POŠTNINA PEACANA V GOTOVINI POSHMEZNA STEVIEKA 125 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jngoslavili znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in opravit Maribor, Ruška cesto 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. D$* lavska zbornica — Cehe. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefranktrana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din 7.—*, tnali oglasi, ki slutilo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-M Štev. 134 • Maribor, sobota, dne 24. decembra 1938 • leto XIII Kdo je socialen in kdo socialistišno-politiien Besedi socialen in socialistično-poli-tičen delata danes v besedi in tisku marsikomu preglavico. Ta trditev velja za splošnost. Če pomen obeh besed presojamo po pomenu m namenu, ki ga imata, lahko trdimo, da se obe prepogosto zlorabljata kot izraza najgrše de-magogije in redkeje tudi kot izraz preproste naivnosti. Vsak demagog, ki hoče postati popularen, se kar cedi socialnosti in socialne politike v besedah, če pa pogledamo nanj ali na njegovo zasebno in iavno delovanje, vidimo, da to ni v skladu z njegovim govorjenjem. Izgovarja se na neko bodočo socialno čutnost drugih in na današnje razmere, ki ne dopuščajo socialnosti. S pritajeno sramežljivostjo, vendar z vso odločnostjo pa poudarja, da se morajo tisti, ki čutijo socialne krivice, zaradi reda in Višje misije, vendarle podvreči diktatu družbe ali disciplinirani demokraciji. Socialnost je torej moderna fraza že skoraj za vso javnost in izgubila zaradi tega, ker se demagoško izrablja, svoj pravi pomen, kakor je idealen in resen. Besedica socialen sicer ne pomeni nič drugega kakor beseda družaben. In kaj Te še dfužabno? Družba je celota človeške družbe in družabno razmerje v tei družbi je takrat, če ie ta družabna ali socialna, to je, taka, da so vsem članom družbe zajamčene enake pravice do življenja. Taka družba bi bila socialna ali družabna, ker bi pazila na interese vseh družabnikov z enako pra vičnostjo. O taki družbi bi lahko trdili, da je socialna, sicer pa ne. Kaj pa je potem socialistična politika? Ljubljanski »Trgovski list« hoče ločiti poima socialen in socialističnopoli-tičen. V svojem dokazovanju pa je list dognal malo. Zakaj beseda »socialen« je nekonkretizirana teza, dočim je socialistična politika pozitivna postavka v javnem življenju, ki sč konkretno bori za uresničitev socialnosti. Beseda socialen je danes v najboljšem pomenu označba, kakšen bi moral biti družabni red, če upoštevamo prvenstveni pomen, če pa mislimo pri tem le na humanitarnost in miloščinarstvo, je na razlaganje pomena potvarjanje pravega pomena ali krinka s katero se v javnosti zakriva pravd lice. Iz teh navedb izhaja, da je socialistična politika, kadar je resna in tako hq-čemo mi, ki je pa tudi znanstveno utemeljena, nrvenstvenp važnega pomena. Socialistična, politika je agresivna in delovna politika z namenom, da izvojuje take družabne razmere, da jih bomo lahko imenovali socialne ali družabno pravične. Če politiki in razni javni faktorji govore danes o socialnosti, ne mislijo na to bistvo vprašanja. Beseda socialen jim je slaščica za javnost, le redko resnost v tem smislu kakor smo rekli. Borci za socialnost so le najemni delovni sloji, ki čutiio trpka bremena nesocialne družbe. In le ti ostanejo na svojem mestu. I Jr. SiojaJ ■novica premcntDa Iz vlade sta izstopila dr. Anton Korošec in dr. Svetislav Hodžera Predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič je dne 21. t. m. predložil kraljevskemu namestništvu odstop svoje vlade, kakor to zahteva parlamentarna praksa v zvezi z izvršenimi volitvami. Knez-namestnik Pavle je pri tej priliki poveril dr. Stojadinoviča s sestavo nove vlade. Nova vlada. Nova vlada je sestavljena tako-le: predsednik in. zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho, pravosodni minister Svetozar Stankovič, prosvetni minister Bogoljub Kujundžič, minister za socialno politiko in nar. zdravje Dragiša Cvetkovič, minister za gozdove in rudnike Do-brivoj Stoševič, finančni minister dr. Dušan Letica, gradbeni minister dr. Miha Krek, i minister brez listinice Vojislav Djor-' djevič, minister brez listinice Djaler Kule-novič. minister vojske in mornarice general Miljutin Nedič, minister za trgovino inž. Nikola Ko-balin, minister za telesno vzgojo Ante Ma-i štrovič, minister za pošte in telegraf Panta Jovanovič, nctranji minister Milan Ačimovič, minister brez listinice Franc Snoj. V novi vladi ni več bivšega notranjega ministra dr. Korošca in pa predstavnika takozvane stranke borbašev dr. Svetislave Hodžere, nadalje dr. Novakoviča in poštnega ministra Vojka Cvr-kiča. i,: O novi vladi je dejal ministrski predsednik dr. Stojadinovič, da so bile osebne spremembe izvršene zaradi stvarnih potreb, da pa bivši in sedanji'ministri ostanejo prijatelji in sodelavci pri skupnem poslu. Slovaki prihajale nekolike prepozne Radi napadov oboroženih madžarskih folp so prekinili pogajanja« Ob priliki obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti se madžarski revizijonisti organizirali napad velike oborožene tolpe na slovaško ozemlje, hoteč s tem opozoriti italijanskega grofa na nezadovoljstvo, ki vlada na Mladžarskem vsled »krivipno« začrtanih mej s Slovaško, kakršne sta določila pred tedni grof Ci-ano in nemški zunanji minister v. Ribbentrop na Dunaju. V bojih na meji je padlo na madžarski in na slovaški strani par vojakov. Slovaška vlada je protestirala v Budimpešti, v Rimu in Berlinu. V Budimpešto je sporočila, da vsled tega; napada prekinja vsa pogajanja z Madžarsko, slovaški minister Turčanski je pa govoril po radiu in zahteval, da se v odstopljenih krajih izvede plebiscit, in se ria ta način da ljudstvu možnost, da svobodno odloči: ali hoče v ČSR nazaj ali pa hoče ostati pod Madžarsko. Italijanska in nemška vlada sta svetovali v Budimpešti, da naj se slični spopadi ne dogajajo več. Glas Turčanskega bo seveda ostal glas vpijočega v puščavi. Kdo neki se danes zmeni za to, kaj zahtevajo v Bratislavi. Hlinkova garda bo imela hvaležno nalogo, da se pri prihodnji taki priliki, kadar bodo madžarske tolpe vpadle na slovaško ozemlje, postavi po robu., da ne bo treba rednim, vojakom češkoslovaške vojske tvegati svojega življenja, kot to pot. Mladi angleški ministri zahtevate odstop svojih starejših tovarišev češ, da so krivi, ker oboroževanje Anglije prepočasi napreduje. V angleški vladi je prišlo ,do ostrih Posebno oster nastop je imel pred kr£t-razprtij. Mlajši mmistri zahtevajo od-j kim. v parlamentu, kjer je napadel Nem-stop svojih starejših tovarišev, med nji-j cijo in njene trgovinske metode, pri tem mi vojnega ministra Hoare Belisha in pa zagrozil,, da bp Anglija znala varo-' T 1 ' ^----%-1— vati svoje interese. . , Izgleda, da se v Angliji pripravlja sprememba režima. Mjogoče bo trajalo TT . . r-.. ... . . . i še nekaj časa, da do tega pride. Skoro Hudson m tovariši omtajo prejimeno-1 tfoto.Vo pa jc, da bo Chamberlain odšel vanima ministroma, da sta kriva, da ;«n da ga bo nadomestii Eden, čigar po-eborozevanje Angh,e pe napreduje kot tQvanje y Zedinjene države severnei bi bdo treba z ozirom na vedno bolj zp- Amerike je imelo edini nameil( da naJ letalskega ministra Inskipa. Tp zahteve je sooročil Chamberlainu državni tajnik Hudson, katerega so v to pooblastili ostali mlajši člani kabineta. Tudi Blum pojde v Ameriko V januarju mesecu na študijsko potovanje. Zveza med demokracijami v Evropi in Ameriki je velikega kulturnega in političnega pomena. Prav je povedal Anglež Eden, ko se je te dni vrnil iz Zedinjenih držav, rekoč, da je potrebno, da demokracije Spoznajo med seboj na-ziranja glede svetovnih problemov. — Istotako je važno, če pojde Leon Blum, kakor poročajo nekateri listi, januarja meseca v Ameriko, da tam študira položaj in politični koncept Zedinjenih držav. To je potrebno zlasti po veliki politični krizi v srednji Evropi in po krizi v Franciji, ki se nahaja na kritičnem križpotju: naprej ali nazaj, levo ali desno. Morda še ni bila nikdar tako velika potreba po združitvi demokratičnih sil na svetu, kokor je prav sedaj. Opozicija na Poljskem je no n lori porazila vlado razen v mestih tudi na deželi. Madžarska svoboda Vlada proti socialistom Na Madžarskem davijo svobodo polagoma. Sedaj je madžarska vlada ustavila socialistični dnevnik »Nepszava - za štiri tedne, ker je baje slabo pisal o Nemčiji in Italiji. pleteni zunanje Dolitični položaj. O lordu Runcimanu (ki je svoj čas posredo-VaLv sudetskem vprašanju med Nemci in praško vlado) pa pravijo, da ie prestar in zato že nesposoben, da bi bil v vlndi. Hudson je znan nasprotnik Nemčije. veže stike, predno bo zavzel mesto predsednika angleške vlade. S tem pa prihajamo do važnega pre-okreta v evropski politiki, ki bo nastopil, čim bo oborožitev Anglije dovolj napredovala. Trgovinski dogovor med Nemčijo in Rušilo Je oodaUSan za eno leto Kljub protikomunističnemu paktu vendarle stiki. Trgovinski dogovor med Nemčijo in Rusijo je bil podaljšan za eno leto. Mnogo ljudi je. ki. mogoče mislijo, da med Nemčijo in Rusijo sploh ni mogoča nobena trgovina in da v Berlinu odklanjajo vsak stik z državo, proti kateri so sklenili Celo poseben pakt, takozvani protikomunistični pakt. Kakor pa se kaže, je ravno narobe res. Zadnje čase se celo množe glasovi, * » Španski narod a <1 * "in želi premirje, konec vojne in zopet lepše razmere v domovini. Junaške španske republikanske žene Republikanska Španija ima težko stališče v dolgotrajni vojni proti