U NEKAJ VEČ k
0 na dat	. . .
"OLa |VVRODA'
PO POSTI ^ \jOST (IsracadU m.	^ia praznikov)
ClTAJTE, KAK v AS ZANIMA
GLAS NARODA
Ust slovenskih <Wavcev r Ameriki.
»th lMt a tbe P«* orne* at New Ywfc, N. Y„
Art «r CMcran «f March ML IS79.
Tel: CHelsea 3-1242
A WAS HALF WON.. . IS MOT ^victory!
TO
No. 28 — stev. 28 — VOLUME LIH. — LETNIK LUL
NEW YORK, T1H R8DAV, FEBRUARY 8, 1945 - ČETRTEK, 8. FEBRUARJA, 3945
VELIKI 3 V SPORAZUMU

EXTRA WAR BONDS
Predsednik Roosevelt, maršal Stalin in Winston Churchill ki i majo konferenco v "trnoniorskem okrožju", so že dosegli sporazum za skupne vojaške operacije v končni dobi vojne proti na-cijski Nemčiji in sedaj razpravljajo o vprašanju, kako bi bilo mogoče zagotoviti stalni mir.
To je l>ilo oznanjeno včeraj otb isteiu čas»u v Washingtonu, Moskvi in Loiitloiru. V Washingtonu je prišlo iz Hele hiše tozadevno poročilo brez vsakega ]K*»t4>uega pojasnila in s tem je Bela hiša tudi prvič priznala, tla je predsednik ItooKevelt izven dežele in na konferenci treh velikih.
Poročilo dalje naznanja, da imajo trije veliki s seboj šefe svojih general mh štal>ov in v na nje ministre in druge sve-tovalee.
Poročilo k konference pravi, da so trije veliki k svojimi šefi generalnih Ataliov izdelali načrte za končni poraz skupnega sovražnika in za trajni mir vojni.
Predsednik Roosevelt ima se4>oj poleg svojega osebne-Zn svetovalcii Harry llopkiii-sa in drsnega tajnika Stet-tininsa še svojega OM'bncga •»efa generalnega štaba admirala Williama 1>. Ix*ahyja, admirala Krnesta J. Kin^a, vr-1 lovnega poveljnika ameriške vojne mornarice in generida <mm„x,. C. Maraballa, M n «-> mcišikega generalnega starim.
Sredi konference treh velikih je prišla p ret rešljiva vest, da je bilo ubitih 12 om4>, ko se z aerop lanom jteljale kot }K>ittoxni uradniki na konferenci treh velikih. Njihov aero-plan j«- treŠčil na tla 1. februarja. Izmed potnikov je o-stal pri življenju samo Alfred Clifford Sanderson, ki je bil i!tslir/fl»en v zračnem ministrstvu.
General MacArthur dospel v Manilo
General Douglas MacArthur se je vrnil v Manilo, gla vno mesto Filipinov in s tem izpolnil svojo oblju bo od decembra 1941, da se bo vrnil.
<fenarala je spremljalo nekaj častnikov in je najprej obiskal ujetuiško tal>orišče ir i,-to Toma so ter je med pol "ni moral podati roko nwii> i kateremu staremu znancu. Njegov priliod je bil bolj kot bik po vratek kot i>a zmagovalni vhod. V Na nI o Tomaso se je zamudil kake (k»1 ure in je ,, ... . hodil |m> dolgih hodnikih,	Mat'Aar^»ir *«*d»J na
ko t>ili natlačeni ljudi.
s to vi, ki peljejo čez Pasig, so bili razstreljem. Od južne strani prihajajo padal ne čete v Manilo in preganjajo Japonce od uliee do ulice.
Amerikami so zavzeli Manilo mese<
Obrež ji* hingaven 1110 milj severno od
milj do Berlina
Rdeča armada je včeraj vzhodno od Odre li ipredovala sedem milj in se približala Berlinu na 31 milj. Berlin pa naznanja, da so Rusi zavzeli že četrto oporišče onstran Odre in na kraju, ki je najbližji Berlinu.
Rusi obstreljujejo Kustrin ---
in Frankfurt, ki sta glavni včeraj pa jih je bilo ubitih trdnjavi, ki branita dohod do KM H K
Berlina. Rusi so zavzeli Alt-i Sovjetski informacijski urad l>rewitz, poldrugo miljo od naznanja, da je bilo ujetih pet Kustrina, tri milje od Frank- neiUških generalov, osem pa furta pa so zavzeli Kuners- jih je bilo najdenih mrtvih na dorf.	I bojišru.
Berlin in Moskva naznanja-' Maršal Žurkov, ki je že pola, da se je pričela odločilna	Štiri močna oporišča ob
rdeča zafwidnetii 'bregu Odre, na
Ko je general MacArthur prišel v tafborčšče, je bila rad glavnim poslopjem razobešena ameriška zastava, straže so
Si
bitka za Berlin in da
armada že razbija vnanje utr- vzhodni strani reke zbira sil-<IIh' nemškega glavnega mesta.'110 močno armado za končni u-Nenwi priznavajo, da Rusi darer proti Berlinu. Včeraj je ]M> svojem vpadu svoja oporišča ob zapadnem nuiršal Zukov končal veliko bregu <Vire s tanki stalno o- lančno bitko, ki je divjala tri jačujejo in povišujejo. Ruska ''"i J*' slednjič zasedel Ku-artilerija obstreljuje Kustrin nersdoif, kjer so leta 17of) Ru-zuanja naš- in sovražne izgu-j in Frankfurt in ruski tanki so s« porazili kralja Friderika Vein* tekom bojev d<» zavzetja t vdrli v sredino Kustrina. 11'kega in -so nasledi nje leto vko-
zaliva, Manile.
