMosd. To so potrdr/r trrdt edsperd, dr so MedvoKMTMO tzjgvt/t, dg se dodo prt reševgMjrr rrpoštevg/t trrdr' rezrr/tgtf jeztdovMegg preštevMgjg, rM to Me /e zg drgjevMe Mgptse, MTgrvcč trrdr prt do/o&rMjrr drgjevMcgg rM stvgrMegg odtMoejg s/o-veMsdegg rrrgdMegg jeztdg Mg rrprgvMeMr rM sod-MeMr področjrr. Od tgderM rMtrgMsrgeMtMerM stg/tščrr prrstojrd/; od/gsd rM strgMd je rgzrtMr/jtvo, dg odd/gMjgjo trrdr sgMTO Mrtse/ Mg MroredrtMO sprerrreMrdo zgdoMg o prgvMerM po/ožgjrr MgrodMtd sdrrpMosd, dt dr' orMogočt/g sode/ovgMje prtzgdete s/oveMsde Mgrod-Me sdrrpMosd v sosvedd, dgr so predstgvMrdt osred-Mjtd s/oveMsdtd orggMrzgctj Mg rgzgovorrr zgdMjt poMede/jed poMovMo pred/ggg/t Tgdo rgzrrMr/jtvo Mt Mrog/o prtd do ModeMegg zd/ržgMjg stg/ršč tM je dr/ rezrr/tgt /e tg, dg do zvezMt dgMc/er dr. Xretsdy posredovg/ osredMjrMM orggMrzgetjgrMg ptsMro z rrteMre/jrtvtjo rgz/ogov rM prtdgzoMT predMOsd, dt po MTMeMjrr v/gde rM strgMd govortjo zg sode/ovgMje predstgvMrdov do-rošdt/; S/oveMcev v sosvedd MgrodMtd sdrrpMosd. Korošdt S/oveMct doMro terMe/jrto prorret/t rM presodt/t ptsMro ter po tej presojt s strgMt Mgjštr-št/; p/gsd Mgšegg /jrrdstvg v/gdt sporoet/r' odgovor. A/e dg dt dgdordo/r poseg/t v prod/eM!, predeM je od/očt/ o MjeM! pretežeM de/ MgrodMe sdrrpMosd, pg Mrdče rre Mrore MtrMro dejstvg, dg je zgdoModg-jg/ec sd/eMt/ 7. jrr/tjg /gMsdegg /etg zgdoMe, dt pr-veMstveMO zgdevgjo s/oveMsdo MgrodMO sdrrpMost — tM to prod vserM poMrts/edoMr prtzgdete MgrodMe sdrrpMosd sgwc rM z revtztjo MredMgrodMegg dodrrMreMtg, dt vsedrrje vgrstveMg do/očt/g v do-rtst s/oveMsde rM drvgšde rMgMjštMe Mg KorošdeMr, 3tgjersdeMr rM GrgdtšegMsderM. Tegg dejstvg Me rrro-re spreMreMttr ModeMg še tgdo /epg tzjgvg, dgdor trrdt Me dejstvg, dg v vrstMerrr ststerMrr gvstrt^sde-gg prgvMegg redg ModeMg, trrdt v/gdMg tzjgvg Me Mtore MgdotMesdd dgj še/e spretMeMtd zgdoMtdd do/očt/. PredstgvMrdr dorošdtd 5/oveMcev so zgto v/gdt Mg poMede/jsdeMT rgzgovorrr MedvorrrMMo povedg/t svoje stg/rsče, dr' s/oMr' Mg pozMgMjrr rrstgVMegg rM prgvMegg redg, z/gsd pg trrdr' Mg zgodovrMsdtd tz-drrŠMjgd s svoječgSMrrM šo/sdtrM zgdoMorM ter zg-doMorM o dvojeztČMrd topogrgjfsdrd ozMgčdgd rM drgjevMrd Mgptstd, dg večrMg Mrddgr Mt rgzrrrMe/g, dgj še/e Mggrgdt/g prtprgv/jeMost rMgMjštMe, dg protr od/jrrdgMr pozMejštd do/jšt/; reštfev sprejrMe provtzortje. Zgto todrgt zgdtevg Mgjprej rešttev vsed dtstveMtd vprgŠMgj v poggjgMjtd Mg osMOvt OMgdoprgvMegg pgrtMerstvg, poterM pg je prt-prgv/jeMg sode/ovgtt prt reševgMjrr vprgŠMgj, dt jtd dMevMO postgv/jgjo trrdt pred MgrodMO sdrrpMost drrrždeMr rgzvoj rM držgvMe potrede. V terM srMrs/rr so predstgVMtdr oded osredMjr/; orggMrzgctj trrdr Mg zgdgjerM rgzgovorrr poMOVMO tzpovedg/t svojo Mgdg/jMjo prtprgv/jeMost zg rgz-govore, pg trrdt svojo od/ocMost, dg Me dodo Mrddgr prrstg/t Mg rešrtve, dr' porMeMrjo revtztjo držgvMe pogodde tM pos/gdšgM;e freMrrtMegg stg-Mjg Mg področjrr MrgMjšrMsde zgščrte. V tej srMert dodo dorošdt S/oveMct drez dvorMg prorrčt/t rM presodt/r' trrdt MgpovedgMo ptsMro tM svojr' terMe/jrtr' presojt prtrMerMo odgovort/t. Ze/t-rMO, dg dt dt/ odgovor /gddo pozttrveM — todg v žtv/jeMjsdtd vprgšgMjtd je dgrgMtgMje MerMO-goče/ Mladina - obet za bodočnost Nedetj:kega občnega zbora Zveze stovenske mtadine $o se kot gostje udeiežiti tudi predstavniki drugih naših organizacij, nekdanji miadinski funkcionarji, ki danes detujejo na raznih področjih narodno-potitičnega, kuiturnega in gospodarskega udejsfvojanja koroških S!o-vencev. tzpričaii so svojo povezanost z miadino, ki bo nekdaj