upornikom. Odpustila je prostovoljce, kakor je bilo naročeno, dočim se v Franco- j vem taboru to ni zgodilo. Republikan-! ska Španija mobilizira zaraditega vedno j več žena, ki delajo v vojni industriji in sicer v zaledju z velikim požrtvovanjem za svobodo španskega naroda. Zarota v nacistični Španiji je zavzela velikanski obseg Poročila iz Francove Španije soglašajo v tem, da je odkrita zarota naravnost ogromna po svojem obsegu. Aretirali so 700 častnikov in vojakov. Med aretiranimi častniki je več višjih, ki so bili dodeljeni Francovemu štabu. Zaroto so odkrili čisto slučajno, ko so pregledovali prtljaga angleškega odpravnika poslov v Burgosu, ki je potoval čez mejo. V prtljagi so bdi načrti o ofenzivi, ki jo je nameraval Franco v Kataloniji in razen tega tudi druge vojaške tajne. Načrte in dokumente je podtaknil v prtljago uradnik v pisarni angleškega odpravnika poslov, neki Španec. Najbrž je bil domenjen, da bo te dokumente onostran španske meje nekdo zopet izmaknil iz prtljage. Trdi se, da je v zaroto zapletenih tudi do 1000 drugih ljudi in da je zarota v zvezi z gibanjem, ki se v čezdalje ostreji obliki obrača proti tujemu vmešavanju v Španiji. Iz severozapadne Španije pa poročajo o neredih, ki že naličijo na vstajo. Franco je moral radi vsega tega prekiniti svoje priprave za ofenzivo, v' Zadnje vesti Francoska vlada je dne 22. t. m. trikrat zaporedoma zahtevala v parlamentu zaupnico, ki jo je tudi dobila. Parlament je sklenil, da se mora komisija za izvajanje štednje raziti. Komisija je bila znana pod imenom »sekira«. Madžarski protižidovski zakon določa, da ne sme biti noben Žid predsednik delavskih strokovnih organizacij ali član rsenata. Za Žide se ne smatrajo tisti Židi, 'ki so dobili v svetovni vojni dve kolajni. Borbašl so odstavili svojega predsednika Dr. Svetislav Hodžera je dobil nezaupnico. V Beogradu je dne 21. t. m. zasedal glavni odbor Jugoslovanske narodne I stranke (Borbaši), ki je na podlagi polo-! žaja, v katerem se je znašla stranka po volitvah v Narodno skupščino, izglaso-1 val nezaupnico svojemu dosedanjemu predsedniku in dovčerajšnjemu ministru brez listnice dr. Hodžeri ter ga odstavil. Posle predsednika stranke je prevzel dr. Živojin Lukič. Poročila iz province zatrjujejo, da se stranka borbašev nahaja v popolnem razsulu. ,: j \;«1 Hlapec Jernej govori . . . »Krepko, Jernej, krepko so mi v kožo pravo spoznanje, krepko vtepli postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili...« Ivan Cankar. Ali sl ie poravnal narol-nlno? Ako Se ne, stori takoj svo|o dolžnosti Iz CeSkoslovaSke Burna debata v češkem senatu. Češka cenzura v Pragi sicer v časopisih dosledno zabra-njuje vsa poročila v protičeških dogodkih na Slovaškem in tudi v parlamentu so znali s primernimi tehničnimi ukrepi tozadevno debato izločiti. Tem huje pa je minuli petek izbruhnila reakcija proti Slovakom v (češkoslovaškem senatu, kjer so ostro nastopili senatorji Rašin, Švare in s. Modraček. »Lidove Novini« poročajo, da je bila tozadevna debata o razmerah na Slovaškem izredno burna in obširna. Poslanec Medeli je ugotovil, da se obnašajo Slovaki kot nekaki zmagovalci nad Čehi. Pa tudi v parlamentu je poslanec, bivši minister, s. Nečas ugotavljal, da so razne odločbe slovaške vlade, kot razpust politič. strank, odprava sodnijske neodvisnosti, ustvarjanje koncentracijskih taborov itd. proti ustavnemu zakonu o slovaški avtonomiji. Tudi drugi poslanci so izražali svoje globoko ogorčenje nad odpuščanjem čeških uslužbencev, govori bivšega veleizdajnika Tuke in raznih drugih protičeških odredbah. S. Modraček je opomnil Slovake na 1300 padlih čeških dobrovoljcev, ki so umrli za osvoboditev Slovaške. »Lidove Novini« pravijo, da je pokazala ogorčena razprava o slovaških zadevah najbolestnejši problem države in njegovega prebivalstva. Hllnkove garde prevzemajo DTJ, Sokola in Orla. Slovaška vladaj je razpustila vse telovadne organizacije socialistične Delavske Telovadne Zveze, Sokola in Orla. Kako zahrbtno postopajo v tem slučaju Hlinkovi nasledniki, je razvidno iz poročila »Lidovih Novin« od nedelje, ki pravi, da je še v petek slovaški tiskovni urad sporočil, da so preuranjene vesti o razpustu teh telovadnih društev, toda istočasno so že vdrle Hlinkove garde v prostore DTJ, Sokola in Orla ter prevzele vso njihovo premoženje. Očividno so se Hlinkovci bali, da ne bi te telovadne organizacije prej poskrile svojega premoženja in potem Hlinkove garde ne bi tako lahko prišle do premoženja, ki so si ga ta društva s težkimi žrtvami zbrala tekom 20-letnega delovanja. V besedah mehka srca kakor maslo, v dejanjih trda pest. Ko nastopa zima, se bliža božič, koliko solzavih besed in milosrčnih pomilovanj siromakov moramo citati v tisiku vsako leto. Moda je to. Par mesecev pozneje ibomo čitali v istem tisku in izjavah psovanje postopačev, delomržnežev in pa o prisilnih delarvskih taborih, kamor naj se odganja nadležna postopaška množica. V tem je velika nelogika. Srce* in besede bi morale biti vse leto enake, briga tem-večja, čimvečja beda, todia ne za jokavo imiilo-I ščino, ampak za delo, za zadosten zaslužek j ljudem, ki hočejo delati in živeti. Besede brez dejanj so danes moda, prazna moda, prava so le dejanja: dvig socialnega življenjskega stand-j ardia v naši držaivi sploh. Prihodnja številka »Delavske Politike« bo izšla v sredo, dne 28. t. m. kot običajno. I Glavni odbor v Beogradu bo pregledal vo-! lilne spise za narodno skupščino do konca tega meseca. Pregledovanje volilnega materijah povzroča mnogo dela, kakor poročajo iz Beograda. Rezultat volitev bodo prečitali vpričo prisednikov, ki zastopajo tri državne kandidatne liste. • Seja združene opozicije se je vršila v Beogradu dva dni. Večeslav Vilder je po seji' potoval v Zagreb, da je obvestil o sklepih dr. VI. Mačka. Nikola Tesla «a sporazum s Hrvati. Slavni Nikola Tesla, po rodu Dalmatinec, ki živi v Ameriki, je napisal v »Ameriškem Srbobranu« članek, da se skleni med Srbi, Hrvati1 in Slovenci sporazum za pet let. Jugoslavija naj bi bila taka, kakršna je bila ob ustanovitvi. To bi preprečilo vsakršno sovražno propagando ter omogočilo končni sporazum. Novi notranji minister Milan Ačimovič je še mlad mož. Rojen je bil v okolici Beograda 1898 ter je stopil 1921 v upravnopolitično službo. Pogostoma je odhajal v inozemstvo na specialne študije policijske stroke, kakor poroča ljubljanski »Slovenec«. Minister dr. Korošec ga je postavil zaradi sposobnosti za upravnika v Beogradu. V mednarodni policijski komisiji je bil 1926 kot zastopnik Jugoslavije izvoljen za podpredsednika. Za uspehe je bil odlikovan skoraj z vsemi našimi odlikovanji in mnogimi inozemskimi. Prekmurski delavci in njihov zaslužek. Listi pišejo, da so prekmurski sezonski delavci poslali v letošnjem letu iz tujine, kjer so bili zaposleni, 24 milijonov dinarjev v domovino. Svota izgleda precej visoka. Gotovo je pa denar krvavo zaslužen. Pri tem pa se človek nehote vpraša: koliko vredno mora biti delo prekmurskih kmečkih delavcev za tujo državo, da jih najema in ali ne bi kazalo, da najdemo za nje zaposlitev doma, kajti kar se izplača Nemčiji oz. njenemu gospodarstvu, bi se izplačalo tudi nam oz. našemu gospodarstvu. Za božič in novo leto je trajna darilo »Delavska Politika«. Dobiček poštne uprave. — V letu 1937. je imela 118.9 milijonov dinarjev dobička. Število poštnih uslužbencev znaša 14.881. Odkupna cena za sladkorno peso znaša din 20 do din 21.10. Ceno je določilo poljedelsko ministrstvo. Najdaljši leseni most imajo sedaj v Kranju. Most je dolg 85 metrov ter je stal 350.000 dinarjev. Zgrajen je na reki Kokri, ki se izliva pri Kranju v Savo. Vlak je zavozil v poln avtobus potnikov, ne da bi se bilo kakemu .potniku kaj pripetilo. Pri Borovem ie osebni vlak zavozil v avtobus, v katerem se je vozilo 20 delavcev. Lokomotiva je vrgla avtobus s tira ob stran in ga prevrnila. ne da bi se bilo kakemu potniku kaj pripetilo. Hajka proti francoskim strokovnim or*#®] zacijam. Francoska reakcija bi rada čim izkoristila svoje »zmago« nad strokovnimi * ganizacijami, o kateri misli, da jo je izbofi vala s tem, da se zadnja splošna stavka, *? 'jo je objavila centrala strokovnih organiza<& j ni v celoti obnesla. Desničarski tisk porok-I da francoske strokovne organizacije nagl° opadajo in da bo od 5 milijonov članov, koli' | kor so štele organizacije 1. 