Ameriška NO. J3 fa rcfA^nean AM€RICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGE ONLY Serving Ciucago, Milwaukee, Waukegan. Chnuth. Joliet, San Francisco. SLOVENIAN Pittsburgh, New York, Toronto. Montreal. Lethbridge, Winnipeg DenverfSS^lS^f^lSoen^ Ciy. Pueblo aockSprm«, CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 24 1978 LETO LXXX — vol. LXXX V BEOGRADU RAČUNAJO NA OSTREJŠA SOOČENJA Ko se je konJerenca o varnosti in sodelovanj« v Evropi vrnila na deK pričakujejo nova soočenja med Zahodom in Vzhodom. BEOGRAD, SFRJ. — Ko so se zastopniki 35 držav Evrope in Amerike vrnili na delo po novoletnem odmoru, je vzhodna stran predložila, da konferenca j zaključi svoje delo pregleda iz- ! vajanja določil listin, podpisa- imskl mimk gmmll repsiklikaiisfcera mi$\m Ford Mofor Compaiiy ostane v Južni Afriki JOHANNESBURG, J. Ar. -Henry Ford je tekom svojega! obiska v Južni Afriki izjavil, da bo njegova družba ostala v rasno razdeljeni Afriki, ker samo močno gospodarstvo “more plačati račune za Socialni napredek”. Predsednik Ford Motor Company se je tekom svojega osemdnevnega obiska v Južni Afriki WASHINGTON, D.C. — Na ;razS0VarJal z belimi in črnimi j vodniki ter kljub pritisku raz- Waldheim označil razgovore o Cipru za opogumljajoče EGIPT IN IZRAEL SE OZIRATA NA WASHINGTON iz Clevelan m ohoiu t Ko so neposredni razgovori med Jeruzalemom in Kairom z.ičasiio prekinjeni, gledata oba na Washington, tla bi Eh pomagal obnoviti. -t.,---,,- -—— , m-—o,,- seJi Narodnega odbora. republi . nih v Helsinkih poleti 1975, z iz- kanske stranke pretekli petek ™ p' ad izjavil, da ima njegova javo o potrebi detente, pa sko-' J6 govoril znani črnski vodnik ! dmzba za enkrat namen ostati raj brez omembe spoštovanja človekovih pravic. Zastopniki zahodnih držav so izjavili, da je sovjetski predlog rev. Jesse L. Jackson iz Chicaga. Dejal je, da črnci potrebujejo republikansko stranko, ki bi naj se potegovala za njihovo nezadosten in zato nešprejem- ^podporo z demokratsko. Črnci Ijiv, pa so ga vendar pozdravili ker so spoznali v njem vzhodno stališče v pogledu zaključkov sedanje konference. Konferenca je v zaključni do- bi imeli izbiro in boljše.možnosti za podpiranje svojih zah tev. Republikancem, je rekel, da oni enako potrebujejo črnce, če bi in diplomati napovedujejo hočejo ohraniti in okrepiti svojo nova, ostrejša soočenja med'moč pri volitvah. “Roke, ki so Zahodom in Vzhodom v prihod- obirale leta 1966 bombaž, so leta njih tednih, ter izražajo dvom v 1976 izbrale predsednika ZDA in kake važnejše zaključke v konč- utegnejo biti odločilne tudi leta v Južni Afriki. Poudaril je, da je njeno načelo “Enaka plača za enako delo”, kar je v nasprotju z rasno politiko Južne Afrike. Ko so ga vprašali glede rasnega zapostavljanja in socialnega napredka, je H. Ford odgovoril, da je to “vprašanje, ki ga mora reših ljudstvo Južne Afrike”. Carter izbral novega poslanika za Poljsko WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je izbral za novega poslanika ZDA na Poljskem Glavni tajnik SN je po razgovorih v Ankari. Atenah in na Cipru, pretekli teden izrazil upanje, da utegnejo novi neposredni razgovori na Cipru-voditi do sporazuma. ATENE, Gr. - Glavni tajnik . ^ J „ v., , . . -------0- Združenih 'narodov dr. Kurt:™ trdo nadaljevanje p°- sporazuma in ne le za propa- Waldheim je dejal tu, da je pri-!ga;,anj- Na^rei i® preteklo sre- gandni boj, ki mpre biti samo šlo v naporih za pomiritev Cip-S00 .p0ZVai oadat 12 Jeruzalema škodljiv. ra do “preobrata” z odločitvijo |svo3®ga zunanjega ministra m , Javno je težko razpravljati Turčije, da predi oži stvaren, de- ^ :kočljivih zadevah, zlasti o popu- janski načrt za glavna sporna WASHINGTON, D.C. — fred- mdnik Sadat in predsednik via- Za javnost na tiskovnih konfe-de Begin sta s trdimi besedami rencah, je precej jasno vsako-obscdila trdovratnost in nepo- mur, če je seveda pogajajočima pustljivost stališč drug drugega 5e stranema dejansko za dosego vprašanja tekom dveh tednov. “Seveda zavisi uspeh od vsebine turškega predloga,” je dejal Waldheim, “toda dejstvo, da je Turčija‘ pristala na njegovo predložitev, je opogumljajoče”. Dr. Kurt Waldheim je prišel v Atene po obisku v Ankari in v Nikoziji. Možnost uspeha vidi pristal po posredovanju pred- šcanju v času, ko obema vlada-sednika Carterja na nadaljeva- nia nasprotniki pazljivo gledajo nje vojaških. i pOCj roke. Egipt noče pustiti v iz- Predsednik izraelske vlade raelski oblasti niti pedi arabske Begin je nato izjavil, da bo po- zemlje, zasedene v junijski voj-cakal, kaj bo predsednik Sadat ni 1967, Izrael pa ni voljan zad- v prvi vrsti v tem, da so vs° | ni izjavi konference. j 1980,” je razlagal črni vodnik pokiicnega dipiomata Williama Zahodne države vztrajajo na Narodnemu odboru republikam g Schaufele-ja, ki je doma v stališču, da naj zaključna izjava Jske stranke. konference v Beogradu oceni iz- I ___ polnjevanje 33 držav Evrope, ZDA in Kanade določil in obljub v helsinških listinah o človekovih pravicah, o politični in vojaški detenti ter o gospodarskem sodelovanju. Sovjetski predlog zaključne izjave omenja človekove pravi- lurdš dolžijo Irak preganjanja Kurdov Lakewoodu, Ohio. V službi v državnem tajništvu je od leta ; 1950 in je sedaj na položaju, pomožnega državnega tajnika za strani pristale na to, da on najprej ocen: 'kofTog in dožene, ali je sprejemijbvčC' uporaben kot temelj za V ;e razgovore med Grki in Turki na Cipru. Iz virov blizu' turške in grške vlade je znano, da predsednika obeh, Eeevit in Karamanlis odo- gčvoril egiptski narodni skupščini. Ko je tam Sadat izjavil, da se rajše bojuje do konca dni, kot pa da bi odstopil ped arabske zemlje, in ostro obsodil zahteve in stališča Izraela, je Begin '•odložil” sestanek obrambnih nje pedi te zemlje vrniti. Izrael se noče odpovedati uradno nobenemu delu “Obljubljene dežele", Egipt in druge arabske države pa nočejo priznati dejstva, da tisti, ki je v vojni poražen, nima pravice sta vij ati zahtev, ministrov, ki bi se naj nadalje- prav gotovo ne velikih in trdih, val v Kairu še pretekli teden. Egipt in druge arabske države Poskus ameriškega državnega Sl- sjcei za'veJa.i0) ha je Izraei tajnika, da bi pogajanja spravil vola-s^° se vedno kos osem sku-zopet na pravi tir, ni uspel. Ta pa]’ toda vnočeJ° sFrej®« konč-so za enkrat ostala uradno pre- lieS“ vojaškega poraza. Izgubili bravata posredovanje glavnega kinjena, toda vladi obeh držav 50 nekaj bitk, niso pa izgubili tajnika ZN in n .egovo prizade- še vedno poudarjala željo no vojne... To stališče je veljavno, Afriko. W. E. Schaufele je star 54 let vanje z& cb-novr cesr-ih poga* miru. Za mir je še. vedno tudi dok^eri 'ie na bojiščih v veljavi so obdolžili Irak, da je od septembra mučil in usmrtil preko ce samo v tolik0, da~ udeleženke 96 Kurdov- Iraške oblasti nai bi konference “izjavljajo priprav- lzSnale na tisoče Kurdov iz nji- BEJRUT, Lib. Zastopniki _ _ _ ^ ____ r-o* ________ -« 4-. ...___ kurdskega nacionalnega gibanja Ie bd prvotno izbran za po- janj za sporazum med ciprskimi večina javnosti v obeh državah. sa”10 l‘Su“Viit\ sovražnosti . slanika ZDA v Grčiji, pa se je zameril Atenam, ko je pred Senatnim odborom dejal, da je --•neobičajno”, da so otoki tako 1 hdvih domačih krajev in uničile ,bbzu Turčije grški. več ducatov kurdskih vasi v se- v Va1rca''n w . vernem Iraku.; Zastopniki Domoljubne zveze jKurdlstana trdijo, da hoče Bag-Ko se je konferenca v Beogra- dad arabizirati kurdska, področ-du pripravljala lansko poletje ja, ki so bogata na olju, in Kurin se nato v oktobru začela, je de Preseliti v južni del Iraka, Grki in Turki. ijenost nadaljevati z njem sodelovanja ria polju človekoljubja, človeških stikov,; informacij, kulture in vzgoje”. Spopadi na meji Vietnama in Kambodže se nadaljujejo ; Vodnika teh sta govorila doslej Trdo v pr d vrsti za javnost. Po- . v gaj an j a je javno težko voditi, ko !ra’ nleS°'° reševanje bo dolgo S-por med Izraelom in Arabci je mnogostran, je zapleten in V Varšavi bo W. E. Schaufe- J le nasledil R. T/ Daviesa, ki je : HONG KONG. — Po sem do- cdstopil. slih poročilih je prišlo sredi o . 