nada-tjevaia njihovo današnje deio, nadaijevaia boj za uresničitev pravic, ki so nam zagotovijene v državni pogodbi — s tem pa boj za na-daijnji obstoj ter vsestranski razvoj siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kako izpoirnjoje Avstrija svoje obveznosti glede grobišč in spomenikov NOB Kakor smo v našem tistu že svoječasno poročati, je zvezni izvršni svet SFR Jugosiavije ustanovi! posebno komisijo za ugo-tavijanje stanja grobov, grobišč, spomenikov in spominskih obe-!ežij pripadnikov narodnoosvobodiine vojne na ozemtju repu-b!ike Avstrije. Pobudo za ustanovitev take komisije je da! konec !anskega !eta izvršni svet SR Siovenije, neposredni povod pa je bi!a ztočinska razstrehtev partizanskega spomenika na Kometju pri Piiberku. Pravna podtaga za de!o te komisije je dana v avstrijski državni pogodbi. Č!en 19 te pogodbe namreč zavezuje Avstrijo, „da bo na svojem ozemlju spoštova!a, varovata in vzdrževa!a grobove vojakov, vojnih ujetnikov in v Avstrijo nasitno pripetja-nih državtjanov zavezniških si!... ki so bi!e v vojnem stanju z Nemčijo; enako tudi spomenike, postavtjene v vojaško stavo armad, ki so se na avstrijskem ozemtju borite proti hitterjevski Nemčiji". Poteg tega pa je v omenjenem čtenu še dotočeno, da bo avstrijska vtada priznata vsako komisijo, detegacijo ati drugo organizacijo, ki jo zadevna država poobtasti, da indentificira, registrira, vzdržuje in ureja grobove in spomenike; in Avstrija se je zavezata, da bo otajševata deto takim organizacijam. Med države, o katerih govori čten 19 avstrijske državne pogodbe, brez dvoma spada tudi Jugostavija, saj so enote njene narodnoosvoboditne vojske bistveno prispevate v boju proti nacistični Nemčiji tudi na ozemtju današnje Avstrije — posebno na Koroškem, kjer je na 40 pokopatiščih pokopanih okoti 500 padtih partizanov. Jugostovanska komisija za ugotavtjanje stanja grobov, grobišč, spomenikov in spominskih obetežij pripadnikov NOV na ozemtju repubtike Avstrije, katere predsednik je čtan CK ZKJ Boško Šitjegovič, je imeta prejšnji teden sejo, na kateri so raz-pravtjati o detu komisije. Zdaj bodo čtani komisije obiskati vse spomenike in grobišča borcev NOV v Avstriji ter ugotoviti, kakšno je njihovo stanje. O tem bodo predtožiti poročito in hkrati predtagati ukrepe za njihovo ureditev ter nadatjnje varstvo in vzdrževanje v smistu čtena 19. Ugotovitve komisije bodo torej prvi obračun o tem, kako Avstrija spoštuje in izpotnjuje svoje tozadevne obveznosti iz državne pogodbe. Tudi beneški Stovenci so počasti!) Cankarjev jubiiej V tem smistu je občni zbor pozdravil tudi predsednik Zveze koroških partizanov Karet Prusnik-Gašper. Koroški partizani z velikim zadovoljstvom spremljamo delo in prizadevnost slovenske mladine na Koroškem, je dejal. .Prav v vas vidimo tiste sile, ki bodo nekdaj z isto vnemo in ljubeznijo do svojega naroda, s požrtvovalnostjo in z vztrajnostjo nadaljevali boj za dosego tistih ciljev, za katere so se žrtvovali partizani: za socialno in nacionalno osvoboditev koroških Slovencev. Ledina je za vas zorana in osejarra. Imamo pred seboj jasen cilj — to je boj za izvedbo člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ta boj pa je hkrati namenjen tudi zopet se porajajoči fašistični miselnosti, namenjen tistim nemško-nacionalističnim silam, ki vedno spet poskušajo razdvojiti in razcepiti enotnost koroških Slovencev." Tem poskusom je v veliki meri izpostavljena tudi naša mladina, je menil tovariš Prušnik in zato posebej naglasit pomen programskih načel, ki si jih je za bodoče delo