1936., ko so se j uveljavili Blumovi socialni zakoni, ostalo or-ganiziranih Ie še 2 milijona delavcev. Te vt* j sti imajo namen povzročiti paniko med delavstvom in mu vzeti zaupanje v organizacija j Ako bo francosko delavstvo tem intrigam na-j sedlo, potem si bo tudi samo krivo posledic ki ga bodo doletele. V Sudetih so živeli ceneje kot v Nemčiji. Iz nemških listov je mogoče razbrati, da je bil življenjski položaj sudetskih Nemcev v CSR mnogo ugodnejši, kot pa je sedaj, odkar so se te pokrajine priključile Nemčiji. Cene živ* ljenskim potrebščinam in to najvažnejšim za ljudsko prehrano, so bile znatno nižje in so $e danes za okoli 10 odstotkov. V najkrajšem času bodo pa seveda izenačene. Grčija proti rimskemu pravu. Grška vlada pripravlja reformo občega državljanskega zakona. Ministrski predsednik je izjavil, da no- vi zakon ne bo več temeljil na rimskem pravu, čijega osnova je zasebna lastnina posameznika brez ozira na celoto. Židje in ostali emigranti najdejo prijetno zatočišče v Boliviji. Izmed južno-ameriških držav daje Bolivija prijetno zatočišče vsetf mogočim emigrantom. Država je trikrat večja od Nemčije, ima pa samo 3 milijone prebivalcev. V tej republiki, ki varuje osebno svobodo nad vse. nudijo emigrantom zemljišča in razno drugo pomoč pri ostvarjenju eksistence-Seveda je to delo združeno z naporom in n> tako lahko, kot bi si kdo mislil, ker je treba zemljo šele pripraviti do rodovitnosti. V Boliviji je stanovanje nedotakljivo. Noben policist nima pravice stikati po hišah, še manj pa da bi smel koga v hiši aretirati. Pri Sueškem prekopu gre za denar. Zadnje čase je mnogo govora o Sueškem prekopu in italijanski zahtevi, da se v upravo družbe, ki izkorišča Sueški prekop sprejmejo tudi italijanski zastopniki. Sedanji akcijonarji družbe, ki upravljajo Sueški, prekop, so samo Angleži in Francozi. Za prevoz parnikov skozi ta prekop zahtevajo seveda prav ogromne vsote, pod pretvezo vzdrževanja prekopa. Družba plačuje svojim akcijonarjem velike dividende in od teh dividend bi si tudi Italija rada zasi-gurala svoj del. ker s svojim pomorskim prometom mnogo prispeva k bogastvu, ki si ga potem razdeljujejo med seboj angleški in francoski kapitalisti. Sedaj so se oglasili tudi organizirani italijanski in nemški lastniki paro-brodnih družb z zahtevo, da se prevozne pristojbine za ladje, ki .plujejo skozi prekon znižajo in utemeljujejo svojo zahtevo predvsem s tem. da je prekop že davno plačan. Iz tega se lahko učimo, da £re pri vprašanju Sueškega prekopa, razen za obvladanje te važne zveze, tudi in v prvi vrsti — za denar. Ko smo to ugotovili, pa si lahko tudi mislim«' zakaj Anglija v sporu radi Abesinije ni zaprla Sueškega prekooa za vojne ladje: Abesinska vojna je namreč prinesla družbi, ki upravlja Sueški prekop ogromen zaslužek. Tak zasln' žek je samo enkraten, kdor bi se mu lahkeg3 srca odrekel, bi bil idealist in sentimenta!611’ taki pa kapitalisti, ki upravljajo Suez, seveda niso. Sirite naS list! BBS* Dr. Avg. Reisman: Srebrna krona pod krožnikom Kakor obkrožajo golobi ob požaru domačijo, tako objemajo vse te mesece ponižanja in razčaranja misli nas bivših praških študentov ponižano stostolpo, zlato Prago. Boli nas, kot bi bil nas same zadel težak udarec V obraz. Saj je ostal najlepši del naših mladih let tam v Pragi, kamor se vračajo naše sanje in spomini. V njej smo okusili prva spoznanja resničnega življenja, prve trdote pomanjkanja, prvič smo videli razgaljeno pravo bogastvo in bedd velemestnega proletarijata, njegovo borbo za enakopravnost in socialno pravico. Praga nam je kazala pot v svobodo misli in vesti, ki jo je takrat dušila habsburška Avstrija, v njej smo gledali borbo na življenje in smrt za svobodo tlačenih narodov. Učili smo se dela, smotrenega in trdega, v odrekanju, zapostavljeni in ponižani in pa tolikokrat tudi lačni. Sedaj, ko se je privalila ostra zima z ruskih nižin preko karpatskih in alpskih gora in udarila tja čez Pariz in London, mi vstajajo ob padanju snežink še bolj živo pred očmi ostre zime v megleni Pragi. V poletju smo se slovenski študenti večinoma razkropili na vse strani, večina je že ob koncu pomladi odhitela v domovino, ker so pošle zadnje krone. V jeseni smo se začeli zopet zbirati in napolnili praške »Vinohrade« vsaj do zime, ko je pritisnil mraz. Pa že tudi tedaj smo se delili slovenski dijaki v Pragi v tri društva, v tri taborfe prepričanja, a v četrtem so bili neizogibni »divjaki«, vzvišeni nad prepričanji, strankami in sektami. Ampak delili smo se tudi še drugače, brez ozira na prepričanje, na tri kaste: med najrevnejše, ki smo imeli le za več ali manj skromno sobico in za obed v akademski men-zi( kuhinji), v srednji stan, ki je imel še denar za gostilno in za večerje s kranjskimi klobasami in fižolom" v edini slovenski gostilni na Vinohradih pri »Pipanu«, a v tretji kasti so bili sinovi s parketov, ki so si uredili celo lastno kuhinjo z domačo kuharico, kjer je bila doma še pečenka in solata z oljem in taki, ki so lahko obedovali celo po restavracijah s pivom. Ti so hodili tudi na plesne vaje in pa na — krokarije. Najvišja vrsta jugoslovanskih študentov pa so bili Dalmatinci, ki so bili znani razbili v kavarni »vse, kar jim je prišlo pod so kar v rednih presledkih po uspeli pijanšči-ni razbili v kavarni »vse, kar je prišlo pod roko«. Ampak so vse plačali Taki junaki so bili znani kot večni študentje, ki so presedeli po praških kavarnah po deset let in več. Saj so imeli bogate očete. Obede smo torej imeli vsi precej sigurne v menzi, ker so bili poceni in še smo dobivali za nje nakaznice pri slovenskem praškem podpornem društvu. Ti obedi so bili tečni, mastna juha do roba krožnika, trije široki okrogli cmoki, meso, zelje in kruh. Dan na dan z manjšimi spremembami, ampak je vedno dišalo. Bilo nas je menda pri tistih mizah vsak dan tisoč ali več. Češki študentje so hodili takrat tudi k obedu v visokih cilindrih, če- bilo, tudi so bile hlače razcefrane, čevlji preluknjani in suknje oguljene. Cilinder je le reprezen-tiral dostojanstvo akademika, bil je legitim3 cija pred gospodinjo, kateri si dolgoval naje111 nino in vizitka za bližanje bogatim deklet0111' ki so si izbirale bodoče profesorje in d0, torje. Hujše je bilo z večerjo. Te v menzi m kjer je ker Praga večerja po »uzenafstvih«, dobiti vsak večer številno izbiro ku mesa in klobasic, predvsem sočne »l kumaricami. Če ne drugega, so pa*.' kosom tečnega kruha dovolj za yecerj0’ 1 j stala par krajcarjev. Včasih ie |>j 0 *re a s ceneje shajati in tedaj smo kupili dva SV1”„ ska parklja s kruhom. To je bil že naJ™z življenjski standart. Ker bi sicer pre 0 gospodinje izgubili ugled, smo opravljali ta* šne večerje kar v stranskih ulicah rez da smo lahko kosti kar po tleh razmetali. Zima je bila v Pragi vedno huda, ker ^ nad mestom še neprijazna megla, mk Ljubljani. Toda kurjava je blla ,Z® " akuriti, draga. Mislim, da sem dal le enkrat r-w * v' ® v Za božic Sneg in mraz sta tu. Pred božičem smo pač in pred novim letom. Prav različni občutki in misli nas motijo v času, ki je že stoletja oznanjevalec miru in sreče. Božič in novo leto sta dva napol prirojena pojma, ki navdajata človeštvo z upanjem na mir, duhovno in socialno srečo. Zgodovina, razvoj, ta dva pa svet iz-preminjata. Družbo tirata v neznano bodočnost. Zdi se nam, da je razvoj nenaraven, ker nastaja v družbi vedno več nemira in vedno manj je sreče, v kateri bi človeštvo mirno živelo in se veselilo svojega življenja. Duhovni mir in socialni mir sta potrebna. Ali sta nemogoča, ker krivice vsak dan naraščajo. *-• ' • - * • *'* Take so zle posledice nezdravega razvoja, ki jih povzroča nenaravna odpornost onih, ki se branijo, da bi se družba duhovno in socialno razvijala po naravnih zakonih v prid miru in sreče med človeštvom. Uči nas krščanstvo in druga verstva ljubezni do bližnjega. Mlorala nas uči tega. Toda v praksi je to drugače. Tudi mednarodna politika je otrok te vzgoje ,t. d k;. - •» 4 - »•’* Božič, novo leto! Vsaj za nas imejta ta dva spominska dneva resničen in idealen pomen. Boj ■ <■ • 1' - « - - • -*«w. V- • za dostojanstvo človeka, ki ga more doseči le v miru in svobodi! T. M.: Božič Pastirci veselo prepevajo v noč, čudež veliki jim zvezda naznanja; kot je obljubil očak jim nekoč. Rešitelj je rojen, oj, krasna ta sanja. Prišel na svet je ubog in neznaten, v hlevu, na slami le, dom je njegov; mogočnikom vliva pa strah tisočkraten, nič več ne boji se svet njih okov. Od tedaj je preteklo že dvatisoč let, a ljudstvo še vedno po Njem hrepeni, kraljevstvu Njegovemu grešni ta svet objestno se roga, s prezirom smeji. Oni, ki Kristu v ljubezni slede, še danes mogočnikom niso po volji, še danes preganjani, v okovih ječe in čakajo, kdaj svet postane jim bolji. Lili Rethi: Mladi mati. Jožef in pastirji P. Dam. Bila je mrzla noč. Oster veter je pihal po dolini Jesre navzgor. Pastirji so čepeli okoli visoko plapolajočih ognjev, si greli kolena, v hrbet pa jih je zeblo. Čreda se je stiskala tesno skupaj, da je iz>gledala od daleč kot velik klobčič volne, oblit z luninim svitom. Nekako okoli prve nočne mene straž je prišel k pastirjem neznan moški. Slabo oblečen. Razburjen. Razsrjen. »Da bi jih belcebub, de-beluharje,« je kričal jezen prezebajočim pastirjem, »žro in pijejo ter leže pogreznjeni v mehke kožuhe in pernice, jaz pa nimam, kamor bi spravil svojo ženo, ki se vije v .porodnih krčih.« Vprašali so ga, kdo da je in od kod prihaja. »Takoj vam povem. Jaz sem tesar Jožef, sin Jakobov iz Nazareta. Prihajam iz mesta in sem namenjen domov. Pa so mi ženo prehiteli porodni krči in čaka jo najtežja ura. Leži v kolibi tam preko in se vsa trese od mraza.« Najstarejši med pastirji mu svetuje: »Pojdi v mesto in vprašaj v gostilni pri Tafernr starega Obeda. On te bo prenočil.« »Pri Obedu sem že bil, pa me je odklonil. Nas sodrge ne more vzeti pod streho. Zanj smo mi lačna sodrga. Božja jeza nadenj!« »Potem .pa pojdi k lončarju Abijasu, ta ti lahko pomaga.« »Tudi pri njem sem že potrkal in ga za božjo voljo rotil, da naj mi da prenočišče. Rekel mi je, da ne zaupa ljudem, ki mu na vsem lepem sredi noči vpadejo v hišo kdo ve od kod. Naj mu jezik zgnije!« Ko so pastirji videli, da mu je res sila in vedoč, da se le prerado zgodi, da ubog človek zaman trka na vrata, so bili takoj pripravljeni, da mu pomagajo. Kar so mogli najti dračja so ga zbrali in znosili h kolibi, v kateri je njegova žena ležala na porodu. Podnetili so ogenj, da je švignil .plamen visoko proti nebu, kakor da bi gorela vsa koliba. Ne vedoč, kaj se dogaja okoli nje, je Jožefova žena vprašala: »Kdo nam pomaga?« Ali je mogoče, da se še najde človek, ki ima srce?