1 preteklega tedna in koncem Kanada bo opustila njega do novih ostrih bojev v je očitno, da mora vsaka stran nekaj popustiti, če naj bo dose- -žen sporazum. Ameriški državni tajnik Cy- j rus R. Vance je po razgovorih v obeh glavnih mestih odletel preko Turčije in Grčije, kjer je ime1 in težavno, s prenekaterimi brati in zastoji. ------o------ Asesment— V sredo, 25. januarja, bodo v SND na St. Clair Avenue pobirali asesment za četrt leta od 6. do 8. zvečer v spodnji dvorani. Iz bolnišnice— Rojak Mat Arko, ki je skozi 18 let prodajal pri Cimpermanu na Norwood Road meso, se je vrnil po več tednih iz St. Vincent Charity bolnišnice, kamor je bil prepeljan, ko ga je na delu zadel delni mrtvoud. Četudi se mu je zdravje precej popravilo, je njegova leva roka še vedno skoraj brez moči. Sedaj je doma na okrevanju in se vsem, zahvaljuje za obiske in pozdrave. Prijaznemu Matu želimo skorajšnjega okrevanja! Čistilci snega dobro plačani— Lansko leto je 17 uslužbencev mestnega oddelka za ceste zaslužilo preko $35.0C0, torej več kot župan R. J. Perk. šest od teh je zaslužilo preko $40.000 v glavnem zaradi številnih nadur v zimski dobi ob čiščenju snega. Mestni finančni direktor? J. G. Tegreene je k temu včeraj izjavil, da je to “prekomerno, nepotrebno in neopravičljivo”. Cestni komišener J. D. LaRiccia, id odobrava nadurno delo, je dejal, da je bil to “pravilno”. Zadnje vesti dostavljanje pošte? bližini meje Kambodže in Viet- kratke razgovore z njihovimi TORONTO, Ont. — Predsed- nama. vodniki, domov. V nedeljo zve- Zahod upal, ,da bo pripravil kier bl -iib lažje nadziral. nik vlade Pierre E. Trudeau je Hanoi je pretekli,petek ozna- čer pri povratku je novinarjem 1 Kurdi, ki jih je skupno okoli objavil, da vlada tehta možnost čil kambodžanske komunistične dejal, da bodo razgovori med E- 5 milijonov in živijo poleg v opustitve dostave prošte za en vodnike za “nazadnjake”, ki giptum in Izraelom verjetno ob- Iraku tudi v Iranu, Turčiji in dan v tednu, ker da si enostavno stalno kažejo svoje sovraštvo do novljeni v teku enega tedna do Sovjetski, zvezi, se ze stoletja ne more več privoščiti vsako- Vietnama. Ta obdolžitev je bila deset dni prizadevajo za ustanovitev last- dnevne dostave. v Hanoiu objavljena v času, ko C. A. Vanče je pustil na Sred- ne države Kurdistan. Pod vod- Na krajevnem zborovanju Li- je bila na obisku v Kambodži njem vzhodu svojega namestništvom gen. Barzamja so se po- beralne stranke je Trudeau de- kitajska delegacija od vodstvom ka Athertona, ki bo sedaj poto- pravic v državah Vzhodne Evro - ;n0V110 uprli v Iraku, pa morali jal, da naj bi se morda dežela vdove pokojnega predsednika val med Jeruzalemom in Kai- pe z lastnimi očitki zahodnim uPcr znova ustaviti, zadnjič pred vrnila v čas, ko so ljudje sami vlade Ču En-laja, ki je podna- rom ter gladil pot za obnovo raz- državam. Zahod in Vzhod na Par ko se je Iran pobotal z hodili po svojo pošto na poštne čelnica Ljudskega kongresa in govorov. Da bodo ti poslej mo- konferenci v Beogradu stvarno Irakom in ustavil upornim Kur- postaje ali na glavno njeno od- članica Centralnega komite ta rali potekati za zaprtimi vrati nista govorila drug z drugim, se dom dotedanjo podporo. lagališče. KP v Pekingu. in brez glasnih in širokih izjav nista spustila v odprt razgovor, - ------------—_________________________________________________________i----------------------------------------------— Mestni proračun— Župan D. J. Kucinich je napovedal, da bo predlog novega mestnega proračuna za 3 milijone manjši od sedanjega —129 milijonov. Mestni svet bo dobil predlog proračuna 1. februarja in bo o njem razpravljal v drugi polovici februarja in v začetku marca. Vzhod do razprave o človekovih 1 pravicah in njihovo spoštovanje razširil ter utrdil. Vzhodne države s Sovjetsko zvezo na čelu so to razpravo zavračale in odgovarjale na očitke zahodnih držav zaradi kršenja človekovih WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj poslal Kongresu predlog proračuna za prihodnje finančno leto, ki se začne oktobra. 'Pro- Prijave nedržavljanov— račun predvideva 500 bilijo-' Pravosodno tajništvo ZDA nov dolarjev izdatkov in le poziva vse nedržavljane, da se 439.4 bilijone dohodkov, pri- tekom meseca januarja prijavijo manjklja naj bi torej znašal na posebnih obrazcih, kateri se 60.6 bilijonov. Del tega bo dobe na vseh poštah in v vseh zakrivilo znižanje zveznih Vselitvenih uradih. Storite tc davkov za 25 bilijonov, ki naj do 31. januarja t.l., da ne boste bi bilo uzakonjeno prihodnjo imeli nepotrebnih sitnosti. Star- jesen. ši ali zakoniti varuhi otrok iz- ampak sta govorila drug mimo drugega. Človekove pravice sta tolmačila vsak po svoje v so- j glasju s političnim in družab- j nim redom ter s smotri, ki jih ta zasledujeta. -------o- Sovjetska zveza zanika očitke Eritrejcev KOPRSKA ŠKOFIJA JE ZNOVA ZAŽIVELA II. Miller za trden dolar WASHINGTON, D.C. — G. William Miller, ki ga je predsednik Carter določil za novega načelnika Federal Reserve Boar-da, je podprl ameriški napor za utrditev dolarja, kateri je po njegovem mnenju prenizek na-pram nemški marki in švicarskemu franku. Novi načelnik FRB sodi tudi, da je sedanja raven inflacije nesprejemljiva in jo je treba vztrajno omejevati. Vremenski prerok Postopna pooblačitev z verjetnostjo snega, ki bo ob temperaturi okoli 35 F pomešan z dežjem, dokler se na noč ne bo ohladilo. Jutri hladnejše in naletavanje snega. Najvišja temperatura okoli 35 F (2 C). Po slovesnosti v stolnici je bilo slavnostno kosilo v restavraciji Žusterna pri Kopru. Kosila so se poleg škofov in številnih duhovnikov udeležili tudi predstavniki civilnih oblasti in sicer: predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman, član pred-sedništva SZDL SR Slovenije Tone Fajfer, predsednik občinske skupščine koprske občine Mario Abram, predsednik izvršnega sveta novogoriške občine Jožko Mozetič in predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi slovenskih obalnih občin Gustav Guzej ter italijanski konzul. Kosilo je poteklo v prijateljskem vzdušju. Nastopili so razni govorniki, ki so vsi izrazili zadoščenje nad tem zgodovinskim dogodkom, obnovili svoje čestitke in voščila škofu in paudarili, da je vse to izraz dobrih medsebojnih odnosov. Prvi je spregovoril škof Jenko, ki se je vsem zahvalil tudi za pomoč (pronunciju in konzulu v italijanščini). Sledili so nagovori in voščila nadškofa Pogačnika, nadškofa Pavlišica, predsednika Kolmana, škofa Nežica, dekana teološke fakultete Perkota, nadškofa Bukatka, škofa Držečnika, župnika Komjanca, škofovega delegata Škerla ir jezuitskega provinciala p. šefa. Iz teh govorov in pozdravov povzemam dve misli in želji, ki sta bili zelo jasno poudarjeni in sicer: naj bi koprska škofija dala vzgled, kako mora Cerkev postopati z verniki druge narodnosti, ki je v manjšini, in naj se slovenski škofje resno zanimajo tudi za slovensko Cerkev v zamejstvu in naj ji pomagajo. Predno je prišlo do ustanovitve koprske škofije, je preteklo precej primorskih solz in marsikateri križ se je u pognil ali zlomil pod težo odgovornosti. Pio Furlanski zgodovinar Paschini trdi, da je nezanesljivo poročilo, ki pravi, da je bila škofija v Kopru ustanov Ijena že v 6. stoletju, pač pa je zgodovinsko dejstvo, da jo je ustanovil papež Aleksander III. leta 1177. Dejansko je bila uresničena šele leta 1186. Obsegala je Koper in ozemlje okrog mesta, kar ga je spadalo pod beneško republiko. Od takrat dalje imamo nepretrgano vrsto škofov do 1. 