Manile. JaijMinske izgirU* zna šajo 4*,000, naše pa 1600 ubitih, 5276 ranjenih iti 1 f K1 jm>-
hi t i rale in got»»a jo zaigrala'vji	7067 izgub.
znak, da je 37M ljudi, ki so|---
bili tri leta v japonskem ujts- Nemci s svojimi begunci ništvu, zo|M't svobodnih pod zvezdnato zastavoT
Manila, katero je MaoAr-tliur pred svojim odlunlom lota 11*41 pustil nepoškodovano, kaže danes zelo žalostno sliko. Xa več krajih se proti nebu vale oblaki dima.
V treh letih so Japonci A-luerikaucem oil vzel i vse: avtomobile, živež, zdravila, stroje itd.
Oeneral MaeArthur je sporočil, da je 4»il severni del Minile očiščen JajMMieev. Vsi mo-
NEMCI NA ZAPADU VEDO O RUSIH
Xemei, ki so bili vjeti v^ " " Siegfriedovi črti, dot»ro vedo, da so dos|>eli do kouea mavri-«•*•, ki jim j<» je tako le|>o naslikal Adolf Hitler. Večinoma vi«do, da Ri»m zelo (»grožnjo Berlin iu da so zajeti meti dvema silno močnima armadama, ki bodo uničile nemšAce armade in |Kiri»šile netiuske domove, ako ne f>o prej sklenjen mir.
Nek ujetnik, ki je l*il prijet v bližini Weletieuhausena, si je z oiteuui rokama zakrii ot»raz in »bridko jokal kot o-truk, ko mu je »bilo povedano, da H<uh vedno bolj pritiskajo na Berhiu Njegov dom se lui-baja na vzhodni strani Berlina, koder sedaj prodirajo Rusi,
Nemci se zavedajo, kako ne-čl<«vo«ško ko {»ostopali z Ru^i, ko so prodirali v Ukrajino in proti Kavkazu in sedaj se 1k>-je, da t»odo t-udi Ri»si ž njimi tako kruto ravnali.
Ko ko tie borili na vzhodni fronti, so jiin častniki priiio-ve«lovali, da je nemška zračna xila na zapadnl fronti; ko pa
so prišli na zapadno fronto,
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
KOBČKUA KRIŽA retaje itriM« atotaiU ranjenih
ia Mwjn. — T«dm poireb-rilja ii m Hull tewrake? kr-«L Mto piaft krvi. 4» r«Uto «lv-
so jim povedali, da je zračna sila mnogo Ixilj potrebna na vzhodni fronti, lii teilaj so prišli do spoznanja, da jim njihovi lastni častniki lažejo.
Zraeni napadi na Italijanskem
V ton*k so nemški aero-plani na italijanski fronti v velikih jatah prileteli v »rak v svojem poglavitnem namenu, da preprečijo zavezniškim ae-roplanom, tla ne i>i napravili s svojim l>omba rdi ranjeni še več škode na Breunerskem prelazu, kajti ameriški boinln niki so razdejali železnico, ki (»elje čez prelaz in armada feldmaršala Kesselringa v 1-taliji je bila odrezana od Nem čije.
Zavezniško zračno poveljstvo v Sredozemlju naznanja, da ko LiH izstreljeni trije nemški na padalni aeroplani izmed 30 aeroplanov, kar je bilo največje število v Italiji že več tednov. Nemški aeroplani so skiwaH vstaviti ameriške B-25 Mitchell 'boartbnike, ki <so bili na poletu nad Brennerski prelaz.
Vsi ameriški aeroplani so se vrnili nepoškodovani.
Glavni stan zavezniške zračne sile tudi naznanja, da so razbite v severni Italiji skoro vse j prometne orfe, tki peljejo v Avstrijo in Jugoslavijo.
zadržujejo Ruse
Nemci se preti Heiiniom poslužujejo i.^tili metotl, kakor pri Aacheuu, da namreč j>o-šljejo mnogo svojih lastnih l»e-guneev
jo pr»-dirajoče Ruse. Ko jo maršal Zukov naskočil Kustrin, so <bili nemški lM*gunci natrpani ]to <*est;ih, po katerih so vlekli vozove in vozili kolesa. Med begunci so bili i>o-mešiini domobranci, ki se ne
Nemška ]Miročila nazJianja-'rakaIi v Berlin. Samo včeraj jo, da so sovjetske napadalne > »""»da maršida Žukova raz-čete onstran obrambne črte oh !,iI» nemških tankov in }>o-ih\v\ in v velikem številu WUl	Nemcev,
do '14 milj vzhodno oil Berli-j na.