zastavila ZSM: da bo gojila najširšo akcijsko enotnost koroških Slovencev, da bo še bolj sodelovala z avstrijskimi demokrati, da se bo vsestransko povezovala z matičnim narodom in da bo gojila tradicije narodnoosvobodilne protifašistične borbe. .To, draga mladina, so zares zdrava načela in za dosego teh boste morali žrtvovati marsikaj. Predvsem mora naša mladina s temi načeti graditi in utrjevati protifašistično fronto in se izogibati svetovnonazorskim zaostritvam. Govorim iz izkušnje najtežje, toda hkrati najsveflejše dobe naše zgodovine, ko smo bili sposobni mobilizirati v narodnoosvobodilnem boju vse sloje našega naroda ter jih zajeti, in to pod najtežjimi pogoji, v oborožen protifašistični boj." Tovariš Prušnik je obenem opozori), da se bo morala mladina v boju za dosego svojih ciljev spopasti tudi s pojavi najrazličnejših intrig in spletk, ki bodo prihajale od zunaj in znotraj v organizacijo. V tej zvezi je omenil pripetljaj na letošnjih Koroških kulturnih dnevih, ko je celo iz Amerike prišel očitno poslan agent, ki je poskušal vnesti zmedo v enotni duhovni program, vendar je doživel enoten in strnjen odpor vseh udeležencev. Ob koncu je predsednik ZKP želel občnemu zboru in nadaljnjemu delu Zveze slovenske mtadine mnogo uspeha ter izrazil prepričanje, da bo mladina to svoje delo gradila na zdravi narodni podlagi, zavedajoč se, da mora stati trdno, z obema nogama na domači zemlji ter imeti najtesnejše stike z delovnim človekom na Koroškem. .2e-lim vam mnogo uspehov, saj vem, da sta usoda našega naroda in boj za pravice koroških Slovencev vaša srčna zadeva." Pozdrave mladine iz matične Slovenije pa je sporočil občnemu zboru predstavnik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Marko Morel. Poudarit je, da je v Sloveniji in Jugoslaviji stalno prisotna skrb za položaj slovenske narodne skupnosti v Avstriji, katere boju nudi matični narod vsestransko podporo. Posebej velja to za slovensko mladino, ki je to skrb in podporo izrazila na številnih zborovanjih in manifestacijah ter na svojem kongresu. .Zavedamo se položaja Slovencev na avstrijskem Koroškem in njihovega boja za uresničitev vseh pravic, ki so določene v 7. členu avstrijske državne pogodbe," je dejal Morel. „Vi, slovenska mladina na Koroškem, dajete velik doprinos v tem boju; vsakodnevno prispevate k obstoju in razvoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem, hkrati pa tudi k razvijanju demokratičnih odnosov znotraj naprednih sil v Avstriji." Predstavnik mladine Slovenije je izrazil prepričanje, da bo Zveza slovenske mladine kot enotna mladinska organizacija uspela izvrševati naloge, ki si jih je zastavita na svojem občnem zboru. Pri tem pa lahko pričakuje polno podporo slovenske mladine iz matične dežele, je naglasil tovariš Morel, kajti: .Še naprej želimo vzpostavljati neposredno povezavo z vami in vam pomagati — pa ne le kot najvišji organi Zveze socialistične mladine Slovenije, ampak je to vse večja želja in volja mladih v osnovnih organizacijah, zunaj na terenu, kjer mladi živijo in delajo." V prisotnosti številnih predstavnikov kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje so prejšnji teden na sedežu kulturnega društva „Ivan Trinko" v Čedadu počastili stoletnico rojstva Ivana Cankarja — z otvoritvijo razstave ..Cankarjevo gledališče" ter s koncertno izvedbo drame ..Jakob Ruda". Razstavo so pripravili slovenski gledališki muzej v Ljubljani, Stalno slovensko gledališče v Trstu, slovenska kulturna društva in zveza izseljencev iz Benečije. V imenu kulturnih društev