1828, ko je papež Pij VIII. ukinil samostojno koprsko škofijo m jo združil s tržaško tako, da so tržaški škofje bili istočasno tudi koprski. Tako stanje je trajalo do septembra 1947, kc je Koper ob državni razmejitvi prišel kot del cone B pod upravo SFR Jugoslavije. Tedaj je postal prvi škofijski upravitelj administrature msgr. Albin Kjuder, župnik v Tomaju. Njemu je sledil msgr. M. Tores, dokler ni bil leta 1964 imenovan za administratorja celotnega Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko. Ta je v svojih rokah združil vse dele koprske, goriške in reške škofije, ki so prišli pod Jugoslavijo in so v njih prebivali Slovenci. To prehodno stanje je trajalo do lani, ko je po Osimskih sporazumih bila obnovljena koprska škofija in ločena od tržaške. Msgr. Jenko je postal pravi koprski škof, msgr. Bellomi pa samo tržaški in ne več tržaško-koprski. Dr. Jenko kot koprski škof upravlja tudi dele goriške nadškofije, ki so prišli pod Jugoslavijo. BONN, ZRN. — Sovjetski vod- pod 14 let, so dolžni te prijaviti. nik Leonid I. Brežnjev je po- ------o------ slal kanclerju H. Schmidtu pismo s svarilom pred uvedbo ameriške nevtronske bombe v oborožene sile NATO v Ev- MOSKVA, ZSSR. — Tiskov-ropi. Slična svarila naj bi na služba TASS je uradno zani-Brežnjev poslal tudi drugim kala kot neosnovane trditve E-članicam NATO v Evropi, ritrejske ljudske osvobodilne Pismo naj bi bilo pisano, kot fronte, da sta dva sovjetska ru-poroča nemški list “Die Welt”, šdca pretekli teden streljala na precej “grobo”. položaje gverilskih sil v okolici WASHINGTON, D.C. — Razgo- Masave, glavnega pristanišča E-vori za končanje štrajka v tiopije, ki je obkoljeno od gve-premogovnikih so dosegli od- rilskih sil in so njegove zveze z ločilno stopnjo. Obe strani sta zaledjem pretrgane, stališči baje precej zbližali in Sovjetska zveza je prav tako je možno pričakovati spora- zanikala somalijske trditve, da zum. Štrajk se je začel 6. de- so sovjetske in kubanske ter cembra, ko je potekla stara druge sile držav sovjetskega kolektivna delovna pogodba, bloka pripravljene v Etiopiji za Koprski škofiji in njenemu škofu želimo tudi mi obilo božje milosti in po njej obilico dobrih sadov ter zdravo bogato žetev! PARIZ, Fr. — Tu so včeraj dopoldne ugrabili E. J. Empai-na, belgijskega plemenitaša in enega najbogatejših industrialcev Evrope. Ni še znano, ali je smoter ugrabitve odkupnine ali politika. ATENE, Gr. — Predsednik grške vlade Karamanlis je sprejel predlog predsednika tur- nastop proti Somaliji. Podpirajmo Rožmanovo zavetišče v Argentini voru dejal, da bi naj se sestanek vršil spomladi, da bi bilo dovolj časa za njegovo temeljito pripravo. ške vlade Ecevita za njun ses- MOGADISCU, Som. — Tukaj so tanek in neposredne razgo- objavili, da so Etiopci včeraj vore za rešitev spornih zadev začeli svojo ofenzivo na po-nied obema državama. Grški dročju Hararja, da pa je bil predsednik vlade je v odgo- napad zavrnjen. ^1 Mm&šm Dmioi/iiiM I Somalija jc pozvala Zahod, naj ji pošlje orožje in ji pomaga tudi z lastnimi silami preprečiti etiopsko-sov-ijetske načrte. mJ7 St Osir Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNIN*} Združene države: ¥26.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: United States: $28.00 pea year; $14.00 tor 6 months; $8.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 0 months; $8.50 for 3 month* Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLP VELANI?, OHIO No. 13 Tuesday, Jan. 24, 1978 Odnosi ZDA s Sovjetsko zvezo na preskušuji v zvezi z Afriko ii. Washington in Moskva zasledujeta pazljivo razvoj v SFR JugW'n 'ip, kjer bi mogla Titova smrt vsak čas sprožiti mr. ar e zapletljaje in ogroziti sedanji odnos sil v Sredozemlju, Jugo vzhodni Evropi in tudi na Sred IZPQ9 ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Morda vam je znana zgodba o “Hlapcu Jerneju”, katero je tako drastično opisal veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar. Jernej je bil hlapec pri bogatem kmetu. Vžive1 se je v svoj posel, vzljubil je go-sodarja, noč in dan je garal na kmetiji. Oral, sejal, sadil drevesa in jih cepil. Pestoval je gospodarjeve otroke in jih imel rad kot svoje. Umrl je gospodar, kateremu je zvesto služil leta in leta in se v tej službi postaral. Kmetijo je prevzel njegov sin. In ta je rekel hlapcu Jerneju: ‘Jernej, doslužii si, posthral si se, ne moreš več biti pri nas. Pojdi, kamor želiš.” Jernej je šel iskat pravico na sodnijo, a je ni našel. Na stara leta ni imel več iti nikamor. Ta zgodba mi stopi pred oči, prevžitkarje”, slovensko sem zaspal. Bila je lepa udeležba, disciplina, ni več drenja na koru, g. organist je bolj prost, imajo vsak dan drugega bralca. Kako prav, da se mladina navadi na sodelovanje. Tudi oltarne darove prineseta dva učenca. Imajo od časa do časa tudi primerno pridigo. Father Klavdij in Father Bernard sta ubrala pravo pot. * Ne pozabite, da bo v nedeljo, 29. januarja, mladinska maša in po maši sestanek v spodnji dvorani. Po maši pa vsi, kar nas je, na Baragovo kosilo, kjer Bo tudi letni občni zbor Baragove zveze za Chicago. V Clevelandu je izdalo Društvo protikomunističnhiu borcev ‘Tabor’ ploščo Slovenski do-mobran. So pesmi, katere so peli slovenski domobranci, polni ognja in navdušenja za protikomunistično borbo, ki je ogrožala Slovenijo. Svoj čas so bile izdane te plošče, sedaj je ena sa- ravnal z otroci. Pa je tako, kakor pravd slovenski pregovor: “Oče: in mati lahko prerodita šest otrok, vseh šest otrok pa ne more prerediti očeta in matere, ki sta jim dala življenje.” Ni povsod tako. Poznam tudi slovenske družine, kjer sta oče ali mati tudi v starih letih deležna nežne oskrbe prav do smrti. So pa družine, ki komaj čakajo, da potisnejo roditelja v — starostni dom ... Kako je v teh domovih osebno, ne vem. Le enega sem imel ^ Argentini izhajajo od časa priliko obiskati. Neka gospa mi ^asa ^nP2e> v katerih so o-je rekla: “Samo v dom za stare.pričevanj naših ljudi, k: razprod; Lahko pa jih še naročite ple m g. Lojzeta Grego-richa, 1844 W. 22nd Plape, Chicago, 111. Cena $5. Društvo sv. Štefana št. 1 K.S. K.J. je dobilo novega tajnika v osebi Toneta Gabra ml. Tone je povsod zraven, kjer gre za dobro stvar. Vedno navdušen za razne športne aktivnosti. Gotovo bo kot novi tajnik vnesel društvo novega ognja in znal pritegniti mladino. To se mi zdi najvažnejše. O’Hara letališče v Chicagu je še vedno med prvimi v deželi, kar tiče letalskega prometa. njem vzhodu. Najkočljr/eiši je vendar položaj v Afriki, kjer skuša Sovjetska z eža okrepiti svoj položaj v Etiopiji. Po podatkih zabudnrh obveščevalnih služb, posebej tudi ameriških, uovaža Sovjetska zveza od srede novembra velike količine modernega orožja, med drugim tankov, ‘ko gledam naše letal in t pridiva, v Etiopijo. Več tednov je vzdrževala (nai bodo te ali druge narodno-obsežen ktaRW most z Adis Abebo preko Adena v Juž- ,sti. Vzgojili in prehranili so ko- nera Jemenu in delno preko Libije v severni Afriki, kjer pico otrok. Jim oskrbeli pri- uporablja Sovjetska zveza nekdanje ameriško-britansko ,niemo šolanje, dali jim tudi go-letalsko oporišče Wheelus. Jovo mero moralne vzgoje. Ga- Sovjetska zveza ima sedaj v Etiopiji okoli 1000 SVO rali s° 23 sv°i ljubljeni drobiž, jma plošča (Long Plav). Vse Ploji vojakov, okrepila pa je tudi svoje pomorske Sile v In lesno je bilo v hišici, katero so šče, ki so.dospele v Chicago, so dijskem oee mn in v Sredozemskem morju. Poleg sov ,z§radili s sYbjimi žulji. Prišla je jetskih vojakov je v Etiopiji tudi preko 2000 kuban- &tarost> onemoglost. Star človek skill in ok..