« »Pastirji so, Mirjam, pastirji. Bolj revni kot sva midva.« Nekoliko njih je stalo okoli žene, ki je ječala, ne vedoč, kaj bi počeli. Vedeli so, da gre človek sredi noči v hlev, ako povrže žival, in da ji pomaga ter rojeno položi na slamo, in da sosedje vprašujejo naslednji dan: Kako pa je živinčetu? Zato niso mogli razumeti, kako bi bilo mogoče, da bi pustili človeka, da pogine brez pomoči ob taki uri, med tem, ko drugi plavajo v izobilju in ne .poznajo ne mraza, ne gladu. »Res je, pravica je umrla,« so govorili. »Ni več pravice v Izraelu. Pa tudi v rimskem Cesarstvu ni bolje.« Druge je lomila divja jeza. Videli so v tem enem vso težo svoje lastne usode, pomanjkanja in zapostavljanja. Z ženo vred so občutili mraz, ki se jim je zagrizel v kožo, kot popadljiv pes. Videli so v naprej križevi pot tega proletarsketga otroka, ki so ga bili obsodili med zavržene, še predno je bil rojen. Spoznali so, da so bratje možu, ki ga je težilo .pomanjkanje, kot nje same. Duh odpora je prešinjal njihove možgane. Sovraštvo je bruhalo iz njihovih ust v jasno, mrzlo noč. »Naj ne jedo in se ne pogrezajo s svojimi trebuhi v mehko kožuhovino. Naj ne poskušajo nas tirati vt pogin in naših žen ter otrok v pogubljenje. Bo že še prišel drug čas. Naš čas bo prišel!« Med tem se jih je zbralo že mnogo okrog ognja. Razen pastirjev so bili tu še delavci iz oljarn in taki, ki so bili na ljudskem štetju ter so se vračali iz mesta, kjer niso mogli dobiti prenočišča. Vsem je bilo enako grenko pri srcu, vsi' pa so se tudi zavedali, da bodo oni, proti katerim je bil naperjen njihov srd, v slučaju potrebe poklicali proti njim rimsko soldatesko, ki bo brezobzirno potlačila njihovo ogorčenje. Sredi hrušča je nenadoma stopil tesar med nje. Žena mu je rodila dete; pristopil je k ognju, da ga je oblil žareči sij, držeč otroka na rokah in ga pokazal pastirjem. »Glejte, rodil se nama je deček. Bratsko ste delili z menoj bedo, jaz pa vam prisegam, da bo postal iz tega dečka, ki je bil rojen v sramoti in revščini, pomočnik, bojevnik za nas vse. Jozua naj mu bo ime, da bo kot Nuns hodil na čelu svojega ljudstva. Naj se ne bojuje za Kanaan, ampak za pravico, ki ji je sedaj mesto samo v hišah bogatinov in posestnikov.« »Da, da, Jozua naj mu bo ime,« so klicali pastirji »in za pravico naj se bori, za nas .vse, ki smo v stiski, brez pravice, in brez imetja!« Drugi so zopet kričali: Pojdimo v mesto! Naprej! Da, v mesto gremo. Ven z lakomneži in požrešneži! Mi smo lačni! In šlo je veliko njih, spotoma pa so se jim pridružili vedno novi nezadovoljneži. Ko so se približali mestu, je .popadla prebivalce groza in strah. Razbijali so po vratih in ogorčeni kričali proti hišam, ki jih je oblivala mesečina liki velik burnus. Ljudje so prestrašeni bežali na ce- sto, videč pa vstajo, so se bali*. »Se nam je že narodil, ki bo vam napravil Prve podpore onemoglim in starim delavcem ki so bili že leta 1925. zavarovani, pa so sedaj za delo nesposobni. Na seji SUZORa, dne 21. t. m. so reševali prošnje za podpore, ki so jih na podlagi uredbe o starostnem zavarovanju vložili za delo nesposobni delavci. Upravičeni do teh podpor so delavci, ki so postali nesposobni za delo vsled bolezni ali pa so prekoračili 70. leto in so bili že leta 1925. zavarovani. Odbor centrale delavskega zavarovanja je ugodil 362 prošnjikom, ki bodo prejemali skupaj letno din 650.000 podpore. Prošnje je bilo treba vložiti do 1. julija 1938. Književnost Prosvetna centrala Zveze grafičnih delavcev v Zagrebu je razpisala svoječasno natečaj za | dramo iz delavskega življenja. Natečaja se je udeležilo 23 pisateljev. Žirija, obstoječa iz gg. Mesariča, režiserja Narodnega gledališča, Zagreb, arh. A. Freudenreicha, umetniškega vodje M. H. K. D., Zagreb, dr. M. Kusa-Nikola-jeva, prof. M. Mudriniča in J. Keimela je dodelila prvo nagrado Cerkveniku Angelu za njegovo tragedijo »Žrtev«. Drugo nagrado je prejel Anonimusovič za dramo »Jubilej proleta-ra«. Poleg teh nagrad je bilo podeljeno še pet tolažilnih nagrad. Našemu s. Cerkveniku, ki je v kratki dobi enega leta .prejel dve prvi nagradi, iskreno čestitamo. konec, konec vašemu početju, razbojniki! Kuga naj vas podavi! Dolgo časa smo bili neumni, neumnejši od ovac, ki vam jih pasemo. Ven iz vaših gnezd! Nov čas je napočil. Gorje \;am!« Prišlo pa je na ušesa gosposki, da je v mestu izbruhnil upor. Meščani so klicali rimske vojščake na pomoč in se dobrikali vsiljivemu tujcu, ker je bila njihova bisaiga v nevarnosti. Zaupali so Rimljanu, da je bil rojen upornik. In poslal je tujec svoje vojščake v predmestja, kjer so prebivali revni. Vojščaki so mnogo revnih polovili in tirali pred sodnika, mnogo pa tudf pobilu V kočah bednikov so vojščaki nabadali novorojenčke na svoje sulice in meče. Strahovit krik in jok se je razlegal po Judeji. Pastirji pa so silili Jožefa naj zbeži, kajti v Mirjaninem otroku so videli včlovečene vse svoje dragocene upe. Po skrivnih potih so vodili tesarja in njegovo ženo na varen kraj, potem pa so se porazgubili po vsej deželi. Vedeli so, da se bodo ali sami, ali pa oni, ki bodo prišli za njimi, nekoč nekje srečali in se strnili v boju za pravičnost, da premagajo laž in se osvobode hlapčevstva. To so besede evangelija, po katerih bodo postali ljudje vsi, ki so brezpravni... a sem moral plačati celo krono in tako smo raje hodili študirati v zakurjene knjižnice. Zvečer pa smo se že ogreli pod težkimi češkimi pernicami. Najhuje je bilo ob nedeljah popoldne. Dopoldne smo se že še greli in učili v posteljah, a popoldne je bilo za študente vse zaprto. Prijatelj Tone je končno iznašel kinematograf, ki je predstave kar brez prestanka vrtel naprej, pa si lahko za dva krajcarja več ur sedel spredaj pred platnom. Drugače smo zložili »klub kranjskih, primorskih in štajerskih siromakov« za peč in znesli skupaj za čaj. Vsakdo je moral nekaj prinesti, sladkor, kruh. čaj, špirit, limono in tako smo se skupaj greli okrog mize, pili topel čaj, včasih brez sladkorja in grizli kruh. Pred božičem smo hodili po ulicah od izložbe do izložbe. Tehnik Hinko P:, ki nas je vodil na predavanja in shode v »Ljudski dom«, nas je pri tem učil modrosti, da si dozorel filozof šele tedaj, če gledaš lepe izložbe in si Pri tem ničesar ne želiš. Vsaj pripovedovali smo si, kako smo že vzvišeni nad vsemi fili- stri, ki hitijo mimo nas zaviti v tople suknje in nosijo polne roke daril. In smo dočakali božične praznike. Včasih je prišla iz domovine potica in klobase, kar je bilo treba seve pravično in bratovsko razdeliti. Ravno dosti za obdarjenega ni ostalo. Pod nogami je škripalo, izpod meglenega obzorja v Pragi vedno dežujejo črne saje. četudi je ostala komu desetica v žepu h koncu meseca, vendar ni mogel na božični večer nikamor, ko pa so tudi gledališča zaprta. Večinoma pa smo bili mv iz najnižje kaste tedaj vsi suhi, vredni slovenskega pojma »cerkvene miši«. Mladi smo bili, polni lepih misli in hrepenenja. Toda kdo bi' tudi v Pragi na tak večer vabil siromaka, ki mu je še kmečki krojač meril obleko! Pa so hitele misli tja dol vt zasnežene Slovenske gorice, kjer so za praznike klali prašiča in so dišale krvavice in jetrnice. Tedaj se nas je spomnila akademska menza. Tam v Spaleni ulici je bila še tedaj, z dolgimi dvoranami v stari hiši. Vsi, ki smo ostali v Pragi, smo bili povabljeni na brezplačno ve- čerjo. Mize so' za ta večer izjemoma belo pogrnili, tudi smreko so postavili v sredino in smo se vsedli k vabljivim belim krožnikom. Iz kuhinje so dišale češke pogače, po sredini je hodil predsednik menze, častitljiv vseučiliški profesor, ki se je ta večer odrekel rodbinski idili, da je večerjal s svojimi revnimi študenti. Zbrali smo se res »vredni«, kakor zaostali samci, ki nimajo nikogar. Jugoslovani smo postali kmalu glasnii in z nami Slovaki, katerim je bilo tudi predaleč in predrago domov. Čehi so že takrat tudi za slovaške študente prav očetovsko in gostoljubno skrbeli. Te večerje so šele bile za nas v resnici pravi pojm večerje, ko smo se res do sitega najedli. Saj so prinesli na mizo vse dvojno, trojno, da je trajala večerja tja do polnoči in nas tako ubranila čuta osamelosti v tujini. Toda najlepši je bil začetek. V krožniku je ležal zavoj cigaret in cigar v svilenem rdečem traku. Profesor nas je pozdravil s svojim dobrodušnim smehljajem, še posebno toplo Jugoslovane in Slovake in potem smo dvignili krožnik: pod njim je ležala in se svetila srebrna krona! Ta je bila višek večera in nam je ostala še danes tako svetla v spominu, kot je bila tisti večer. Kako smo jo božajoče prekladali v dlani in jo potem shranili v žep. In potem smo večerjali, kadili, tisti večer celo takšni, ki smo bili sovražniki nikotina in pili pristno češko pivo s tisto gosto peno, ki je kakor naša domača smetana, in prepevali, dokler ni bilo vsega konec, namreč na mizi. Naša slovenska pesem je bila tudi tisti večer vsem najljubša, tako da so se kmalu zgrnili okrog nas tudi češki študentje, profesor in po-^ strežljiva dekleta iz kuhinje, dobrodušne Ma-fenke s svojim prešernim smehom. Proti polnoči smo šli nazaj v Prago, a ni se nam hotelo domov. Saj smo bili siti, dobre volje in vsak s srebrno krono v žepu. Čez Karlov most smo jo ubrali, čez zaledenelo Vltavo tja gor na Hradčane, kjer so v nedograjeni cerkvi sv. Vita šepetali fantje dekletom na ušesa in smo uživali stostolpo Prago, ki je sanjala pod nami v razsvetljenih oknih. 