Ob gorenjem loku Odre je pi-\a akrajiu.-L
mur-
Berlinski slavolok zazidan
B randei*burger Tor —nem-
_ _________________________tluv4»U4c «»l> priče t ku ulice
sala Koneva povečale svoje litini den Linden >o z opeko |K>rišče ob z<ipaduem bregii tako obzida I i. da pod slavolo-Odre južno cmI V rut is lave na kom ni mogoče voziti, temveč
(fib milj, je presekala glavno na feste, da zsidrzuje- j cesto, ki jielje v Vratislavo in
se je na jugovzhodu približala mestu na osem milj.
V Vzhodni Prusiji tretja bel«»ru>ka armada gen. IVrni-jahovskega uničuje obkoljene Nemce in sovjetsko vrhovno poveljstvo je včeraj naznanila ju je jo kot guerikv temveč lo, dsi je (lulo v ]»ondeljek in mnogo .iKjlj kot sni]H*rji.	torek v jet ill KJ.OOO Nemcev,!
samo na vsaki strani skozi o~ zko odprtino. To so naeiji na-
1 pravili zaradi tega, da Rusi, kadar IhmIo zmagoslavno vkora kali v Berlin, ne lxxlo korakali pod zgodovinskim slavolokom, pod katerim se je vozil "zmagoviti" Hitler.
Kupite en ''ext^a' ta teden!
bond
KONFERENCA TREH VELIKIH
NOVA OFENZIVA NA ZAPADU
Tretja ameriška armada je pričela novo močno ofen živo čez mejo Luksenburške v Nemčijo ter nabija na Siegfriedovo črto na 22 milj dolgi fronti od Ech-ternacha.
Štiri divizije so pričele z napadi med eno iu tremi po-poliioei, so prekoračile z .gumijevimi čolni reki Our iu Sure na sedmih krajih navzlic silno vročemu ognju sovražnih strojnic.
Nemške čete, ki e>o držale črto ob olbeh rekah o«b meji Lubseuburške in Nemčije, so bile pobite v prvem napadu in poročila s fronte naznanjajo, da za infanterijo prihajajo tanki, da jiotlpro ofenzivo.
S tretjo ameriško annado pa tudi ameriška prva armada naibija Siegfriedovo črto na skupna 70 milj dolgi fronti, ki se razteza ml K<,-hte»rnacha do izvira Roera.
Ameriška ofenziva je prišla kmalu zatem, ko je nemški radio že nekaj dni na|K» vedo val, da ImhIo A mori kanci vsak čas pričeli vel r ko ofenzivo.
Tretja annada gen. Patto-na je prehila Siegfrietlovo črto na enem kraju, prva annada malo višje proti severu pa se proti močnemu odporu prebija skozi celo vrsto jezov ob reki Roer.
l)va izmed petih jezov ob Roei-u sta že v ameriških rokah. Kadar bodo zavzeti še o-stali trije, tedaj Ik> odprta pot ea ameriško deveto in angleško drugo armado za prodiranje v kolinsko planjavo.
Osemdeseta lamufrif&a in-fanterijska divizija je vdrla v Nemčijo v okolici Wallendor-fa, kjer se stekata Our in Sure, sedem milj severozapa-iluo od Eeliternaclia. Komaj eno miljo višje proti severu je KO. divizija prekoračila Our v Nemčijo.
Pet milj zapadno od Pruma ni h protinapadov, se ibijejo vroči l>oji okoli mesta Brandsclieida. kjer so
BODO PREMEMBE V HITLERJEVI VLADI
Stockholmski list **Afton-bladet" prinaša poročilo, ki pra\*i, da se bo v kratkem v Nemčiji vlada temeljito izpre-menila in Ibo llitler opustil svoj naslov fuehrer in bo prevzel naslov predsednik Nemčije, Franz von Papen bo pa kancler.
tl^Vftonbladet^ pra\i, da so se te govorice pričele v Berlinu in so dosegle nemške kroge v Sto<-ikholmiu
Von Papen, ki ja^i smatrajo za prvega nemškega diplomata, je Lil poslanik v Ankari, dokler ni Turčija 2. avgusta
prekinila diploma t crkc nrc»c a
Nemčijo.
Poročilo o premembi v nemški vladi pa dodaja, da je to nekak preiskuševalen balon, ki ima namen dognati zavezniško mnenje in če bi taka premem-ba morebiti napotila zaveznike, da bi i z premen i H svoje mirovne pogoje.
Za slučaj take prememlbe v nemški vladi bi dr. Hjalmar SehacJit, bivši predsednik nem ske drža\Tie 'banke, postal gospodarski in finančni minister, feklmai-šal Walter von Brau-chitseh, bivši vrhovni poveljnik nemških armad pa bi postal vojni minister.
Brauohitscji je eden izmed mnogih nemških ^generalov, o katerih je bilo poročano, da so bili vstreljeni po atentat« na Hitlerja v juliju lanskega leta.
"AftoiihTadet'* pravi, da je
l»il Schaeht izpuščen iz zapora šele pred nekaj dnevi, odkar je 'bil aretiran 24. julija.
Predsednik Roosovelt, maršal Josip Stalin in Winston €liuivliill na ^-oji konferenci nekje ob Črnem morju razpravljajo o tem, kako llwdo najprej mi k-rti nemške armade, r.atem pa razkosali Nemčijo, da ne bo nikdar več mogla napasti kake svoje sosede.