-!i 3000 južnojemenskih. To niso več samo je veckrat siten, ne more si po-vojaki ovetr.valci, ampak se pripravljaj,© že za neposred- mafati’ kakcr bi želel, a čuti, no udeležbo varnem boju. Eritrejske gverilske skupi- da ima Pravico> da na stara leta ne so zadnji dni objavile, da so ujele nekaj teh etiop-.ravnaj° 2 tako’kakoir i® on skih ‘‘soborciv”, nekateri pa bi naj v boju tudi padli. Po izgubi svojih vojaških oporišč v Somalij lani je Sovjetska zveza začela graditi, kot trdijo obveščevalni viri, opor šče ?a svoje vojaške nastope v Adenu na juž-no-zahodni obali Arabskega polotoka, od koder je mogoče nadzirali, pa tudi prekiniti promet skozi Rdeče morje. Aden lahko odlično služi tudi za nadziranje morskega premeta v zahodnem delu Indijskega oceana, zlasti ob obali Afrike okoli Somalijskega polotoka. Aden lahko služi Sovjetski zvezi ob sodelovanju Južnega Jemena s katerim je v tesni zvezi, za pritisk na Savdsko Arabijo, kjei so za enkrat največje znane rezerve olja. Savdska Arabija je kot čtivariea islamskih svetih mest Meke m Medine, vplivna v vsem islamskem svetu, v arabskem pa prav posebej tudi zaradi svojega oljnega bogastva m finančnih sredstev, ki jih ji to daje. Savdska Arabija sodeluje z Egiptom, Jordanijo in drugimi konservalienimi ter zmernimi arabskimi državami. Od njene politične in finančne podpore je verjetno odvisen uspeh ah neuspeh Sadatovega sedanjega iskanja miru na Srednjem vzhodu. Savdska Arab'ja se zaveda nevarnosti položaja in je, kot poročajo, poslala na mejo Južnega Jemena, severno od Adena, o ve diviziji vojaštva, ki jo naj varujeta pred vsemi presenečenji. O položaju’v tem delu sveta so dobro poučeni tudi Izraelci in Egipčani, Francozi in Britanci, ki miajc vsi tam svoje koristi. Sovjetsko pos'garde v Etiopijo v sedanjem \izrednem obsegu vznemirja Washington, pa tudi njegove zaveznike v Evropi. Povezujejo ga z ostalimi sovjetskimi koraki drugod v Afriki, pa tudi v Evropi in Aziji. Svet je postal enem in vsak ukrep na enem koncu ima vpliv in posledice n* dingem. Zahod vidi v sedanjih sovjetskih korakih v Afriki in Južnem •Jemonu.Jcl sovjetskega načrta za razširitev in utrditev sovjetskega vpliva v tem delu sveta, ki bi naj Moskvi omogočil ■ prihodnjih letih dosego neke vrste nadzora nad ležišči olja v Savdski Arabiji in tudi v -a-rabskih državah ob Perzijskem zalivu. Kdor bo imel v prihodnjih ietih nadzor nad tem oljem, bo imel močan če ne kar- odločilni vpliv tudi na usodo industrijskih držav, ki to olje nujno potrebujejo, dokler ne najdejo-in razvijejo drugih virov energije. ZDA se zavedajo tega in niso pripravljene dopustiti, da bi se Sovjetska zveza usidrala v tem delu sveta, od koder bi megla med drugim tudi daviti gospodarstvo večine svobodnega sveta. Predsednik Carter je sovjetski poseg v bojevanje med Etiopijo m Somalijo označil za nevarno in škodljivo miru v Afriki ter izrazil upanje, da bo ZSSR sledila zgledu ZDA, ki se v spor ne mešajo, ampak gledajo, kako bi ga pomagale končati. Predsednik ZDA je v tej z^ezi omenil Varnostni svet Združenih narodov, na katerega naj bi se sprti državi obrnili. Somalija kriči med tem v svet, da pripravlja Etiopija s podporo m ob udeležbi sovjetskih in kubanskih čet veliko ofenzivo, ki bi naj potisnila Somalij če iz pokraji-ne Ogalen in prodrla celo v severno Somalijo samo, kjer bi naj rmcia ; amen zasesti Berfcero, ki bi naj tako zopet: postna sovjetsko vojaško oporišče. Somalija na- v Clevelandu. Udeleževal sem se slovenskih katoliških prireditev in se tako seznanil z velikim številom slovenskih rojakov, med njimi tudi s pokojnim Tonetom Grdino in pokojnim Jožetom Nemanichem. Oba sta bila dolga leta dejavna v KSKJ in med vodilnimi katoliškimi Slovenci v naši deželi, zlasti pa še v Clevelandu. Ko je bil sprožen predlog za slovensko kapelo v Narodnem svetišču v Washingtonu, D.C., je bil pokojni J. Nemanich med prvimi, ki je zamisel podprl in se priključil delu za njeno iz- Dr. F. Blatnik: Bog pomaga tudi, ko ga ne prosimo Tega nisem napisal, ker si domišljam, da setu poseben božji ljubljenec, temveč da opozorim bralce, naj skrbno premislijo, če niso morda tudi sami v živi j eri ju prejeli posebnih znakov božje naklonjenosti! ) II. 6. Nemški vojak skril moj denar. Ko so Nemci začeli izseljevati naše ljudi s Štajerske in Go-!renjske na Hrvaško in v Srbijo, pa nobenemu duhovniku m- so dovolili, da bi šel z njimi, Pokojni Jože Nemanich, ki po- marve£ vedbo. Vstrajal je pri tem na-'renjpkp poru vse, dokler ni bil uspešno1 zaključen. v. „ --------so jih pozaprli in potem civa ze nad tri leta v grobu in poslali v pravoslavno semenišč-čaka na vstajenje, je bil velik Sremsko Mitrovic0; sem skle_ prijatelj pokojnega škofa Gre-j^ da grem za and v Sr_ gonja Rozmana in vnet za vse bijr; in skušam tam organizirati katoliško med nami. dušno pastirstvo za nje. Ko je Odšli 50 v vecnost veliki naši dr Ehrlich zvedei za moj možje, za njimi odhajajo vedno novi, na našo žalost in nesrečo na- men, je ; brž poskrbel za nekaj .denarne pomoči in mi prinesel m za nje nobenega pravega na-'g^ dinarjeV; polovico od ško_ domestka. Bolj in bolj čutimo i'a in duhovniškega društva. pa ohranil za potrebe po kolonijah. 7. še en Nemec, ki mi ni bil nevaren. Ko sem se vrnil iz Srbije in poročal, kako so tam naši ljudje raztreseni med pravoslavne Srbe, je naš provincial g. Špan takoj poslal tja doli prof. Lojzeta Luskarja in dr. Franceta Cigana, škof pa malo pozneje g. Marijana Kremžarja. Jaz sem bolj vzdrževal zvezo, potujoč iz Srbije v Ljubljano in v Rim, da sem poročal sv. očetu in prosil pomoči, izgnancem pa prinašal obleko in pošto od svojcev v Sloveniji. Potna dovoljenja sta na beograjski postaji pregledovala dva nemška podčastnika, prtljago pa srbski cariniki, ki so bili zelo uvidevni, ko sem jim pojasnil, za koga vozim s seboj toliko prt fjafeC. Ro sem nekoč zopet prišel v njihovo izgubo! Ohranimo vse drug0 polovico od dr Natia^ Beograd, me je eden nemških v lepem spominu! Jože Vrtačnik ¥ slovo pokojnem sen. 3L i. Bumphre^ju Stockton, Calif. — Danes so se moje misli ustavili daleč v na in politikov. Kuverto z denarjem sem dai v kovček prav na vrhu z namenom, da ga bom pred mejo v Srbijo porazdelil po žepih. Ker je Hrvaška takrat še dajala 50% , popusta na železnici na podlagi ,, - jugoslovanskih uradniških A- preteklosti, v letu 1949. Takrat kaznic! sem si od za ba na_ je novi vseljitveni “TRUMA-' NOV” zakon na široko odprl vrata protikomunističnim beguncem v Ameriko. Nerazgledani, brez znanja angleškega jezika, smo bili kot plavajoča barka na širokem,1 razburkanem morju, katera nel najde sama sebi primernega pri- j stanišča. prej kupil vozni listek 2. razreda in vstopil v oddelek, kjer je pri oknu sedel nemški vojak. Neprijetna družba, pa kaj sem hotel? Dal sem kovček na polico in se vsedel k vratom. Nihče več ni vstopil vso pot. Popoldne je pa na neki postaji ' lak nenavadno dolgo stal. morali bežati pred komunisti. V knjigi: “Taboriščni arhiv priča zvezek 4, dokument VIL, sem zasledil pričevanja ljudi iz taborišča v Feggezu. Tako npr. pričevanja Marije in Malke Jančar, Alojzije Neuwirth in Katarine Zemljič. Sami štajerski rojaki. Sicer ni nič novega, a je le dobro, da od časa do časa obnovi mo spomine na tiste žalostne in negotove čase. V Chicagu dobite te knjige pri ge. Ani Gaber; v Clevelandu pa gotovo v Slovenski pisarni. V afriški vojni so se srečali trije levi. Prvi lev je rekel: “Danes se mi je sorazmerno dobro godilo. Ujel sem nekega Angleža in ga pohrustal. Za silo tos je gotovo rekord. Ko bi bilo sem Drugi lov je pove- vedno tako. — Fara sv. Štefana dai: “Tucli jaz se ne smem primora pomagati s svojimi pri- tožiti; PograbJ sem nič hudega spevki revni fari sv. Rešnjega sDtečega Nemca in ga pojedel.” Telesa. Je na Cermak Rd., blizu 7” Tretp leV }e bil pa žaiosten-Pulaski Rd. Je bila nekoč dobro ; Bačen sem tako, aa se skozi 'ljudi ne hodite.” Gotovo je to povedala iz lastne skušnje. Najbolj muči ostarele ljudi dolgočasje. Ko so morali v dom za stare ljudi, so jim otroci obljubljali, da jih bodo vsako nedeljo obiskali. Obljuba je bila kmalu pozabljena. Morda le tu in tam. In če eden od roditeljev v tem domu umre: lep pogreb, venci, tudi solze, za katerimi se skriva vse kaj drugega kot žalost. Tak je svet... * Farno glasilo St. Stephen’s Chimes poroča, da so se letos farani ob božični zbirki prav dobro odzvali. Darovi so prihajali tudi izven Chicaga. Nad iN.OftO je bilo zbranih. Zasledu jem letna .finančna poročila. Le- stoječa fara, a spremembe v o-kolici so jo potisnile v sedanje stanje. Nekoč sd tam živeli Po-jaki, Čehi, tudi nekateri Slovenci. Ko je nek Poljak prodal hišo črncu, so bili v 14 dneh na nišah napisi “For Sale”. Čisto srez potrebe, samo zaradi enega etnea. Cerkev je lepa. ima tudi šolo. Prav je, da velikodušno podpremo tudi vzdrževanje +e cerkve in fare. mene vidi. Ves dan sem tekel za .nekim Italijanom, pa ga nisem mogel dobili.” , , I Stopil sem na hodnik in odpri Slovensko vodstvo se je od o-M da vidim) zakaj 0b vlaku čilo za sodelovanje s slovenski- . i - _ - . .. . sem zagledal razvrščene može v mi novopriseljejenimi zaslop-1 niki in tako je prišlo do dopiso- vanja. Prvi med izbranimi je bil pokojni senator H. H. Humphrey. Veliko truda je vložil za dopol- zeleni uniformi, postaja se je pa imenovala Ruma. Neki civilist pride k vlaku in me . vpraša: ‘ Kaj pa Vi, g. dr. Blatnik, de- Lte tukaj?” Bil sem čisto v ci- , . . . . . vilu, zato sem se čudil, da me njevalm vsehtvem zakon,,, nje- kl,0 tiJm p0ZM Povedal m, ^ ga izboljšanje s st. S 2oo8, isto- da -e bivži salezij-anski g0jen^ časno je vloz.l de- iz Murske Sobote. Na vprašanje narno pomoč v v,s,m *10,00», kaj tam č„e je rek‘,; ..sjm 000 dolarjev za proslovo fock - j žbi „ («K . “WORLD REFUGEE YEAR”. ■ - Ž , , b Kaj kp i Je ze tukaj pregled?” sem ner- Tako smo izkoristili leto I960.! L , A-, • ,7I1. , , . , | vozno vprašal. “Da,” je rekel m Vkljub vsem. trudom zakon mA , , . V J „ v , , t , . . . dodal: 'Nemci so ze v Vasem bil dopoljen, zato je leta 1964 „„„„ „ Cl v., , , . .v . . . | vagonu. Skočil sem v kupej s pokojnik pričel s ponovnim de- , , , , ■ , š - ^ tako naglico, da je vojak postal lom in je predlog katerega so— predlagatelj je bil, nosil št. S 1932. (Njegova pisma so bila v preteklosti že objavljena.) Leta 1967 nas je v sredi potrebnega dela dohitela novica, da se je naš washingtonski svetovalec moral podati v bolnico na zdravljenje. Da pokažemo razumevanje, ■pažnjo, zahvalo za njegovo plemenito delo v 'našo korist, smo poslali posebno skrbno sestavljeno pismo, na katerega smo sprejeli sledeči odgovor in se v njem izraža njegova hvaležnost. pozoren, odprl kovček kar na polici in segel po kuverti, da bi jo kako skril, pa se vojak oglasi: , TV, . . “Haben Sie was zum verstek- !fabsko?. lzroc:1 njene pozdrave. Kako bi bilo mogoče priti do preglednikov ustavil, rekoč: ‘Sie sind ein Priest.” (Vi ste duhovnik.) Hodil sem čisto civilno oblečen, v hlačah pumparicah in v gojzaricah. Res nisem bil v stanu doumeti, kako me je pogruntal Odgovoril sem: “Da, sem. Ali je pa to kaj slabega?” Odvrnil je: “Ne. da bi Vam le povedal, da vem.” Ko sem se neko nedeljo zvečer, vračal, sem se nalašč zamudil v carinskem uradu in čakal, ča bo morda tik pred odhodom vlaka, ko že skoraj ni več ljudi za pregled, zapustil svoje mesto, da se legitimiram njegovemu tovarišu, ne njemu. Res je kakih IG minut pred odhodom izginil. Urno pograbim kovček, skočim pred drugega podčastnika, mu pomolim potni list pod nos ter grem na peron. Koga srečam tam? Tistega podčastnika, pred, katerim sem se izmikal. Ustavil me je rekoč: “Vi ste danes maševali v cerkvi Kristusa Kralja in jaz sem bil pri Vaši sv. maši. Nikar se me ne bojte. Kdaj boste zopet prišli? Rad 'bi namreč nekaj več govoril z Vami.” Dejal sem, da nameravam biti nazaj čez kakih 14 dni. Tedaj mi je rekel: “Sem doma s Tirolskega in imam tukaj prijatelja iz Inornosta, čigar mati je bila dijaška gospodinja in jo tukajšnji nadškof kot dijak pn njej stanoval, pa je svojega sina že ponovno prosila, naj Dear Maks, Even under the best of conditions, hospitalization is rather lonely experience. Your mes- ken?” (5i radi kaj skrili?) Če mu rečem, da ne, sem si mislil, pa vidi,, da skrivam, bo narobe; je boljše, da tvegam in kar priznam. “Jawohl.” (da) sem rekel. “Geben Sie her (Dajte sem) je dodal. In izročil sem mu kuverto. Položil jo je na sedež in se na njo vsedel. Komaj sem se pa tudi jaz vsedel, je že prišel pregled. Najprej vprašanje, koliko denarja imam. Moral sem pokazati denarnico in, kar je bilo v njej. Nato pa pregled kovčka. Vojak i niso. nič vprašali. Ko so odšli, pne je pa začelo skrbeti, če mi sage brought 1Jiat extra ray of!bo moz vnhl dena r. Ga je in Piav vs.em “Toti Štajero’ Že tri leta je minilo sunshine and good cheer that j Lpo sem se mu zahvalil, meant so much. Thank you for remembering me. With best wishes Sincerely, njega? Nadškofu sem to povedal in pristal je, da smo vsi trije prišli k njemu. Videl sem, da mu vsa zadeva ni bila kaj posebno ljuba, pa je vendar bil z Nemcema kar prijazen. 8. Tvegana pot v Beograd. Slovenci in Srbi smo trpeli e-nako usodo od okupatorjev, zato je razumljivo, da smo nekateri jskali stik. s četniki generali Mihajloviča. Spomladi leta 1942 j so pa Nemci to izvohali. I Na svoji poti v Beograd in nazaj sem se vedno ustavil v nadškofijskem konviktu v Zagrebu, ki smo ga vodili salezijanci. Ko V tisti stiski nisem prav nič j5011 v velfkem tednu leta 1942 misiil na Boga in na molitev, pa mi je Bog čudovito pomagal. Ko je bila nevarnost mimo, sem se pa le znašel in se Bogu in prišel tja, me je čakala brzojavka iz Zemuna, ki se je glasila: “V Beogradu razsaja nalezljiva smrtno nevarna bolezen. France - ‘ato “ Denar sem varno prenese! in |ln diugi na smrt bolni. Ne hods-oal polovico beograjskemu nad-jte' Pos'a| 1° Je S- Pavle Fajdi-škofu dr, Ujčiču, drugo polovico fa’ ‘a zdai zivi v Argentini. Ze- -----........'------------Mo sem mu hvaležen za to uslu- , ' ' , Igo. Obvaroval me je, da v Beo- so povCHUje tliCl eiiopAa vdor v Džibuti, ki bi naj na za- V globini verne duše razumemo, i vsemi i hcanem bregu Rdečega morja predstavljal drugi krak klešč okoli moiDkega preliva Bab el Mandeb med Indijskim oceanom m Rdečim morjem. lepe pozdrave pošilja ^ „ The Vi-ce President Danes več kot po desetih letih je ta mož velikega kova, nekdanji javni delavec, pisatelj, profesor, nekdanji župan, senator, podpredsednik ZDA in predsed Cleveland, O. — Dober del niški kandidat, prijatelj prise-Ali naj zaradi katoliških Slovencev v tej bla- Ijeneev in beguncev zaprl svoje naše zanikrn osti in trdosrčnosti goslovljeni deželi je poznal Jo- trudne oči. propade.'’ Kardinal Cody je žeta Nemanicha, dolgoletnega j Z njim lega v prerani grob vpeljal to zbirko pod naslovom: j podpredsednika in nato pred-‘velik borec za človeška pravice, Shaiing is Caring . Zbirka ni sednika KSKJ. Vsi smo ga spo- boritelj proti poizkusom raztre-’in zasluženega spoštovanja Naj Obvezna, potrebno je pa, da io štnvali in ranili niaamm Haln in n+nwenlniU nil _____J ____v- /-..ivrr .. ,—ž._ 4 ' oKr°g stovali in cenili njegovo delo, z ijevanja atomskih sil, sopred je bil pokojni prijatelj in lagatelj zakona starim v bolni-* prijazen rojak. ; škem zavarovanju in poleg vse- Bil semP° dolgem času spet j Leta 1947 sem se za stalno' ga graditelj na tisoče raznih enkrat pil šolski maši. Jutranjo: preselil iz Evrope in se naselil ^doprinosov za praktično upora- ' . I gradu nisem padel Nemcem v Spomin na. to plemenito, gra- roke ditveno dušo bo ostal med na-1 - i o i • , . , , Sem pa kljub temu sel v Srbi- rodom m v ameriški zgodovini. ^ ker gem sobratoma v Parad. . NlS° Vellk0 ^ ubfefr’ izra- nu obljubil, da bom za Veliko žene pa so iz globoke zahvale noč tam< da bosta onadva mogla po naselbinah. Peljal sem . , v , „ ,se ho Zemuna, do kamor je ta- pal, a vs® velikodušno delo v al ala Hrvašk. in k ojegovem r.vljenju bogat pIac-.Mskim sestram le bi , 0. . j imele Mkšnega človeka, ki bi Maks Simončič j (Dalje na 3. strani) , mu bo ONI, v katerega je zau- ANADSHA SR Slovenija v letu 1977 TORONTO, Ont. — Ekono- v strogo dirigirano gospodar- mcja; pred meseci je bil sloven- stvo kot v ZSSR. ski Kanadčan na obisku na Do- | Cena hrane v SRS v novem-lenjskem. Pri razgovoru v go- bru 1977: stilni je prišlo do izzivanja, češ I din prav moral si iti preko luže, ko 1 kg jabolk 650.00 Pa je doma tako dobro. No po- 1 jajce .................. 260.00 vej, kaj zaslužiš? Kanadčan je 1 kg sladkorja ..........1,330.00 bil ravno dosti razpoložen, pa 1 liter mleka ............ 