7g ttašiU kccUa/ Prijetne praznike naročnikom, čita-teljem in inserentom želita uredništvo in uprava. Poverjeniki »Cankarjeve družbe«, pozor! Pošle so nam vse knjige in ne moremo ugoditi naročilom novih članov, ki se javljajo od vseh strani. Ako ima kak poverjenik nekaj garnitur odveč in jih še ni razpečal, 'ga prosimo, da do-tične izvode takoj pošlje na naslov: »Cankarjeva družba«, Ljubljana, Delavska zbornica, Miklošičeva c. 22a, da jih bomo lahko dostavili onim, ki jih še zahtevajo. »Cankarjeva družba«. TRBOVLJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želimo vsem naročnikom »Delavske Politike« — raznasalci. CENJENIM NAROČNIKOM priporočamo, da naj kolikor mogoče poravnajo naročnino do konca tega meseca za leto 1938. radi točnega in lažjega obračuna. — Raznasalci »Delavske Politike«. Nabavni prispevek Zadnje dni čitamo v časopisih mnogo o božičnicah. Tako so tudi strokovne organizacije (ZRJ, JSZ, NSZ) zaprosile preko »Delavske zbornice« TPD za božičnico. Sporočilo se nam je, da je TPD prošnjo rudarjev odklonila. Rudarji smo začudeni kako. je to mogoče, da v času, ko je uradno ugotovljeno, da je draginja narasla za 8 do 12 odst, TPD našo prošnjo kratkomalo zavrne. — Ali ni mogoče to kaj v zvezi z govori raznih gospodov, ki so trdili, da se je položaj rudarjev zboljšal v toliko, da si lahko vsak rudar s tričlansko družino prihrani od din 175 do din 250 mesečno. Koliko si lahkg prihranimo, vemo najbolje mi sami! Rudarji. Božičnica. Kakor druga leta sta tudi letos »Društvo za varstvo otrok« in H. rud. skupina razdelila podporo staroupokojencem in drugim revežem v znesku preko desettisoč dinarjev. Posamezno vzeto sicer niso dobili veliko, dalo se je pač, kar se je zmoglo in to ne strankarsko, pač pa po potrebi, in ne tako kot se je to delalo na drugi strani, ko se je prosilce odpravljalo z besedami: Pojdi po podporo tja kamor si... Prizadeti. Cankarjeva proslava. Kultur, društvo ^Vzajemnost« je v nedeljo, dne 18. t. m. proslavilo 20-letnico smrti Ivana Cankarja. Spored je bil pester. Obžalovati je samo, da ni naše delavstvo v še večjem številu prisostvovalo proslavi spomina glasnika naše dobe. — Udeleženec. ZABUKOVCA Odrska .vprizoritev. Dramski odsek »Vzajemnosti« vprizori dne 26. decemibra Širkonovo komedijo »TUJE DE<7E«. Kdor hoče ipar ur veseleča razvedrila, naj pride k .predstavi. — Družnost! DRAVOGRAD Zr-k časa. Pri nas imamo aspiranta, ki je že 45 let star. Službovanje je nastopil šele pred par meseci. Koliko bo moral biti star, ako bo hotel doseči primerno stopnjo v napredovanju? Prevelik dimnikarski okoliš. Dravograd ima prevelik dimnikarski okoliš oz. je v tem okolišu premalo dimnikarjev. Pristojni činitelji naj bi dovolili vsaj še eno dimnikarsko koncesijo. JESENICE Zvočni kino Radio .predvaja v nedeljo In pondeljek (na božična praznika) ob 3. uri pop. in ob 8. uri zvečer velefilm »SAFIJA« z VI-vian Romance v glavni vlogi. Med dodatki barvan kulturni film »Narodi plešejo« in Pa-ramountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Ne moreš se mu upreti«. STUDENCI PRI MARIBORU Silvestrov večer priredi podružnica I. Del. koles, društva v gostilni Mraz. Začetek ob 19. uri. Pester spored. Vstop prost. — Odbor. MARIBOR »Weingartenbesitzerji« izstavljajo svojim viničarjem izpričevala- v nemščini. Pri neki znani mariborski hišni posestnici, ki ima tudi v najbližji okolici mesta posestvo z ivelikim vinogradom, je bal za viničarja Slovenec, ki se Pa delodajalki, ki je vtdlova po znanem nemškem priganjaču iz predvojne dobe - - • - . gotovo že radi tega ni dopadel. Za slovo pa mu je vrhu tega, da mu je ostala dolžna še nekaj njegove trdo prislužene mezldte, vpisala v delavsko knjižico izipričevalo v nemščini. Razumljivo je, da viničar s takim izpriče-valom ne bo dobil službfe pri nobenem' slovenskem posestniku. Radovedni smo, kaj si neki misli veleposestnica, ki si uipa slovenskemu delavcu vpisati nemško izpričevalo v delavsko knjižico, v nasprotju z našimi zakonitimi predpisi. Kaj bi naredili v Nemčiji, če bi kak slovenski delodajalec, ako bi sploh mogel kateri tam obstojati, • vpisal nemškemu delavcu v knjižico slovensko izpričevalo? Oblast bi se morala zainteresirati tudi za vse take primere in prizadete najstrožje kaznovati. Lahkovernost je draga šola. Pred sodiščem se je te dni zagovarjal Konrad Čeh. trgovec iz Zg. Porčiča radi goljufivega prekupčevanja s hranilnimi knjižicami. Čeh je obljubil tistim, od katerih je kupoval knjižice 70 odst. izplačila. V resnici pa jim je izplačal le neko, malenkost na račun, za ostalo pa so se prodajalci obrisali. Ceh je oškodoval svoje »klijen-te« za nič manj kot 100.000 din. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto robije in 3 leta izgube častnih pravic, čeh je hotel izrabiti konjunkturo in si popraviti svoj režki materijelni položaj, kakor marsikateri, ki živi v sličnih prilikah. Enemu se posreči, drugi pa gor’ plača. Falska elektrarna ima vedno večje težave. Falska elektrarna je svoje električno omrežje razpletla po .vsem Štajerskam in kakor izgle-da, preobremenila svojo centralo zlasti .za zimski čas. Nizki vodostoj Drave in sedaj še led, ki se je pojavil nad jezom, sta povzročila, da je elektrarna prisiljena opozoriti odjemalce toka, naj čim bolj zmanjšajo porabo električne struje, zlasti čez dan. Na jesen je pa sedaj že običajno, da elektrarna ne more zadostiti potrebam ruške tovarne dušika, dasi je bila prav za prav zgrajena radi tega, da preskrbuje to tovarno s tokom. Radi teh nevšečnosti .postaja čez dalje bolj pereča zahteva po vključitvi falske elektrarne v sklop ostalih elektrarn v Sloveniji. Ukrepi proti draginji ne pomagajo mnogo, ako ni organizirane preskrbe z živili. O tem so se v poslednjih dneh prepričali Mariborčani, katere je mestno načelstvo hotelo zaščititi pred neopra^jčeno podražitvijo najvažnejših življenjskih potrebščin za .praznike s tem, da je izdalo posebno opozorilo proti navijanju cen. Izkazalo se je pa, da tako opozorilo ne zaleže,, ampak da se cene kljub temu dvignejo, čim nastane večje povpraševanje. Edino sredstvo proti navijanju cen in draginji je organizacija preskrbe z živili, katero bi morala v takem slučaju voditi občina. Božičnica »Detoljuba«. V ponedeljek, dne 26. t. m. s pričetkom ob pol 3. uri popoldne se bo vršila v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II božičnica delavskega društva »Deto-Ijub«. Poleg društvene godbe bodo nastopili tudi otroci. Vabljeni vsi delavski roditelji, da se prireditve udeležijo z otroci. Vstopnine ni. Poroka. Danes se bosta poročila naš dolgoletni naročnik g. Karol Vnuk, kleparski mojster v Mariboru in gospodična Budan Antonija iz Studencev. Bilo srečno! Mestna podjetja sporočajo, da bo elektrarna Fala v pondeljek, dne 26. t. m od 8. ure do 8.30 ure odklopila tok v Mariboru in okolici. BUČNO OLJE, vedno sveže' in dobro, priporoča tovarna bučnega olja. Maribor, Taborska ulica 7. Znižano vožnjo 50 odst. je odobrila Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu vsem posetnikom spomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani. Za spomladanski velesejem velja ta ugodnost za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12, junija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. Za jesenski velesejem velja znižana vozninna od 28. avgusta do 11 septembra oziroma za povratek od 2. do 16. septembra. Tudi admontski benediktinci znajo izrabljati Zadnjič smo .poročali, da ima admontski benediktinski samostan ob naši slovensko-nem-ški meji velikanska vinogradna posestva. V tem samostanu so redovniki benediktinci, ki so iz slovenskih vinogradov izvažali vino preko meje v takratno Avstrijo in tam naše vino prav drago prodajali, deloma pa porabljali za svoje samostane. Po pravem bi morala tudi ta veleposetva zapasti že po prevratu pod agrarno reformo v naši državi, >_ i ■ ■ spada zemlja onemu, ki jo obdeluje. Inozemski benediktinci pa so se znali tej agrarni reformi izmuzniti in imajo še sedaj nič manje kot 34 viničarij ob naši meji, kjer jim za beraško mezdo služijo naši viničarji. Zglasil se je pa ,pri nas bivši upravitelj teh veleposestev, ki je zvesto služil benediktincem 30 let in dobival za svoje nadzorstvene posle nad posestvi Racerdvora pri Mariboru, v Limbušu, Pekrah, Podlehniku, Jarenini in drugod poleg oskrbe le po din 250 in zadnja leta din 300 mesečno. Po jugoslovanski in tudi po avstrijski zakonodaji, kjer imajo benediktinci svoj sedež v Admontu, pa bi morali benediktinci za nadzorovanje svojih več milijonov vrednih veleposestev, svojega upravitelja tudi zavarovati pri Pokojninskem zavodu za starost, da bi revež na stara leta ne padel v breme svoji občini. Toda kljub ogromnim dohodkom iz teh slovenskih vinogradov bogati benediktinci v inozemstvu niso imeli tega socialnega čuta in dolžnosti do izvajanja socialnih zakonov, ampak so videli v naših vinogradih le lahek vir sijajnih dobičkov. Naš siromak je garal in garal skozi 30 let, a končno, ko so benediktinci prodali Racerdvor in svojega upravitelja odpustili, je moral revež praznih rok od hiše, pri kateri je pustil vso svojo življenjsko silo. O ne, ni šel praznih rok. Velikodušno so ti inozemski milijonarji pri zadnjem obračunu, da se izognejo trdotam in posledicam zakona v Jugoslaviji, stisnili siromaku za 30-letno zvesto službovanje reci in piši din 2500. Toda ne kar tako, brez vsega. Revež je moral iti k advo- katu v Mariboru, Slovencu, in tam podpisati nemško izjavo, da je prejel teh din 2500 kot »Abfertigung und Anerkennung fur seine treue 28-jahrige Dienstleistung«, to se pravi, kot odpravnino in priznanje za zvesto 20-letno službovanje. Pa ne samo za priznanje, revež je moral podpisati še nadalje izjavo, da je s tem odpravljen za vse svoje zahtevke in da se zlasti tudi odreče odškodnini za to, ker ga niso prijavili v pokojninsko zavarovanje. Odškodnina za pokojninsko zavarovanje pa znaša okrog din 60.000. In za teh din 60.000 se je moral zvesti služabnik inozemskim milijonarjem pod.pisati in odreči z din 2500. Nad takšnim postopanjem admontskih benediktincev se mora zgroziti vsakdo, ki ima količkaj čuta s siromaki. Je neverjetno, da si drzne inozemski podjetnik, ki ima ogromna bogastva, na ta način zlorab-Ijti naše delovne sile in pa izigravati jugoslovansko zakonodajo, kakor da bi bili slovenski uslužbenci še. vedno srednjeveški roboti nemških kloštrov in jim izročeni na milost in nemilost svobodne - eksploatacije. Sedaj imajo sicer benediktinci v Admontu vladnega komisarja in smo radovedni, če bo ta priznal našemu revežu pravice, ki so mu zajamčene po naših in nemških socialnih zakonih in da bodo benediktinci morali doolačati. čemur so se znali tako spretno izogniti skozi 30 let. Frank Rroll: Odlomek iz rudarskega življenja (Konec.) »Vsa kontraktna dela bi bilo treba odpraviti, ,pa bi dobilo na tisoče novih rudarjev zaslužek in jaz potem tudi ne bi tako hitel,« je godrnjal in se jezil sam nase. »Kapitalisti hočejo čim več dobička, delavci se pa silimo, kakor bi hoteli z delom obogateti, pa smo bedaki in varamo se.