500 Nemcev je vdrlo v mesto, toda 300 jih je bilo Ubitih, 200 pa vje-Nemoci včeraj izvedli več moč- tih.
Berlin najbolj bombardirano mesto
Vojni urad v WaKhingtonu je včeraj naznanil, da je Berlin najbolj bombardirano mesto v Evropi in da so samo a-meriški bombniki zadnjih 11 mesecev vrgli na mesto 13,116 ton bomb.
Poleg tega so lansko leto angleški bombniki vrgli na Berlin 10,000 ton bomb. Na vso Nemčijo in na zasedene dežele so angleški »bombniki lansko leto vrgK 525,000 ton bomb.
Ameriške leteče trdnjave so od 4. marca izvedle 16 napadov na Berlin in pri vseh napadih je bilo vdeleženiii 6435 bombnikov. Največji napad je bil 3. februarja, ko je 937 B17 bombnikov vr?rlo na Berlin 22G6 ton bomb.
'Za Berlinom so -bila na^x>lj bombardirana naslednja me-
sta : Monakovo 12,672 toil bomb; l>unaj 1<2,310 ton; Kolin 11,466 ton; Mereeburg 10,-528 toii; Bi-unsclwick 9,412 ton; Lialwigshaifen 9,412 ton; Frankfurt 9313 ton; Kassel 9102 ton; Hamm 8624 ton; Hamftmrg 8,387; Budimpešta 7,007; Koblenz 6,763; Saar-brueeiken 6378 ton in Mjuenster 6343 ton bonib.
Rooseveltota poslanica
La-nchlin Cnrrie, posefcni odposlanec predsednika Roose-velta v Švici, Ibo švicarskemu predsedniku Edwardu v. Stei-gerju izročil oseflano poslanico predsednika Roosevefta, v kateri bo prosil von Steigerja, da Švica preneha vsako poslovanje z Kerooljo.
___ _______
"GLAg NABOPA--NEW fOBK
THURSDAY, FEBRUARY 8, 1945
V8TANOVLJEN L. ims
GLAS NARODA"
cruras or the people")
Owned and PaWafead by Slorenic Publishing Company, (A Corporation) Prnnk Snksar, Fndtot; Ignac Hade, Treasurer; Joseph Lopsha, Sec. i mce of btMlness of the coporation and r 'iliimi of abort _WEST 18th STREET, NEW TORE 11, N. X.
_ :: 52nd YEAR::
'•Ola* Naroda" la Issued erery daj except Saturdays, Sundays and Holidays.	—
Subscription Yearly $7.	Advertisement on
EA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
•7.— ; ZA POL LETA »3.50; ZA ČBTRT LETA $Z—. ' "Glas Naroda" lshajs v«ald dan Ur»al eobot. nedelj in p^aanlkoT.
"GLAS NARODA.- 216 WEST 18th STREET, NEW YORK il, nTy. Telephone: CHelsem 3—1242
T

Povojni in ~ medvojni načrti
J ljudje, ki pri nas izdelujejo povojne načrte, dosedaj se niso mnogo napredovali, kajti pred vsem je treba V-po trebiti vm? sile v načrte, da se doseže koncila zmaga v sedanji sve-luvni vojni. Tako namreč pravijo ljudje, ki izdelujejo imenovane načrte.
\ sa zadeva pa izgleda nokasko tako, da so vsi povojiri iwicrti one iste, obžalovanja vredne kakovosti, radi katere je l>ri nas početkom vojne zakasnelo izdelovanje vojnili potrebščin, kajti vsakdo je gledal pred vsem na—dobičke. Lastniki tovarn in drugih naprav za produkcijo vojnih potrebščin enostavno niso hoteli pričeti z potrebnim izdelovanjem J^treWein, dokler niso dobili zagotovila, da bodo imeli velike dobičke tudi pri izdelovanju vojmh potrebščin. Ta zadeva je bila končno urejena v obojestransko zadovoljstvo. Toda sedaj je nastalo zojxt vprašanje: 44Kako nam bo mogoče zagotoviti si kar najboljče dobičke potom prenovitve tovarn za izdelovanje povojnih potre<bščui
Naša največja zaveznica, Rusija, pa za sedaj še ni izdelala svojih povojnih načrtov, pač je pa izredno zaposlena z izdelovanjem svojih medvojnih načrtov. Morda v Rusiji niso vložili vse, kar imajo, v namene, da zmagajo v sedanji vojni, toda kljub temu, — v kolikor pride rusko vojevauje v poštev —, prav dobro napredujejo na vseh tšvojrli velikanskih frontah.
Tri nas za sedaj še nimamo vprašanja o taikozvaui rc-konstruikciji, temveč le o izpremenitvi podjetij, tako da bodo tovarne izdelovale povojne potrebščine potem, ko bo vojna končana. V Rusiji, kjer je mnogo rudnikov, tovarn in sličnili naprav bilo razdejanih, in od kjer so naeiji pokradli na tiso-*o S trn j o v, marajo prod v«un izdelati načrte za rekonstrukcijo, oziroma gradnjo novih tovarn, itd., istodobno pa tudi načrte za preustroj sedanjih tovarn v tovarne za izdelovanje povojnih potrebščin.