580.00 Smučarske tekme cev, to je skoraj petina zaposle- Rebula in B. Pahor svobodna v nih v SRS. Ker so plače v ino- njunem pisanju, se celo pri nji- I zemstvu po vsaj 3-krat večje od ma mnogokrat čuti neki obzir,! Toronto, Ont. — Slovensko domačih, ki se vrtijo blizu eksi- neka taktika do nove družbene smučišče Old Smokey v Kimber-stenčnega minimuma, je na dla- ureditve v SRS in s tem nujno ' ~ ni, da je kapital, ki so ga ustva- trpi ustvarjalni duh. Razni mali rili privatniki zunaj SRS, silno znaki svobodne misli, kot se po-velik in ta je potem skoraj v javljajo doma in v zamejstvu, v celoti vložen v SRS dvignil dobi disidentstva ne zadostuje- življenjsko raven. Dilema ekonomije v SRS, ki se itak že dolgo več ne mor° ui i. JJcl aj-aia-j. aiixcxvd ......... UOU.UU juc IIIUI . pravi: No, pa začnimo pri Tebi, 1 kg riža .........................2,000.00 imenovati niti komunistična ni- 8,000.00 6,500.00 % kg kave Avto “Zastava” Ikvvh elektrike (od 10. zv. do 6. zj. 5,000.00 8,000.000.00 ..... 100.00 50.00) Spremenjeno v dolarje stane košara hrane v Ljubljani $19.00 Povprečna delavska plača v SRS v 1. 1977 je znašala din (starih) 397,000, to je $210; v Kanadi, v Ontario, na mesec, recimo, $1,115 in gornja košara stane v Torontu 316.25. Torej je vsaka primerjava nesmiselna. Sorazmerno dobro so plačani v SRS inženirji, advokati, direktorji, od 700,000 do 1,200,000 dinarjev. Infrastrukture so še vedno slabe, posebno so tu mišljene koliko jajc zaslužiš na uro? Ka- 1 kg surovega masla kih 8 jih pa že bo, pravi doma- 1 kg bele moke ........ čin. No, jaz v Kanadi jih za isto 1 kg teletine ....... delo zaslužim kakih 100 srednje 1 kg govedine velikosti. Temu Kanadčanu, ki je dnbro razumel, kje “Marksa” čevelj žuli, je bilo “svetovano”, da raj v dveh dneh zapusti Dolenjsko. Premnogi obiskovalci, skoraj bi rekli večina, trdijo, da doma živijo dobro, celo izvrstno. No, poskušajmo to analizirati: Najprej je treba odkloniti trditev, da danes ljudje bolje žive, kot so pred vojno,. Ta trditev, četudi resnična, je namreč brezpredmetna, ker se je končno po celem svetu dvignila, v skoraj 40 letih, produkcija, razvila in uporabila nova, boljša tehnika in temu primerno se je povsod dvignila življenjska raven. Predno gremo naprej, ne smemo pozabiti, da je bilo življenje v SRS v prvih 20 leih po Vojni, vse do 1. 1965 silno trdo. Kdo bo vrnil in kompenziral 20 let? V zadnjem času s e položaj Itmeta izboljšuje, toda je še vedno daleč za položajem kmeta v Avstriji in Italiji. V SRS je sorazmerje med cenami produktov in med cenami strojev , in gnojil še vedno zelo neugodno. ^a kmečke pridelke, samo v zadnjem času, SFRJ plačuje Vsaj približno svetovne cene, o kakšni podpori, ako cene ne po-krijejo produkcijskih stroškov, *‘ie govora ni. Cena strojev, brez katerih ni več kmetijstva v Ev-r°pi, je v SRS po 50 in več odstotkov višja. Zadnja leta sorazmerno dobro shajajo kmetje s 21 do 30 glav živine in seveda kmetje blizu mest. Slabo gredo v denar krompir (1977), žito in sadje. Vinogradniki tožijo zaradi konkurence alžirskih in španskih vin, tako da so premnogi prešli samo na prodajo grozdja socialističnemu sektorju. Zadnja leta je v SRS zanimiv razvoj Prostovoljni podlagi, videlo' se pih hišah, “vikendih”, avtorno- 7,960.00 ti socialistična, je tale: Koliko 800.00 še popustiti privatnemu sektor- ju, da se bo življenjska raven vsaj obdržala na današnji ravni j kg krompirja .......... 300.00 in da pri tem ne bi privatni 1 kg solate ............. 650.00 1 kg kruha .............. 450.00 sektor postal premočan in bi s tem se manjšala njegova odvisnost od države in partije. Tudi vedno obstoja nevarnost ostre kritike s strani Moskve, češ to ni več socializem. Slovenski človek je ustvaril vsaj za del prebivalstva neko vzdržno stanje, ki bi bilo neprimerno boljše, če bi dali privatnemu sektorju več prostosti v mali industriji in predvsem trgovini, saj na kako večjo liberalizacijo v današnjih prilikah itak ne morejo računati. To stanje, ki ga seveda mnogi jo, .treba bo iti še marsikak korak najprej do večje odprtosti in resnice. Med zamejci se v letu 1977 ni nič bistvenega spremenilo. Primorci imajo opravka z italijansko vlado in Cerkvijo, ki kažeta nekaj dobre volje za reševanje manjšinjskega vprašanja. Na žalost je bil zavrnjen lasten slovenski šolski okraj za vse slovenske šole v Italiji. Izgleda, da ima predlog o zakonu o globalni rešitvi manjšinjskega vprašanja v Julijski Benečiji dokaj u-panja na pozitivno rešitev. Na Koroškem je bilo leto 1977 leto globokega razočaranja nad avstrijsko vlado. Manjšinjsko štetje so kljub protestom SFRJ in koroških Slovencev izvedli. Končalo se je po zaslugi Korošcev klavrno, npr. so našteli več Slovencev na Dunaju kot na Koroškem, pa vendarle Avstrij- ley-Beaver Valley (tel. 519-599-5435) vabi slovenske smučarje na tradicionalne slovenske prireditve na snegu 29. januarja — tekmovanje v skokih 5. februarja — zimska zabava 12. februarja — tekme v slalomu 18. februarja — Slovenske smučarske tekme 5. marca — Slovenski dan. Zmagovalci dobe lepe nagrade. Letos imamo dosti snega, pridite! O. cah z dobrimi družabnimi odno- pri nezvestobi. Kljub temu sem si. Pri osamljenih moških vseh vztrajal pri svojem načrtu, starostnih skupin pa je bila ta , Tistega podčastnika je kar nevarnost trikrat večja. streslo, ko me je zagledal pred Po mnenju zdravnice, ki je seboj. Kot zmeden me je vpra-zaposlena v zdravstveni ustano- šal: ‘Herr Dr. Blatnik, Sie hier?’ vi v Los Angelesu, so samotarji (G. dr. Blatnik, Vi tukaj?) Ni umirali zaradi istih bolezni ka- mi dal časa za odgovor, marveč kor njhovi poročeni ali družab- mi brž vrnil potni list, se postani starostni vrstniki. “Ni treba j vil v pozor in salutiral rekoč: da si poročen ali da imaš vsaj |“Kommen Sie nicht mehr! Heil tri dobre znance, dokler imaš Hitler!” (Nikar več ne hodite!) Vesel se je vrnil z obiska pri rojakih v Avstraliji ceste n železnice. Neverjetno ^ kt) „ dejalIec lahko me_ “ S‘,S1 V S0CIf'““J m delo in celo žel v inozem- njer so na razpolago strop, teh- ^ „ ao „ ej; Ko s0 m nika m delovna sila, pa vendar .it- , . . J .. , T , odprli turizmu m ueloma tuji m možnosti urediti ceste. Izgle- ... A , . t •, t investiciji v formi kooperac j pretirano hvalijo, je nastajalo fci na podlagi tega štetja in dru šele v trenutkih, ko je diktatura ' ‘ ' popuščala. Ko je bil boleči poskus kolhozov in prisilnih za-' drug opuščen, ko so tovarne dobile/vsaj do neke mere več pro- da, da igra vlogo najbolj osovražen “kapital”. ali skupnih podjetij, je bil zabeležen napredek. Čimbolj SRS o- Kiittčna postaja zdravstvena V-T Z J % J °’ zaščita. Na zdravnika se čaka ** V Ftaksl * 60 let neizvedljive marksistične po 3 m vec ur m “kuverta m , . J . , , tv/7 i i . eKonomsne smernice, tem boli obvezna. Med kirurgi poštam -. .. ’ . ^ J . . , v 0iL fL , t se življenjska raven dviga. Da- stanje nevzdržno, v SFRJ jih je , -.. , . a .s . 1 Mfin rminir, ™ lasnIe ekonomsko stanje je to 1,300, delajo povprečno po 71 ur. Zaradi preobilnega dela jih je do 51% zdravstveno ogroženih m verjetnost, da bodo prišli do pokojnine, velja samo za 2% ki- rej v glavni meri nastalo ne zaradi socializma, ampak kljub socializmu. - Politični položaj: Poli tični rurgov. V emigracijo je odšlo ^ f Ta??3 V ^ 4.500 ki mr po v. V bolnih in < ’ Ieta 1J77 Kot smo 4,500 kirurgov. V bolnicah težko dobiti posteljo R zvedeli med letom, so imeli v „ ,. 1“. m posebno pa uredništvu AD evolucije, npr. kako besedo v želimo srečno in uspeha polno korist sodnika F. Miklavčiča, n°vc leto. indeksa p r e p o vedanih knjig, Iskrene pozdrave iz lepega nektarjev. Kmet upokojenec po ra ne smemo iskati samo v silno odbitku socialnih dajatev osta- izrabljajoči ne s 15 jurji”, to je $10 za en in žene (51% žena dela, skoraj mesec pokojnine. 