Beneške Slovenije je razstavo odprl dr. Viljem Černo, ki je poudaril pomen razstave in posebej Cankarja samega v današnjem trenutku v Beneški Sloveniji. ..Cankar govori v svojih delih o ljudeh, ki kot on sam iščejo pravico in svobodo," je dejal predsednik društva „Ivan Trinko" ter še poudaril: „To, kar je on iskal, to danes iščemo tudi mi sami." Cankarjev lik pa je orisal slovenski pesnik Ciril Zlobec, ki je uvodoma dejal, da je danes težko ob taki priložnosti spregovoriti o Ivanu Cankarju, pač zato, ker se v njegovi človeški in umetniški veličini človek lahko izgubi. Zato se je v svojem govoru omejil predvsem na tiste vidike, ki so za današnji trenutek Beneške Slovenije morda najbolj značilni. Omenil je prodiranje Cankarja v italijanski svet, posebej tržaško italijansko uprizoritev ..Idealista" ter izid .Hlapca Jerneja" pri založbi Feltrinelli. Ob tem je poudaril, da doživlja Cankar danes pomembna priznanja v mednarodnem svetu, saj ga kritiki postavljajo ob najpomembnejše osebnosti svetovne literature. To dokazuje aktualnost Cankarjevih besedil, kajti Cankar je v svojih dramskih delih izpovedat najbolj revolucionarne ideje, ki jih danes ne razumemo več zgolj v okviru tedanje zgodovinske situacije, temveč v občečloveškem smislu kot upor proti vsakršnemu zatiranju in omejevanju svobode. Ob koncu svojega govora je Ciril Zlobec poudaril pomen zavesti pripadnosti nekemu kulturnemu narodu ter dejal: .Danes, ko ne moremo več govoriti o kakih usodnih antagonizmih med narodi, ampak ko vsakdo stremi k čim globljemu sodelovanju med narodi, ne bi smelo biti nobenih ovir za razvoj te zavesti, saj le zavest o domačem in poznavanje domače kulture pripomoreta k temu, da lahko človek bolj ceni druge kulture." Po govorih so nastopili člani tržaškega Stalnega slovenskega gledališča s koncertno uprizoritvijo Cankarjeve drame .Jakob Ruda". Predstavniki Cankarjeve založbe iz Ljubljane pa so ob zaključku prireditve izročili kulturnemu društvu .Ivan Trinko" popolno zbirko knjig, ki jih je založba izdala v zadnjih štirih letih — vsekakor lepa manifestacija žive povezanosti beneških Slovencev z Ivanom Cankarjem. Občni zbor Zveze slovenske mladine v Celovcu ugotavlja, da poklicno vpraSanje Edde Konradove že več kot dva meseca ni rešeno. Trenutna nastavitev v dušnopastirskem uradu na noben način ne more odgovarjati njeni resnični kvalifikaciji. Znano je, da je bila Edda Konrad odstavljena 1. decembra lanskega leta na predlog Katoliške akcije. Kot .tehten vzrok za odstavitev so ji očitali .osebno poklicno nezmožnost" in .kršitev službenih predpisov". Vse to pa so ji očitali le zaradi njene solidarnosti z koroškimi Siovenci v boju za pravice. Kljub temu stoji Katoliška delavska mladina na strani svoje tajnice in odločno zahteva, da je treba izbojevati pravico do samostojne, za socialno in demokratično pravičnost zavzete politike. Občni zbor Zveze slovenske mladine podpira to staiišče Katoliške delavske mladine. Obenem pa obsoja tudi izjave župnika Mucherja, ki niso naperjene samo proti določilom sedmega člena državne pogodbe, ampak so tudi nezdružljive s še tako širokim pojmovanjem krščanstva. Zato občni zbor Zveze slovenske mladine najostreje obsoja ukrepanje Katoliške akcije in izraža vso svojo solidarnost in podporo Katoliški delavski mladini, ki v prvi vrsti zahteva, da postane Edda Konradova spet njihova tajnica. V zadnjem časa prekaja vprašanje jedrsklk lektrarn čedalje kol; v središče političnega za-Imanja avstrlskega Ijadstva. Vlada pripravlja tvoritev prve jedrske elektrarne v 2wenten