Dne 21. avgusta. 31U3. so bili Nemci Še vedno v Bjeloru-biji in tudi v Ukrajini. Toda baš imenovanega dne je imela sovjetska vlada že izdeUune vse načrte glede prenovitve po Nemcih opustošenih velikanskih pokrajin, dasiravno so v onih pokrajinah *e vedno Nemci gospodovali.
Ti načrti so bili po svojem obsedi uprav velikanski in za izvršitev teh načrtov — tako so zahtevali načrti — se bo potrebovalo neizmerne količine vsakovrstnega materijala in neštete tisoče delavcev. Na čelu teh načrtov so bila vsa pripravljalna dela za povrnitev 600,000 glav goveje živine, ka-t *ro so Rum pred prihodom nacijev poslali na iztok; in poleg tega so Rusi istodobno izdelali in izvršili tudi načrt za nabavo nadaljuih 1,000,000 glav goveje živine, da se tako v ] i je lo ruši ji takoj potem, ko so bili Nemci pregnani iz dežele, obnovi živinoreja kar v največjem obsegu. V isti pokrajini >e bilo tudi potrebno popraviti in deloma na novo zgraditi najmanj 34)0:LKK> stanovanjskih hiš, vse polno železniških ko-I »dvorov in skladišč in zgraditi domove za tisočere sirote, k itere s« ostale brez starišev, potem ko so nemški divjaki » orali bežati iz Bjelorusije. Tudi načrti za gradnjo novih tovarn za izdelovanje stavbenega materijala in potrebnih t rojev in traktorjev, so bili že tedaj izdelani, in sedaj, ko > ' Nem.'i tako tc}>eiio in žalostno bezali iz Bjelorusije, je mnogo hjeloiuskih tovarn in ostalih delavnic že v ]>opolnein poslovanju, kajti tokom sli rili mesecev je 'bil ves zgoraj o-'udijeni načrt ne le izgotovljen temveč izgotovilo se je več naprav, tovarn in stanovanjskih hiš. kaikor je bilo določeno-v prvotnem načrtu. Na bjeloinske farme so dovedeli 1.732,000 •-•Inv goveje živine; zgradili in obnovili so ."?2G,000 hiš in zgradili vso potrebno za udofono stanovanje 1,813,614 kmetov, delavcev in uradnikov poljedelskih zadrug, kateri vsi so jueje morali živeti v deloma porušenih hišah ali pa v kleteh.
Koncem leta bilo je vse delo reliaibilitacije dokončano in takoj na to so z istiiy delom pričeli tudi v pokrajinah, ka-t»re v prvotnem načrtu niso bile vpoštete.
Tekom onega leta morali so Nemci bežati iz Doubasa, dnjcpcrslce doline in Harkova. Do 20. avgusta 1944 so Rusi : iiikkaj, oziroma v pokrajini železne obrti, zgradili in pričeli obratovati 8 plavžev, 34 majhnih topilnic in sedemnajst velikih tovarn za izdelovanje jeklenih izdelkov in strojev, kalne vse obratujejo od onega dne nadalje dan in noč in število plavžev se neprestano množi. V Harkovu so tovarne za i/delovanje traktorjev, Lokomotiv in električnih strojev do-ijotovljenc in vse Obratujejo v večji meri, kakor preje in tudi tovarna za izdelovanje mlatilnili strojev že izdeluje te stroje.
Vne to ogTomno delo se je izvršilo in dogotovilo potom sistema vsestransko vzajemnosti in kooperacije ne pa potom sistema medsebojnega tekmovanja podjetništva za večje dobičke, kajti v*ak državljan v Sovjetski Rusiji je osobno in direktno zainteresovan ▼ vsakem, poedinem podjetju. Vprašanja glede dobičkov za vsakega posameznika, ali vprašanje
plače za dogotovljeno delo, ne tpr^le .prav nič v pošte v, kajti, ko prično polja zopet roditi in rudniki, tovarne ter nasadi prinašati izdelke in pridelke v izobilju, bo vsakdo dobil svoj natančen delež in prav nič dobičkov, za svoje delo. Čim preje se prične s produkcijo, tem preje bo vse prebivalstvo imelo dobičke od svojega dela. Vsa Sovjetska Rusija je pri tem delu pomagala. Iz pokrajin, kjer ni bilo vojne, so državljani poslali v Bjelorusijo na tisoče komadov strojev in orodja ter traktorjev v opustošene pokrajin«;, v katerih je sedaj rehabilitacija dogotovljena. Pri tem je tudi osrednja vlada pomagala 's tem, da je tja poslala obrtne izvedence, organizatorje, inženirje, poljedelske izvedence in zdravnike, kakor ftitfi izvedenec za gradnjo velikih tovarn, kateri vsi so po svojih močeh pomagali, da so vsi velikanski načrti tekom tako kratke dobe uspeli.
KAJ NAM JE POVEDAL FUEHRER?