« Po trudapolnem delu je zopet naložil oba Vozička ter nato začel na prste računati, kolike ima zasluženega. Ugotovil je, da je zaslu-‘žil šest dolarjev. Voznik je zopet priropotal z lokomotivo in potegnil naložena vozička iz .prostora, dva prazna pa' potisnil notrf. To sta bila zadnja za tisti dan. Tudi ta dva je naložil 7. naglico in se pri tem dobro segrel in upehal. Delo je bilo končano za tisti dan, ki je novincu po dolgem času zopet prineslo zaslužek. Ko se je zvečer vrnil z Lukom, pri katerem je dobil začasno stanovanje in hrano, domov, je začel pripovedovati, kako je delal in koliko | zaslužil. Štel je na prste in računal, koliko bo zaslužil v enem tednu in koliko mu bo ostalo čistega. Dalje je prešel na mesece in tudi izračnal, koliko denarja bo prihranil. Luka in žena sta ga poslušala in sta bila uver-jena, da bo ta dolgo brezposelni človek obdržal delo in redno hodil v rov. In vsak bi si tyl to mislil, kdor bi ga bil takrat .poslušal, ko je tako vneto pripovedoval o delu in bil zanj navdušen. Znanec je ostal pri Luku okrog mesec dni in tudi redno hodil v, rov. V tistem času si je prihranil stopetdeset dolarjev, kar je bilo zanj že bogastvo. Dela pod zemljo se je naveličal in odločil se je za vrnitev v Kalifornijo. Petdeset dolarjev je takoj potrošil, ko je plačal hrano in stanovanje, si kupil nekaj obleke in par čevljev. Nato se je poslovil in odšel, kamor ga je gnala želja. Rudarsko orodje je kar pustil v prostoru, kjer je .prenehal z delom. Tovorni vlak, ki je imel odriniti proti za-padu, je stal na postajališču. Naš znanec se je spretno sukal blizu proge in čakal prilike, da se vlak premakne, da bo skočil nanj ter se poslužil zastonjske vožnje v Kalifornijo. Najbrž se je srečno pripeljal v zlato deželo in tam sedaj nadaljuje svoje življenje, kakršnega se je naučil v dolgih šestih letih brezposelnosti. Zopet je zadovoljen s trdim ležiščem. bodisi pod streho, pod kaktusovim drevjem ali pod grmovjem divjega pelina. Tako in slično življenje imajo rudarji na zapadu. Nešteto jih je, ki jim dnevi na enak način potekajo naprej in so si drug drugemu podobni kot groš grošu. Mnogi so si dan za dnem želeli poštenega dela, ki bi jim prineslo primeren zaslužek. Po dolgih letih brezposelnosti so se dela odvadili. Tako je dolga kriza .pokvarila čvrste delavske moči. mladino in starejše delavce. Nešteto jih je. ki se preživljajo s tatvino živil in ponošene obleke. Zadovoljni so, ako si kje pod mostom skuhajo boren grižljaj, da si nekoliko potolažijo lačne in že vsakovrstni hrani priučene želodce. Prve dni brezposelnosti jim je bilo to življenje težko in mučno ter jih je gnalo v obup. Dnevi, meseci in leta so jih ustrojila, kakor se ustroji vojak v vojni, in sedaj jim nista mar pošteno delo in obnovitev rednega življenja. Odgovornost za to nosi sedanji gospodarski sistem. (Iz »Prosvete«.) LJUBLJANA Premestitev. Te dni je bil premeščen od Inšpekcije dela pri Banski upravi k sreskenifll načelstvu v Škofjo Loko g dr. Zore. Preme; | j ščeni je bil dalje časa zaposlen pri Inšpekcij1-1 | dela in mu želimo tudi na novem službenem, j mestu obilo uspeha. CELJE Tečaj za funkcionarje in govorniška šola- »Vzajemnost« bo priredila trimesečni tečaj M funkcionarje in govorniško - šolo, da s tem od' pomore pomanjkanju izvežbanih funkcionarjev in govornikov. Opozarjamo na tečaj vse funkcionarje in tudi mlajše sodruge, ki imajo voljo do udejstvovanja v delavskem in javnem | življenju. Strokovne organizacije naj določijo i po par sodrugov v ta tečaj, da se izvežbajo J v .poslih, ki so potrebni pri upravljanju organizacij. Tečaj se bo pričel v četrtek, dne 29. devembra ob 20. uri v društveni sobi »Vzajemnosti« v »Delavski zlornici«. Prijave sprejemajo tudi zaupniki in tajništvo KMO. Delavci in nameščenci mestne občine vprašujejo, ako bodo deležni božičnice. Lipajo, da se njihovo upanje ne bo spremenilo v razočaranje. Zagrebška mestna občina bo dala vsem uslužbencem denarni prispevek za Božič. Celje naj ne zaostane in naj tudi razveseli svoje ljudi. Pri tem pa naj se upošteva število družinskih članov. To opozorilo naj bo vodilo mestnim očetom. — Mestni uslužbenec. Podružnica pekovskih pomočnikov bo priredila v soboto, dne 24. t. m. ob 20. uri v društvenem prostoru v »Delavski zbornici« BOŽIČNICO za svoje člane. Obdarjeni bodo brezposelni .pekovski pomočniki in vdove. Vabljeni vsi pomočniki, da se v krogu svojih porazvese-lite in razvedrite. Zahvala. Marija Macuh, delavka .pri »Elki«, se tem potom najtopleje zahvaljujem za denarno podporo g. Leonu Kudišu, lastniku tekstilne tovarne v Celju. Radi dolgotrajne težke bolezni sem ostala brez vsaike nadaljne podpore od strani bolniške blagajne. Dramatski odsek »Vzajemnosti« bo imel v torek, dne 27. decembra ob 20. uri v društvenem prostoru v »Delavski zbornici« sestanek. Na sestanku bo razgovor o gledališki prireditvi in razdelitev vlog. Člani tega odseka vsi in točno! širša seja Krajevnega medstrokovnega odbora bo v sredo, dne 28. t. m., ob 20. uri vi »Delavski zbornici«. Pozivamo vse odbornike svobodnih strokovnih organizacij iz Celja, da se seje brezpogojno udeleže. Dnevni red je zelo važen. »Vzajemnost« priredi v hotelu Union svoje vsakoletno »SILVESTROVANJE«. Že danes vabimo vse na to domačo in prijetno zabaivo. Kino Dom - Cetie 25., 26.. 27. in 28. decembra »JUNAKI ZRAKA«. — 25. in 26. decembra matineja »GANGSTERJI V ZRAKU«. — 29. in 30. decembra »BORBA ZA DIAMANTE«. — Vsaki teden novi Popej. PTUJ Še vedno ni odgovora od g. mestnega predsednika na spomenico, ki je bila objavljena v našem listu, in se je nanašala na aktualna vprašanja glede odpomoči stanovanjski bedi, brezposelnosti in draginji. Pričakujemo, da b.o ob proračunski seji o teh vprašanjih vendar le kaj slišati. Cankarjeva proslava, ki jo je v nedeljo 18. t. m. priredila »Vzajemnost« je lepo uspela. Poleg tamburaškega zbora je sodelovalo pevsko društvo železničarjev, kojega nastop je žel topilo odobravanje. Tako iz predavanja s-Šegule o velikem .pokojniku, kakor iz citatW pokojnikovih del- in recitacij je zamogel vsak posneti, da je bil s. Ivan Cankar zares pravi ljudski in proletarski *pisatelj. Silvestrovanje rpriredi »V/zajemnost« pf »Slonu«. Italija je odpovedala dogovor s Francijo Dogovor, ki ga je sklenil I. 1935. La-val z Mussolinijem in ki se tiče Tunisa ter Džibutija, je italijanska vlada odpo-vedala. V Parizu izjavljajo, da na tem dog0' voru nimajo kaj izpreminjati in da srt13' trajo odpoved tega dogovora samo za manever, ki ima namen, da bi se na t3 način izsililo večje koncesije od ItaH)c- H O T E L Mariborski dvor ima vsako soboto in nedeljo koncert. Ob enem ■vošči vsem svojim cenj. gostom vesele božične praznike. Hoiuek sodmzU Mol v ženskem kotičku Prejeli smo spodnji dopis oid dobro nam znanega in zvestega sadniga, ki že J več let marljivo in nesebično deluje v, večjem delavskem kraju po strokovnih organizacijah in v delavskem kulturnem društvu. Rade volje objavljamo dopis, ki je namenjen sodružicam, ker smo prepričani, da tako misli še več sodrugov in da bo našel dopis tudi popolno razumevanje in pravi odmev pri naših razumnih sodružicah. Mi bi pripomnili k temu le toliko, da so sodrugi tudi sami mnogo krivi na tem, če za svoje javno delovanje ne najdejo razumevanja ipri svojih ženah. Sodrugi namreč kljub našim (pozivom običajno puščajo doma svioje žene, kadar gredo na zborovanja ali 'Predavanja in ‘potem žena res ne more razumeti stremljenja in dela svojega moža, pa godrnja, ker pač misli, da mož brez haska zapravlja čas v organizacijah. Pritegnite torej svoje sodružice v svoje delo, vzemite žene s seboj na zborovanja in predavanja, navajajte jih k čita-nju »Delavske Politike«, pa bo kmalu vse drugače, v hiši pa mir, razumevanje, ljubezen in sporazum. Uredništvo. Pismo se glasi: Dragi sodrugi! Prosim, objavite tudi moj prispevek v ženskem kotičku »Delavske Politike«. Obračam se na ljubosumne delavske žene, ti dostikrat ne spoštujejo svojega moža, čeprav ni noben pijanec in čeprav pošteno skrbi za svojo družino. Upoštevajte, da po težkem delu tudi mož potrebuje razvedrila. Ne zavidajte mu torej, če kam gre od hiše v prostem ®asu in ne godrnjajte nad njim, ako se potem bolj pozno vrača domiov, če ni pijan, ampak . trezen. Imamo sodruge, ki imajo dolžnost do dela kot odborniki v raznih delavskih društvih, kulturnih in strokovnih organizacijah in mora radi tega iti en večer na predavanje, drugi večer Da sejo, tretji večer ima vaje za igro, pa tudi V rodbni pa se zaseje prepir in žena še dostikrat začenja s prazno ljubosumnostjo preganjati moža, ki se je podnevi žrtvoval v tovarni, zvečer pa v organizaciji. Žena, ki imaš pijanca zai moža, pojdi ipo njega v gostilno in ga mirno odpelji domov. Če pa imaš treznega in pametnega moža, bodii vesela tega in ga ne .