'svetovni rekord), nego pred- Kupna moč dinarja pada po vsem v privatnem sektorju. Ta J/kih 20% na leto skozi zadnjih sektor doma plačuje tudi pc v sXilIU preteklem letu manj viden. zaposlenosti moža Javne’ za KPS vznemirjajoče izjave nadškofa dr. J. Pogačnika o medvojnih dogodkih niso imele zaenkrat nobenih posledic. Obnova koprske škofije je uuiuct pictauje i,uai pc . -- J 3 let in je uganka, zakaj SFRJ din 60,000 na dan in postaja doPrinesia pozitivno k današnje- Ue devalvira, ker, recimo, cena vedrih važnejši, dolarja ostane ista kljub temu, j Privatni sekto: je postavil ve-Qa J« dolarski coni inflacija sa- čina hiš in kupil do 80%» avtoma 7 do 8%, na leto. Zaradi di- mobilov. K temu sektorju mora-narja moremo v kratkem priča- mo tudi prišteti »delo v inozem- kovati krepko devalvacijo, edi- stvu, kjer je v najslabšem pri- r " ------— ------- Ua druga možnost je povratek meru delalo do 200,000 Sloven- ^°’ pa kilo zaradi tega nobe- ____ rrt • mu položaju, konkretno so bila dana neka dovoljenja za zidavo cerkve v Novi Gorici in drugod. 'Slovenski tisk izven meja SRS še vedno nima dostopa v SRS, ga ljudje kljub temu tja jemlje KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA ^ letu 1978 smo glavni kontraktorji za že odobrene čarterje kanadske družbe za potovanje v Ljubljano. Boeing 707 — Cena — Kan S469- °d 28. junija do 8. avgusta od 28. junija do 22. avgusta Prav tako smo tudi glavni prodajalci za Wardair poto-vanja v Zagreb z novim DC-10. Cena začne s Kan. $449. Zahtevajte popolno listo. Vse navadne, čarterske, mladinske in turistične karte za povsod. — Florida, Hawaii, Karibsko morje. Res prava strokovna postrežba za najem avtomobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, potne liste in vizume. DR. KAREL ŽUŽEK Toronto, Ont. — Tel. 534-8891 PETER URBANC od 12. julija do 8. avgusta od 12. julija do 22. avgusta nega sodmjskega slučaja. Emi granti so deležni posebne čisto nepotrebne pozornosti v “prijateljskih” pogovorih, ki so jih vsi prestali, zgleda, brez negativnih posledic. Na kulturnem polju ni bilo v letu 1977 nič pomembnega. Kot velja za prejšnjih 31 let, tudi v letu 1977 v SRS ni izšlo kako knjižno delo, ki bi res navdušilo. V Kopru so izd/i po dolgem odlašanju novo Rebulovo delo bnegovi Edena”, ki pa ni navdušilo tako kot nekatera prejšnja dela; razen par odstavkov je vse preveč abstraktnosti in težkih simbolizmov, ki jih navadni bralec le težko zajame. Kljub temu, da sta oba naša publikacij, svobode vere. Na kraja Orillie. stvari mogoče ne bi nič spremenilo, vsaj ne takoj, toda taka gesta bi bila nadvse plemenita in cenjena in v današnjem času niti ne bi bila več tvegana. Tako pa sestanki, konference s predstavniki SRS zvene poniževalno, ker se vedno nastopa na zamejski strani kot partner, ki Stanko Saj novic in družina. Drufabnos! daljša življenje straže. Brez težav me je prepeljal in stražniku na oni strani rekel, da sem njih novi inženir To me je stalo dvignjenje roke in pozdrav “Heil Hitler!” V stolnem župnišču Kristusa Kralja sem imel svojo sobo, pa nisem šel po Krunski ulici v župnišče, namreč na nasprotni stran: v nadškofijsko palačo. Nadškof dr. Ujčič se me je pošteno ustrašil. “Kaj ne veste, da Vas pred. župniščem že dva tedna noč in dan čaka Gestapo-vecr!: me je zaskrbljeno pozdravil. “Zato pa prihajam tod skozi, Prevzvišeni,” sem odgovoril, “in pojdem zdaj čez vrt in skozi okno tja v župnišče.” Res sem se skobacal skozi kuhinjsko okno in od tam stopil pred župni ka v pisarni, ki se me je še bolj prestrašil. “Poglejte skozi okno in videli boste Gestapovca, ki na Vas čaka,” mi je rekel. Vprašal sem, če je kdaj prišel v notranjost poslopja, pa je rekel, da do zdaj ne. Moja soba je bila v 1. nadstropju. Šel sem gori, vzel nekaj stvari, se poslovil od g. župnika, pa zopet čez vrt v nadškofijske palačo in od tam k očetom a-sumcionistom, kjer sem pre-spal, bil na Veliko soboto pri bogoslužju, nato se pa z vlakom odpeljal v Paračin in obiskal še več kolonij naših pregnancev. 0. Kar predrzno zaupanje v božjo pomoč. Tam po Srbiji se noben Nemec za mene ni zmenil. Ko sem pa začel misliti na vrnitev v Slovenijo, sem dobil občutek, d? sem jetnik. Kako priti iz Srbije? Na žalost si imena in naslova dobrega moža, ki me je prepeljal čez Savo, nisem zapisal in ne zapomnil. Z druge strani sem oil ^ prepričan, da imata tista nemška podčastnika, ki pregledujeta potna dovoljenja na beograjski postaji, nalog me areti rati. Kljub temu sem tvegal in E. 49 St. 1421-1047. Kličite po 5. pop. tel. (14) Stanovanje oddajo Štiri in pet-sobno stanovanje |na E. 64 St. in Addison Rd. blizu St. Clair Avenue oddajo. Kličite (881-9243 od 7-9 dopoldne. ______________________05) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje na 7004 flecker Avenue oddajo. Kličite po 4. pop. tel. 431-0840. ___________________■—(15) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v ce-ioti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 199 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Help Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus area. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak. 6013 Glass Ave. 391 -3333. __________________________(x) INVENTORY CONTROL Must speak English, have mechanical ability. Will co-ordinate material flow with shop and purchasing. Call 451-6666. (23-27) ----— notar 635A Bloor St. W. - \---’ —» plamenita zamejska pisatelja A r Ljudje, ki so poročeni, ki imajo več znancev in prijateljev ter pričakuje uslug, intervencij, sploh dobre družabne stike, ži-Skiepajo se v imenu organizacij vij o po ugotovitvah ameriške in njihovih volivcev neki dogo- raziskovalke Berkmanove dlje vori, akcije, za katerih vsebino kot osamljeni, ki so sami zase. se ni nikdar nič točnega zvede- Zdravnica Berkmanova, ki je i°- devet iet zbirala podatke o A-jhotel dati tistemu Tirolcu pri- Premnogi zamejci odklanja- merikancih obeh spMcv in raz- [ložnost, da, stori dobro delo is jo tak način povezave z matic- ličnih starostnih skupin, je ugo- 'me pusti skozi, no domovino. Ta njihov odklon tovila,. da je verjetnost smrti j V cerkvi Kristusa Kralja sem se ne izraža več glasno, ker jim pri osamljenih in samotnih lju- se vsem zaupanjem oriporočil manjka moči in zadostnega šte- deh dva do trikrat večja kor pr’ Bogu, nato pa napotil na postavila, toda praktična posledica je - poročenih - ali družabnih. 'jo, zanašajoč se na božje var-: ta, da postajajo indiferentni in ! Najizrazitejša razlika se je stvo. Spotoma so me pa začele korak do narodnega odpada za pokazala pri osamljenih ženskah mučiti misli, če moje početje ni ; take ljudi ni več tako daleč. od 30 do 49 let starosti. Pri njih predrzno zaupanje v dožjo poje bila petkrat večja nevarnost moč. Tistega Nemca izpostav-Peter Urbanc smrti kot pri njihovih sovrstni- Ijam nevarnosti, da ga zasačijo CUSTODIAN COUPLE Husband and wife, over age 35, to do housecleaning and yard work in a large Christian home. Furnished apartment, utilities and $750 per month salary. References required. 771-143). (19) FIBERGLASS SHOP Looking for good steady porkers for fiberglass fabrication. Mature people desired. Hanlon Industries 128») E. 286 St. Euclid, Ohio Tele. — 261-7056 (13-16) Cleaning Woman Full time office and factory cleaning 7:30 a.m. to 4 p.m. (sweeping and mopping.) Permanent. Hourly ratq. 5 days. Universal Cleaners (218 E. 71. St. 431-811(0 (13-16). DOMOVINA, 24, mi mmmmmmmmsi. BREZ DOMA ji* vse to res, Barbefln ni bil izčrpane, 'Utrujenost se je pri Hektor Malot “Torej?” je vprašal Vitalis. “Ali bomo nadaljevali pot?” “Oh, gospod! Lepo vas prosim!” “Torej ni bilo res, kar so o tebi trdili. Tvoje noge niso močne. Tako kratka pot te je že utrudila. To nam ne obeta nič do-grega.” Ničesar nisem odgovoril. Le gledal sem v dolino. Bila je mati Barberin. Njena avba je bila to, njena svita. Nobenega dvoma ni bilo, da je to ona. Hodila je naglo, kakor da bi se ji mudilo, da bi čimprej dospela domov. Ko je dospela do ograje, je odprla vrata m s hitrim korakom šla prek dvorišča. Vzravnal sem se na obzidku, ne da bi se zmenil za to, da se mi je Kapi približal. Mati Barberin ni ostala dolgo časa v hiši. Vrnila se je na dvorišče in tekala sem ter tja z iztegnjenimi rokami. Iskala me je. Sklonil sem se naprej in začel kričati na vso moč: “Mama! Mama!” Toda moj glas ni segel do nje, ker sem bil predaleč in šumenje potoka je zadušilo moje