Napisal za ONA Donald Bell
(Nadaljevanje in konec.) Dobro bo. ako ^i ogledamo več o vojaški sili Nemčije, kaj
tudi Hitlerjeve križe in težave, in izkušnje, ob koncu prve svetovne vojne. Bil je vojak, in koncem leta s svojim polkom nekje na severnem delu zahodne fronte. V s voji knjigi ''Mein Kampf" opisuje Hitler, kako so aiu<letški topovi
obstreljevali nemške pozicije: 4k?A} proti polnoči se je onesvestilo precej našega moštva in mnogi se niso nikdar več zbudili. Proti jutri je tudi mene prijelo. Stresale so me boleči
je njegovo 4'jamstvo končne zmage"' To jamstvo je Hitlerju danes "neupogljiva volja in sveta odločnost, da se bomo borili kjerkoli in v vseh o-kolnostih" — to so besede, katere bi bil mogel izgovoriti katerikoli vodja | nil talnega gibanja v K v ropi. Hitler obljublja, da " šel po tej i>oti v bodočih letih, ne *rlcdc na m-roma^tvo in nevarnostiin poživlja "*vse >voje so-borce. pred vsem pa najstarejše nači-
ne, ki so postajale hujše vsake ste, naj se oborože s še bolj četrt ure. < Jb sedmih zjutraj zagrizeno voljo, dokler lic bosem s«, podal nazaj, opotekal i mo—KOT SMO T< > ŽE KN-sem se in noge so se mi ople- KAT STORILI — položili na tale; oči so me skelele, ko sen. grobove padlih vence z Itese-odnasal v ozadje svoje zadnje admi: Pa ste vendar /.maga-poročilo v tej vojni. Nekaj w!li!"
pozneje so me pekle oči, ko da A kdaj je Hitler to že prej so žareča olja — vse se je storil? To je bilo v novembru stemnilo okrog mene. Tako 1923, po svojem ponesrečenem
sem bil poslan v bolnico v Pasewaltu v Pomeraniji.,,
Izkazalo se je pozneje, da je bil Hitler zares v omenjeni bolnici in da je »bil začasno slep. Toda Hitler je razlagal svojo očesno bolezen cisto drugače kot zdravniki, ki so ga
— ----------* h"	. «----------i—
zdravili. Hitler trdi, da je bi-	l>olui poraz in zato tudi	upa
la njegova bolezen obstrelje-	------
vanja s strupenimi plini, toda
to ne more biti res, kajti nikdar ni bilo dokazano, da so Angleži s plini obstreljevali dotični sektor fronte. Zdravniki 'bolnice v Pasewalku pa trde, da je bilo oslepljeuje posledica histerije in popolne duševne prost racije.
Nekaj tednov pozneje je bil Hitler zopet na nogah iji vid se mu je vrnil. Priznal pa je — akoravno ne v svoji knjlari <lMein Kampf" — da je bil zlomljen. To priznanje je podal v najvišjem sodišču v Lip-skem, leta 1924. Ko je Hitler ležal v bolnici, še pred razsu-lom, je slišal nemške mornarje, ki so se razgovarjali o tem, da se bodo uprli. Pred sodiščem je izjavil Hitler naslednje: 44 Nisem jih naznanil, ker mi je bilo jasno, da je bil končni polom blizu." Ko je jmi-zneje zares prišlo do tega poloma. si je Hitler opomogel in hotel več priznati, da je bila borba izgubljena. On sam o-sebno se ni predal, temveč se je odločil, kot pravi v "Mein Kampf", da se bo posvetil politiki.
Kot sem pokazal v svojem zadnjem članku, je Hitler leta 1944 poleti zopet doživel živčni zlom, a si je zopet opomogel in je zdaj pripravljen, da se posveti politiki v povojnem svetu. Hitler ne more in ne bo nikdar veroval, da bo poraz v vojni zapečatil enkrat za vselej usodo Nemčije. Posvetil se bo torej s svojimi bogatimi izkušnjami isti nalogi, katero je prevzel po prvi svetovni vojni To je vtis, ki se mi je rodil pi
ne govori o vojaški zmagi temveč le še o končni zmagi. Ni
puču proti weiinarski republiki Njegova stranka je bila takrat razpuščeiia, on sam pa je moral v zapor. Dosti le i>o-zneje je bil položen tisti venec na grobove padlih nacistov. Primera je nad vse jasna. Hitler ne verjame v po-
na končno zmago.
Kaj Je danes njegova Končna zmaga".' Iz vseh njegovih prejšnjih govorov je jasno videti, da je Hitler prej upal na vojaško zmaigo. Zdaj pa govori vedno le o Evropi, ne o Nemčiji. Nemčija velja zdaj pri Hitlerju le še za edino organizirano silo Evrope. To pa je tem bolj presenetljivo, ker je (ioebbels v svoji propagandi mesece in mesece le godel, da je vsa Evropa izdala Nemčijo.
Nad kom naj Evropa zmaga "končno"? »Sovražnik Hitlerja Sovjetska Unija. Seveda, braniti se je treba tudi proti zahodnim velesilam, ker so se zvezale s tem "azijatskim hol-ševizrnom". V splošnem pa Hitler zahodne zaveznike — pred vsem Veliko Britanijo— le globoko zaničuje.