žali z grdimi izrazi, temveč bodi vesela in ponosna, če so iga isodrugi tako spoštovali, da so mu izkazali zaupanje in ga poverili z vodstvom ali odborništvom pri društvu'in organizaciji. Predvsem pa, sodružice, mislite vedno na to, kako vzgajate svoje otroke le z lepim vzgledom in da tudi otrok gleda predvsem na mater, kako se ona obnaša proti očetu! in če ona izpolnjuje nauk, da lepa beseda najde lepo mesto. Če bomo tako postopali eden proti drugemu, bomo drage sodružice, vsi zadovoljni. S to željo pošiljam vsem delavskim ženam so-družne pozdrave in upam ter želim, da se bomo v novem letu po gornjih besedah tudi vsi skupaj ravnali. K„ tovarniški delavec v C. Punč. Za Božič in za Silvestrovo je najpriljublje-nejša pijač punč, gorka pijača, sestavljena iz najrazličnejših dodatkov. Punč ni tako draga reč. kakor si marsikatera gospodinja na tihem misli, saj ga lahko napravimo na najrazličnejše načine, dragega ali pa prav skromnega, primernega našim mošnjičkom. Punč je pa izrazita družabna pijača, posebno primerna za posebne prilike, ko se zbere doma vsa družina, pa še morda pridejo ljubi gostje k nam. Za take prilike naj gospodinja pripravi punč, zraven pa postreže s potico ali s kakim pecivom, pa bo prišlo tako slavje doma še vseeno mnogo cenejše kakor kje v gostilni. Zato prinašamo za pripravljanje punča danes nekaj migljajev. — Osnovna sestavina vsakega punča je navadno čaj. Bolj kakor ruskega, ki dra- Kakšne igračke otroku ? še četrt', večer mora ven k pevski vaji in po- ži živčevje, priporočamo naš domači lipov čaj tem zopet na kak pogovor za pripravo za shod itd. Na ta način je res marsikateri so-drug, ki pozna dolžnosti do svojega razreda, skozi ves teden vsak večer zaposlen in res malokdaj doma pri družini. To je pač usoda javnega delavca, kateremu to ni v zabavo, ampak samo dolžnost moža, ki se bori za napredek delavskega razreda, za zboljšanje njegovega položaja, za srečnejšo bodočnost rodbine. Tak mož ne hodi domov z ukanjem, on ne Vriska, pa tudi ne razsaja, ampak prihaja domov truden in izmučen. Kako hudo je potem možu, ko ga žena sprejme na pragu namesto s Prijaznim in toplim pozdravom, z godrnjanjem in marsikatera celo z zmerjanjem, da je grd Postopač, ničvrednež ali še hujše. Dostikrat se kaka žena spozabi še k hujšim surovostim in klepeče in klepeče in zbada okrog sebe, kakor osa, da še tako potrpežljivega moža končno razkači in se mož ipotem spozabi, da udari po mizi, ker drugače ni miru. Žena, ki tako dela, pa s tem škoduje samo sebi in svojim otrokom. Mož se končno naveliča tega godrnjanja in ne gre več v društvo in organizacijo. Organizacija zgubi s tem sposobnega odbornika, boljših po navadi ni najti, delo v organizaciji zastane, podjetniki vidijo, da delavstvo nima sposobnih voditeljev in takoj bolj pritisnejo, ker ni nikogar, ki bi se uprl izrabljanju in znal delavstvo vizbuditi in družiti.moramo prej precediti. in sicer je dobro, če skuhamo lipov čaj že dan prej in pustimo potem vse skupaj stati (z lipovim cvetjem vred), ker dobi potem lepo rdečo barvo. K temu precejenemu čaju doda gospodinja potem še razne dodatke. Predvsem je treba dodati nekoliko alkohola, bodisi ruma, konjaka, slivovke ali vina, kar pač ima gospodinja pri roki. Čim manj alkohola pride v punč, tem bolje; če je pa punč namenjen otrokom, pa ga je treba napraviti sploh brez alkohola. V punč pride nato še primerna količina sladkorja (po okusu), nato pa še naj-različejše primesi, ki izboljšajo in dvignejo okus, n. pr. malinovec, limonov in oranžni sok, prav dober pa je tudi sok raznih kompotov, hrušk, breskev, melon itd„ če si je lahko gospodinja poleti kaj vkuhala. Če tega ni, skuhamo jabolčni kompot in dodamo sok k punču. Treba pa je »še pridjati razne dišave, n. pr. cimtovo skorjo, klinčke, limonino in oranžno lupino, ki jo obribamo najbolje s • ladkornimi kockami. — Vse, kar pač gospodinja premore in kar se ji zdi da bo primerno za punč, zmeša v loncu in nato pristavi k ognju. Treba je segreti tik do vrenja, zavreti pa punč ne sme, ker sicer zgubi mnogo na okusu. Najbolje je, če pustimo vse skupaj dalje čaka :;a vročem stati, da se navzame tekočina vseh dišav. Na mizo damo kolikor mogoče vroče, seveda pa O poljubu Že stari pisatelji so razglabljali o tem. kaj 3e prav za prav poljub. »Ako se nekdo s svojimi ustnicami več ali manj glasno dotakne kakšnega predmeta v znak ljubezni, nežnosti ali spoštovanja, potem je to poljub.« Jakost zvoka, ki nastane pri dotiku ustnic s predmetom, označuje vrsto poljuba. Kje so se naučili ljudje poljubovanja? Tudi o tem se je že mnogo pisalo. Nekateri pisatelji trdijo, da od Rolobčkov, ki peljejo voz boginje Afrodite in -se ->kljunčkajo«. Kdo ve, kaj je nekoč pomenilo poljubovanje rok, ki je ponekod še dandanes v navadi, zlasti v občevanju med verniki. in duhovščino. Švicarski kmetje poljubo-vanja rok nikoli niso poznali. Kajti poljub jim je bil vedno izraz prijateljstva in odkritosrčnosti. Pač pa so si sami poljubovali dlan, Predno so stisnili roko obiskovalcu. »Metanje« poljubov (z roko od daleč) je še dandanes v navadi. Pri orijentalskih narodih je s Doljubovanjem združena cela ceremonija. »Pri Prihodu poljubi svojega prijatelja na ramo, Pri odhodu na koleno,« zahteva turški običaj. Mko si sam v višjem položaju, poljubi svojemu predpostavljenemu noge, ako pa si navaden smrtnik, potem poljubi zemljo pred njim.« ^apadnjaki nismo vajeni poljubljati nog. Značajen Atenec Konon (1. 390 pred našim časovnim štetjem) je odklonil razgovor s* perzijskim kraljem samo radi tega, ker bi se bil moral vreči pred njim na zemljo. Orijentalcem *a način samoponiževanja nikakor ni tuj. Nek Perzijski velikaš si je rešil svoje življenje, Zemljo in bogastvo na ta način, da se je va-^al pred nasprotnikom po tleh in vpil: »Znak, 1 8a je vdolblo kopito tvojega konja v zem-. 0 m* služi kot krona. Ako pa bom deležen ‘'osti, da bom smel poljubiti prah na tvojih °Sah, se mi bo zdelo, da se mi smehlja sreča v vsej svoji najnežnejši ljubkosti.« Poljubovanje nog dandanes ni več običajno, pač pa je bilo vpeljano v starem veku, ko so mu pripisovali zdravilno moč. (Poljubovanje nog Kristusu in pozneje papežu!) Kdor je n. pr. poljubil palec na nogi kralja Pyrrhusa (umrl 1. 272 pred našim časovnim štetjem), je bil obvarovan pred vraničnim prisadom. Njegova vranica je postala tako odporna, da je tudi ogenj ni mogel poškodovati, kadar so umrlega po smrti sežgali. Vranice takih-, smrtnikov so potem shranjevali v templjih. Protiitalijanske demonstracije v Džibutiju. V Džibutiju so bile demonstracije proti Italiji. Priredili so jih Arabci in Somali, češ, da hočejo ostati pod francosko oblastjo, ki spoštuje svobodo, ik j* « ,,,..... „ „ifj CRNA Silvestrovanje priredi »Vzajemnost« pri Knezu. Sodrugi in sodružice, pridite! Cankarjevo proslavo pripravlja »Vzajemnost« za mesec januar. »Elita* čevlji vseh vrst vodijo v modi, kvaliteti in ceni. — Naročila po meri se izvršuje v najkrajšem času! Trgovina in delavnica KRANJ Igračke nekoč in sedaj. Otroci se igrajo, odkar se je pojavil na svetu prvi otrok, izpreminja se le način, oblika in vsebina igre. Prastar je torej nagon, ki sili otroka k igranju. Izpreminja pa se predmet, s katerim se otrok igra. Pred 4000 leti še ni bilo ne železnic, ne avtomobilov, zato tudi ni mogel imeti otrok za igračko avtomobila ali železnice. Kdor bi hotel zasledovati razvoj igračke od primitivnih početkov do današnje luksuzne izvedbe posameznh vrst igrač, lahko študira pri tem razvoj človeške kulture in obenem tudi razvoj tehnike. * Iz igračk moremo razbrati tehniko in kulturo, ki je vladala ob svojem času. Tudi pred 4000 leti so se otroci že igrali s pužami. V otroških grobovih starih Egipčanov so našli puže iz gline, sicer grobo izdelane toda vsekakor dokaz, da so se deklice že tedaj igrale s predmeti, ki so bili izdelani kolikor moč podobno živim otroškim bitjem. Našli so v takih grobovih tudi vozičke in iposodo iz $ine, vse posneto po predmetih, ki so bili iv rabi v tedanji dobi. Otroci, ki so živeli tisočletja pred nami, so poznali prav tako kuhinjsko posodo, s katero so se igrali, kot jo poznajo otroci dandanes. V grobovih prastarih narodov v Evropi so našli opremljene sobice za puže in slično. Ako bi sicer ne imeli nobenih drugih podatkov, kako so tedaj izgledale hiše, kako so živeli tedanji narodi, se oblačili, oboroževali itd., bi to lahko ugotovili na igračkah, ki nam ponazoru-je|o kulturo starih Egipčanov, Grkov, Rimljanov, Slovanov, Germanov in Indov. Pa tudi način izdelave igračk se je v teku stoletij močno izpremenil. Na igračkah je mogoče ugotoviti, kako se je delalo nekoč in kako kasneje. Kakor razvoj kulture in tehnike, je mogoče razbrati na igračkah tudi razvoj dela. Nekoč pred davnimi stoletji je žgal oče svojemu otroku na prav primitiven