klice. “Kaj ti je vendar?” me je vprašal Vitalis. “Ali si zblaznel?” Ne da bi mu odgovoril, sem strmel navzdol v mater Barberin. Toda ona ni niti slutila, da sem tako blizu in ni dvignila glave. Šla je prek dvorišča, se vrnila na cesto-in gledala na vse strani. Zakričal sem še bolj glasno, toda brez uspeha. Tedaj je Vitalis zaslutil resnico in se mi približal. Prav kmalu je zagledal belo avbico. “Ubogi malček!” je tiho dejal. “Oh, lepo vas prosim,” sem mu zaklical, ker so mi te njegove sočutne besede dale pogum, “pustite me, da se vrnem.” Toda on me je prijel za roko in me odvedel na cesto. “Ker si se odpočil, lahko nadaljujemo pot.” Hotel sem se mu izmuzniti, toda držal me je trdno. “Kapi,” je poklical, “Zerbin!” Oba psa sta se mi približala. Kapi se je postavil za menoj, Zerbin spredaj. Po nekaj kora-, kih sem okrenil glavo. Prešli smo vrh hriba in nisem več mogel videti. niti naše doline niti naše hiše. V daljavi so se modrikasti griči dvigali proti nebu. Moje oči so se zgubljale v daljavi. V. Če kdo kupi otroka za štirideset frankov, še ni rečeno, da je pesoglavec, ki si kupuje človeško meso, da bi ga pojedel. Vitalis me nikakor ni hotel pojesti. Bil je zelo dober, kar je med tistimi, ki trgujejo z otroki, zelo redek primer. Prav kmalu sem se o tem prepričal. Prav na vrhu. hriba, ki lOči dolino Loire od doline, kjer teče reka Dordogne, me je Vitalis zopet prijel za roko. Kmalu smo se začeli spuščati po južnem pobočju hriba. Ko sva molče korakala kako- četrt ure, me je nenadoma zopet izpustil. “Sedaj hodi lepo počasi poleg mene,” mi je dejal. “Toda nikar ne pozabi, da te bosta Kapi in Zerbin, če bi hotel zbežati, prav kmalu zopet ujela. Njuni zobje so zelo ostri.” Zbežati! čutil sem, da je sedaj to nemogoče in da zato nima niti pomena poskušati. Vzdihnil sem. “Hudo ti je,” je nadaljeval Vitalis. “Debro te razumem in nisem zato nate prav nič hud. Smeš tudi jokati, če misliš, da ti bo potem laže. Toda skušaj razumeti, da te nikakor nisem odvedel zato, da bi bil nesrečen ipri meni. Kaj bi bilo s teboj? Zelo verjetno bi bil moral iti v sirotišnico. Ljudje, ki so te vzredili, niso tvoji starši. Tvoja mamica, kakor jo imenuješ, je bila zelo dobra s teboj, ljubila te je. Tudi ti si jo ljubil in se čutiš nesrečnega, ker si jo moral za-j pustiti. Vse to je kar prav. Toda pomisli, da bi te ona ne mogla obdržati pri sebi proti volji svojega moža. Barberin pa najbrž .tudi ni tako brezsrčen, kakor si mogoče ti predstavljaš. Reven je in nima s čim živeti; poleg tega pa je sedaj še pohabljen. Ne bo več mogel delati kakor prej in zdi se mu, da pač ne more umreti za lakoto zato, da bi vzdrževal tebe. Spoznati moraš,, otrok moj, že sedaj, da je življenje zelo pogostokrat boj in da ni mogoče storiti tega, kar bi sami hoteli.” Gotovo so te njegove besede bile zelo modre in mu jih je narekovala življenjska skušnja. Toda v moji duši je neki krik prevladoval nad vsemi še tako modrimi besedami: krik bolečine zaradi ločitve. Nikoli več ne bom videl nje* ki me je vzgojila, ki me je ljubkovala in ki sem jo tako iskreno in prisrčno ljubil! Ta misel mi je stiskala srce in grlo tako, da sem mislil, da se bom zadušil. Vendar pa sem korakal poleg Vitalisa in sem si skušal ponavljati njegove besede. Niti malo nisem dvomil, da moj oče in žato tudi ni bil pri morati, da bi moral trpeti pomanjkanje ali celo lakoto zaradi mene. Vendar pa me je on našel in vzredil. Če me je sedaj odslovil. je to storil le; zato, ker me ni mogel več vzdrževati. Nikakor ni prav, da bi se spominjal na to, da me je pahnil iz svoje hiše; spominjati se moram let, ki sem jih preživel v njegovi hiši. “Premisli to, kar sem ti rekel,” mi ja zdaj pa zdaj ponavljal Vitalis. “Nikar se ne boj; pri meni np boš nesrečen.” Ko smo prekoračili strmo pobočje, smo dospeli do obširne planjave, ki se je enakomerno in dolgočasno raztezala v daljavo. Nobene hiše, nobenega drevesa ni bilo videti. Bila je to visoka planota, pokrita z rjavim vresjem, kjer so se tu pa tam velike plasti bodičevja majale v Vetru. “Kakor vidiš,” mi je dejal Vitalis in iztegnil roko proti planoti, “bi tukaj bilo brez pomena, da bi poskusil zbežati. Kapi in Zerbin bi te prav kmalu ujela.” Bežati? Niti malo nisem več mislil na tc. Kam naj bi tudi zbežal? Sicer pa ta visokorasli starec z bejo brado mogoče le ni tako strašen, kakor sem si domišljal? In če je bil moj gospodar, s tem še ni rečeno, da bi moral biti brezsrčen gospodar. Dolgo časa smo korakali prek žalostne planjave, pokrite z vresjem. Kakor daleč je segal pogled, ni bilo videti dragega kot enolično ravnino. Le v veliki razdalji so se dvigali majhni grički z golimi vrhovi. Docela drugače sem si pred- §S stavljal potovanje in, ko sem 6|j včasih v svoji otroški domiš- |S Ijiji potoval po svetu, sem si po predstavljal krasne pokrajine, ki niso bile prav nič podobne |S tej, po kateri sem hodil sedaj. Prvič v sVdjefri življenju sem napravil tako dolgo pot, ne da bi se kje ustavil. Moj gospodar je hodil z velikimi in umerjenimi koraki. Opica je čepela na njegovem ramenu ali pa na nahrbtniku, psi pa so tekali okrog njega, ne da bi se preveč oddaljili. Zdaj pa zdaj jim je Vitalis prijazno govoril. Zdelo se je, da niti on niti psi ne čutijo utrujenosti. Zame pa je bilo drugače. Moje moči so bile že fifužila zbeganosti in zato sem kar omagoval, Noge sem že kar vlekel za seboj in z veliko težavo sem šel za svojim gospodarjem. Kljub temu pa si ga nisem upal prositi, da bi mi dovolil nekoliko počitka. tDaije pnnocmjič) j LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnin« Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu list« iober nadaljuj razvoj. Hvala! Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! ; - :.fl, '- v ■•i' > 'T;s: j././; * ’-z *• , ' :Ž\ ' ' V' ' > ’ . ' AMERIŠKA domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 NOVICE- i vsega svefa NOVICE- W jib potrebujete NOVICE- ki jib dobite le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogože originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaia v bilo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki le ni narofen nanjo PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, » ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, « ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive 55? AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNf AAJSTAKEJSA slovenska KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI » Mi izdajatm« najmodernejše celo-živi jenske in usta®«1 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj1 do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ogledna bratska organizacija Vam poleg zavari cine nudi tudi verske, športne, družabne in druge a«* nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležb« kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko »del* plesov, poletnih piknikov, športnih iurnej in bori prireditev za otroke. * SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM1 v ZAPOMNITE Sl — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnile stopite takoj v stik s sled«' tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351 Chicago St,, Joliet, IU. 60431) RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZ1AN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 15u0 Sheridan Road, Wilmette, DL 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, TeL 793-6829 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235 ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potri1' da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedri Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA ■ , 1 6117 SL Clair Ave. Cleveland, Ohio ^ Moj stari naslov: ......................' Moj novi naslov: ........................' ...................................... MOJE IME: ...............................- PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 17010 Lake Sfcoie Blvd. 431-208* sai-sso* GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM S31-123* 15301 Waterloo Road s