Po Hitlerjevemu mnenju je to le vojna med sovjetsko revolucijo in Hitlerjevo proti-rc-vo luči jo. Vsled tega se vojna ne bo končala z vojaško zmago ali porazom. Hitler je prepričan, da mu bo lahko, preprečiti po koncu vojne, da se Kv-ropa pomiri. On celo navaja, kar je po njegovem mnenju zgodovinski vzgled za to. Po njegovem ruske revolucije ni ustavil konec vojne, temveč le poraz sovjetskih čet pred Varšavo. Čim' bo Sovjetska Unija dovolj silna, da narekuje Evropi svojo voljo, je Hitler prepričan, da 'bo to tudi poskusila. Evropa pa se l>o branila in zahodne velesile bodo hote ali nehote morale poseči vmes.
Hitler to raj misli na še eno
morale nekoč pomagati zopet na noge.
Le nekaj je težko razumeti. Zdaj, ko je Nem«" ija vojaško izgubljena, bi bilo potrebno, končati boje čim prej mogoče, ter tako re-iti čim več nemških sil za ta bodoči svetovni konflikt. To ni Hitlerjev način mišljenja. Hitler noče, da bi boj ponehal, ker bi v slučaju, da se Nemčija preda, nastala vsaj do nek«- mere izmiritev ljudi in duhov. Xe, Hitler hoče boj d«» zadnjica, ltoj. ki n«» bo nikdar preuehal.
Hitler seveda
-vo jih
RAZGLEDNIH
NOVE IZNAJDBE
Zarkometi, oziroma stroji.
katere rabi naša vojska in vojna mornarica, da z njimi po noči najde aeroplane, so u-prav izborili, in vsakdo je že čestokrat * vitrei žarke, ki prihajajo iz vojaških žarkometov in razsvitljajo po not'no nebo. Teh visokih žarkov pa v bodoče ne bodo več videli, tlasi-ravno both* svetloba, ki prihaja iz žarkometa, razsvetila le aeroplane, ki letajo nad žarko-meti. S p«>nioejo nove iznajd'»c lievidljivih žarkov, bodo v b<>-doče lahko raz>vetili vsak o-
4t(jenera! Container Corp. of N. V." in "Package Machine -ry Co.", katera slednja ima svoj glavni urad in tovarno v Springfield, Mass. Socony-Va-< uuiii Co. je dosedaj že prodala 4,OOO.OW) kvartov olja v o liienjenili papirnih }>osodah. katerih se olje n«* prime.
V -laboratorijih 1'. S. Rub ber Co., so izumili mehko hi-drauličho eev, skozi katero v«» da -brizga s tako ^ilo. tla ta vcK?a hipoma on-trani dokaj debelo lubje «»tl posekanih dre-blak iu tii«II nataie'uo izmerili ves. Dvajset čevljev tlob^i 1i1«m1. njegovo otldaljenost. Žarkome- je t«'in i*ot<»in olupi jen t«*koni te katerih žarki bodo nevidlji- tridesetih sekund. Družb.-, ki vi vse do predmeta, katerega vničujejo naše gozde, iz avlja je ireba razsvetliti, bode izde- jo, da bodo v>ii»! iznajdbe Iovala znana (Jeiieral Electrir v nadalje j)i»Irelxivale oil
< *o. v Seheiieetadv, X. V
-ijjj.yi bivali tudi irla-b4» ne pove. tako tla je mogore lei i;nt,e* <J'i»ba bod« upliniti o njih. Po mojem mile-'''0 nju 1»» poskušal jiovzročiti -p«i-pad meti Rusijo in zavezniki -tem. tla l>o pahnil Nemčijo v tak neizmeren kaos. da bodo intervencije v nasprotnem smislu postale neizogibne. Niti trenotka miru ne sme biti. benili začetkov orgiinizacije. Nemške armade U»do poražene v severni Nemčiji. Nadaljevale bodo borbo v gorah južne Nemčije. Ko bodo Še tam poražene, mora nastati geril-ska vojno. Uporni duhovi se ne Imtlo pomirili leta in leta— dokler ne l>o ta proti-revohieio-narna vojna naperjena proti Rusiji sami. Divide et inipera.
----,— ---- —"j •—— — -—~
ci t an j u njegovega govora od vojno — na vojno Sovjetske 30. januarja 1945.	Rusije proti vsemu ostalemu
Nikjer v tem govoru Hitler svetu. Njegovo preziranju za
-	zahodne demokracije jo tako
-	veliko, da po njegovem mne-
kjer ne pravi, da bo Berlin nju ne ilx»do mogle organizirati rešen, aH da bodo nemške ar made ustavile zaveznike
- same" te vojne na življenje in
---------- ---------- na snn-t. Hitler misli, da je le
vzhodu ali na zahodu. Nobene nacizem v stanju, da to izve-besede o rezervah ah novem de. Zategadelj je prepričan, tla tajnem orožju. Ko ne govori mu bodo anglo-saško velesile
Idrije ten obisk
Včeraj nas je obiskal na-simpatični rojak Mr. Fran jo Starman, ki je sedaj zaposlen pri Jugoslovanskem poslaništvu v Ottawa, Out.. Canada. Kamor <e je že sinoči povrnil. Iskrena hvala za srečen povratek.