način pu-žo iz gline ali pa jo je izrezal iz lesa, jo poslikal in okrasil. Z nastopom kapitalistične proizvodnje blaga je tudi igračka postala predmet, s katerim zalaga kapitalizem svetovni trg. Igračka je postala predmet kapitalistične blagovne proizvodnje in s tem podvržena zakonom kapitalistične proizvodnje o ponudbi in povpraševanju. Nastala je industrija igračk. Božična industrija. Tu začenja hišna industrija igračk, ki jo poznajo zlasti v krajih, ki jih je Češkoslovaška morala letos odstopiti Nemčiji in ki se uvaja pri nas v okolici Ribnice na Dolenjskem. * Delo v hišni industriji igračk je zvezano z nezaslišano bedo družin, ki so pri tem delu zaposlene. Izdelovanje igračk v ‘hišni industriji je najbolj zaostala oblika kapitalističnega izkoriščanja in primitivne delitve dela. Izdelovanje igračk je naloga vse družine. Stari oče in vnuk sedita večkrat skupaj v istem prostoru, ki služi kot spalnica, »delavnica in kuhinja obenem. V takih sobah sede starčki, otroci in otrok otroci, od osivelega starega očeta pa do najmlajšega vnučka in delajo, rezbajo, lepijo ter slikajo majhne igračke :za ceno, ki ni vredna, da bi jo človek omenil. V takih družinah morajo otroci izdelovati igračke od ranega jutra, predno se napotijo v šolo. Sede pri mizi režejo, barvajo in lepijo, dokler ni čas iti v šolo in ko se vrnejo iz šole, nadaljujejo z delom, kjer so ga. pač prekinili. * Ubogi, izkoriščani, zgodaj ostareli otroci delajo od jutra do večera, sklonjeni, sključeni, v sobah brez sonca in daleč proč od vsake otroške igre. Delajo igračke za otroke in umore pri tem delu v samem sebi igre željnega otroka. Ti otroci so že zgodaj stari; z modrim nasmeškom govore ti o vsem podučeni otroci o igračkah, o takozvanem Božičku, ki so prav za prav oni sami. To so otroci brez vsake iluzije, ki vedo, kako se izdelujejo konjički, vo- zički, puže, hišice, oprema, kako jo je treba pobarvati, zlepiti, izrezljati, zgladiti. Igračke, ki jih izdelujejo skupaj ,s svojimi starimi sta-riši nimajo za nje nobene skrivnosti več v sebi in prav za prav so take igračke za nje brez vsake vrednosti. Taki so pri delu ostareli otroci, otroci, ki se ne morejo igrati, ker morajo delati in ki se, če ne delajo takisto zapet ne morejo igrati. Igračka je za nje predmet-izdelan s skrbjo, nevoljo, izdelan z ukrivljenim hrbtom — .. •. * Tako se v takih igračkah dvojno odraža razredno nasprotje med otroci premožnih in otroci proletarcev. Predvsem morejo otroci proletarcev dobiti le take igračke, ki jih izdelajo njihovi sovrstniki v hišni industriji, kajti te igračke so najceneje, na drugi strani pa se nam razkriva vsa strahota izmozgavanja otrok delavskih staršev, ki so vpreženi v delo v industriji igračk. ♦ Toda tudi tu nastajajo izpremembe. Izdelovanju igračk v hišni industriji je vzrastla huda konkurenca: iz Japonske in Amerike. Ta konkurenca ogroža vso še obstoječo hišno industrijo za izdelovanje igračk v Evropi. Tudii še tako brezobzirno izkoriščanje v hišni industriji zaposlenih družin ne more preprečiti te konkurence, odkar so začele prihajati na trg igračke tehniške oblike, ki se jih da izdeloivati s stroji, v tovarnah in mnogo ceneje, zlasti pa v velikih množinah za svetovni trg. * V današnjih igračkah se zrcali duh časa, v katerem (prevladuje tehnika. Med otroškimi igračkami najdemo dandanes: železnice in avtomobile na električni pogon, dinamo stroje, električne likalnike, električne peči, letala. Važnejše od teh igračk so igračke, ki jih otroci sami sestavljajo iz posameznih lesenih ali kovinastih kosov, pri čemer se otrok uči graditi, misliti in preudarjati. Tako je v tehniškem pogledu podučno igračkanje, ki mu razen tega pritiče še velika vzgojna vrednost. Na dandanašnjih igračkah moremo ugotoviti ne samo tehnični in kulturni razvoj, ampak tudi veliko spremembo v ocenjevanju otrokove sposobnosti. Poprej nekoč smo potisnili otroku v roko ta ali oni predmet in rekli: »Na, tu imaš, igraj sel« Take igračke so bile ponazorjeni predmeti, ki so jih rabili odrasli v vsakdanjem .življenju, samo, da so bili prikrojeni za otroka. Dandanes že prodiramo v duševnost otrokovo in jo raziskujemo in potem na podlagi ugotovitev sklepamo kako bi se dalo to in ono, kar smo opazili pri otroku med igranjem, uspešno uporabiti tudi v njegovem nadaljnjem življenju, v njegov prid, s tem1, da izkoristimo sposobnosti, ki jih je bil pokazal »vi igri. Igranje je priznano kot delo in zaposlitev otroka in zaposlitev otroka naj bo vedno v obliki igre, nikdar ne mehanična, samo golo posnemanje teh ali onih gibov. V novih igračkah se odraža nov način vzgoje. Sprememba v mišljenju je povzročila, da so se spremenile tudi igračke in posebno še, da se je spremenilo mnenje o vrednosti igranja. * Delavski starši naj hi zato pri nakupu igračk ne mislili samo na to, kako se bo radoval otrok nad darilom, ampak naj preudarijo, kaj bi bilo pametno podariti otroku, da bi z igro vzbudili v njem smisel za resno delo. To pa je mogoče samo na ta način, ako otroku ne damo nobenih že izgotovljenih igrač, ampak napol izgotovljene, navadne igrače, ki lahko vzbude njegovo fantazijo in ga naganjajo, da sam dela zlaga, si razbija glavo in se veseli, ako je pravo pogodil. V tem je veselje otrok in vrednost igrače. K. D. Vesel božič, boja in uspehov polno novo leto vsem našim v domovini želimo rudarji iz Zagorja v Merlebachu v Franciji. Pivovarna J os. Tscheligi priporoča svoje znano b o c k - PIVO POZORI POZORI Novo otvorjeno skladišče na vogalu Ptujske In TržaSke ceste kjer se nudijo rabljeni železni predmeti, vsakovrstni stroji, orodje, kovine, jer-menice, cevi, ograje, mreže, osovine, nosilke (traverze), konzole, ležaje, zob-nata kolesa, tračnice, pločevina vsake debelosti, peči, vagonete, električne motorje, avtomobile, jermene, patent Bišofove lestve, vodovod, ventile, mlinske naprave, parne kotle, žage, tehtnice, ter vse dobro ohranjene dele za zgoraj imenovane stroje in splošno predmete za kmetsko in obrtniško uporabo. Predmeti so v zelo dobrem stanju ter so cene istim zelo nizke, ter Vam je možno s tem prihraniti mnogo denarja. Za obilen obisk se Vam priporoča Justin Gustinčič. Marltror Tottenbochoua 14 novo otvorjeno skladlšle-vogal Ptujske In Triaik« ceste DELAVSKA POLITIKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi industrija „KA RO - čevIjev, Dragotin Roglič, Maribor Cankarjeva ulica --- Gosposka ulica štev. 13 Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru, Kralja Petra trg II daje kratkoročna posojila / sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti zakonito določenemu obrestovanju (4-5%) / Domači hranilniki na razpolago! Izvrsten v kvaliteti, krasen v obliki, to radijev sta naših najvažnejši odliki. Dan na dan užitek nudi Vam le on. v ceni konkurenčen Radio H o r n y p h on Tvrdka RADIO TSCHARRE - MARIBOR Zrinjskega trg ilev. 9 - General«? zastopstvo Hornyphon 1T . . Braun, ftga*Ba!tic, Kdrting ... .. , , Ugodne cene! 3 Nizki obroki! perilo, nogavice, rokavice za lenske, moike In otroke dobite najce-neJSe v novi trgovini Vida, Maribor Koroika cesta Stev. 10 Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 priporoča: ročne torbice, aktovke, f , denarnice, nahrbtnike itd. kot pT SfežSIl zelo praktična aj ~ ‘ , Bož ina darila MKfRi naznanja cenj. občinstvu otvoritev podružnice na ogalu Ptujske ih Tržaške ceste in sicer trgovino z kolesi in njih deli ter mehanično delavnico. Mehanična dela in postrežba točna, po najkulantnejših in zmernih cenah se Vam nudi in toplo priporoča zgoraj imenovana tvrdka. terpentin-krem* firVA je nenadkriljltf* Vazelin in pravi gumitran Vas varuje v snegu dežju in blatu najbolje pred prehladom. Avtomobilisti, motociklisti pozor! Bencinska črpalka in zračna se* saljka od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer kakor tudi ob prazni' kih neprenehoma redno posluje Justin Gustinčič Tattenbachova ulica 1* Kje dobite za praznike naj boljša in najcenejša vina ? Tattenbachova ulica Tam dobite že od enega litra naprej pristni moslavec in rdeči burgundec, liter po Din 8*— Tudi vsa druga sortirana vina pri litru 2 Din ceneje. 3(upiijte samo pri naših inserentih!| JfflfJ flfu potrebujete, da zaslužite 1000 Din fctJUU lllll mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi , »nos1, Maribor,Orožnova 6. Benko dobavlja pod ugodnimi pogoji električni tok za razsvetljavo in za pogon obrti in industrije Posebno pa nudi tok pod ugodnimi pogoji za električno kuhanje Informacije pri: ravnateljstvu Elektrarne Fala d. d. Maribor, Vrazova ulica 2-1 in pri Mestnem električnem podjetju Maribor, Franillkanska ulica 8 tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv, prva jugoslovanska proizvodnja baconov* eksport živine,telet,svinj in mesa Murska Sobota Telefon £ Svetovne zasledujte s svetovno znanim Olympia-Radio mod. 1939 —Krasen naraven zvok. Izraziti polnodo- neči basi. Popolno izenačenje fedinga Sigurni sprejem kratkovalovnih postaj. Kinoskala in magično oko. RADIO-MARIBOR Glavni trg 1 - Telefon int. 26-48 “ p.: ■ V ••• ' <■ „, ' «»'.>' v*1" {*;'’/ Velika zaloga vseh v radiojonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Strokovni radiolaboratorij. Prodaja na obroke. Zamenjava zastarelih radioaparatov. Zastopstvo v Ptuju: Jože Krupan, elektrotehniško podjetje, Celju: Ivan Jelen, Aškerčeva ul. 3, Ljubljani: Anton Birke, Mestni trg 9, Sl. Konjicah: G. Pamich in H. Dobnik. Maribor, Glavni trg 16 Maribor, Aleksandrova cesta Celje, Kralja Petra cesta 13 Gornja Radgona