Po sedanji vojni botiemo tlo - kar na prihajala kar |»i «»>«-iu ur, ne tla bi nam l»ii«» trel>:i o-taviti naslanjače. \' Du Pontovih laboratorijih so nature«' izumili povsem novovrstiio rekoidn. i-jo glasov in uodbe. ki botle rekordi ra lin na i-eloianskili trako vili. Ti tr*ako\i bodo široki h* en j ta lee. toda dolgi bodo kar čevljev. Nad temi trakovi bode maia iz safirja izdelana iirli«-a. katera traja večno, in katera tudi eclofanskiin trako vom ne -ltode napravila niti najmanjše škode in je tudi ne
bode moirotV slišati.
•f
Foudo korpacija. ki je
stoikov dclaveccv
kor preje.
manj. ka
"t'hristian Scienee Moni tor" \ lio^toim. .Ma>~., .-e bii vi v — \«*in iiivoilnikti / vladi Jiim poročilom glasotu katere ga -«> na-i di*žavlj«iiii tekom minolega leta - za pili pri ha rab kar >«-dein tiso«"- milij«>uov tlolarjev. in pride tl«» zaklju«'--ka. da 1 khle radi teiia treba (l<>ho«liiiu>ke tlavke povišati. . . ali pa l«- davke na opojne pi-
ja«"e
*
"New Vtnk Times" -t' je uetlavni» bavila z nemškim generalom I Undenbui*goin, ki je toliko l«-t p«» .-voji smrti moral z o j h -1 bežati iz Iztočne Pruske, kjer je poi-ivalo njegovo
zvezi z JelTer>on-Travis Radiojtruplo v Taiiiienber-u. Sedaj
Manl'g. Corp., izdeluje setlaj takozvane eelolaiiske rekorderje, katere je lahko pritrditi na vsaki mikrofon v radiju, ali l»a tudi k telefonu. Mali tozadevni rekorder je ž«- izdelan in po vojni jih hude lahko kupiti po slim komad. Tovrstne rekorderje hodu potrebovali v t r-urovinskih pisarnah v svrho re-
POLJSKA VLADA V DOMOVINI IN ONA V LODONU
.London, februarja ONA. — llervk bukasiak, londonski politični in časniški preatavuik v Londonu poljskt- vlade na domačem ozemlju, ki se je zdaj preselila iz Lublina v Varšave, je danes vsaj deloma potrdil govorice, ki so trdile. <la s«i bili na Poljskem aretirani vsi predstavniki poljski vlade v izgnanstvu predsedniku Ariszewski, ki je bil ustanovil na poljskem ozemlju nekakšen tajni svet, kot svojega ekspo-naneta na domačem ozemlju.
Lukasiak je dejal časniškiin ko res p« »lit len 10111. tla bi bil to pač "najbolj naravno ukrep napram vsakemu posamezniku, ki noče sodelovati z ruskimi armadami."
Dostavil je, thi bo morala biti vključena Vzhodna Pmsi-.jii v poljskih mejah, ravno tako kot vsa nemška Šlezija prav do reke Odre.
**Yse te pokrajine so zgodovinsko poljske," je poudaril. "Ljudje, ki stanujejo na tleh ozemljih, so Poljaki ali pa po-nemčeni Slovani, ki pa niso nikdar popolnoma izgubili vseh svojih zvez s svojo prvotno domovin.**
Lukasiak je poudaril, da bo poljska zunanja politika slonela na tesnih zvezah z vsemi demokratičnimi deželami, ter da I >o prav posebno negovala svoje ml noša je z Veliko Britanijo in z Zed i njenimi državami Amerike.
>bi-k, ter kordirauja telefonskih lazgo-vorov. kat-ere p«»t«'iu lalik«« vsaka tipkariea lahko napi-«-. |»e ko rdi ra nje )>oljnbnili koncertov na radio, ki bmb- trajalo «'1UI uro, ne'bode -t;il<> Ve«". kor centov.
Po vojni botlo tudi razpošiljali in prodajali ol.e za avtomobile v posodah, ki bodo iz-delane — i/ papirja. to «vr-ho s«> izumili -troj. ki napolni z oljem t«'kom vsak«- minute ]»o sedemdeset papirnih po*»«d, katerih vsaka dr/i kvart olja in jih tudi zapre, tako da se ne more niti kapljica olja izgubiti. t) tej iznajrbi >ia ra-vnakar javnosti naznanili novoustanovljeni družbi imenom
s«» nacciji otlnesli njeirove ko sli nazaj proti pravi Nemčiji, kaiuor so morali bežati pred Ru-i. Toda to se le malenkostne kosti, kajti za njim leže v ruski zemlji milijoni okost ji nemških vojakov—vse otl Tan-uciiberga pa »!<• Stalin^ratla in Kavkaza. Ti vojaki se m* bodo več bojevali, kratili, morili, in tudi no bodo več videli Nemčije, toda Iztočna Pruska je prišla nazaj: med svoje lju di. ki s«, živeli tamkaj pred
prihodom nemške druhali . . . *
"The Christian Seienee Moni tor" v Bostonu. Mass.. pravi da "politični prali. ki je napolnil ozračje Vsled hitrega napredovanj a ruskih, v -kor nje obutih vojakov. prihaja v oblakih krog vsega sveta . . . in ko pride do kon«"-ue miro vne konference — btttlo ruski nazori irlede bodočnosti Iztočne •Pruske in pokrajine Slonzek odvisni pred vsem od sedanjih vojaških dogodkov na iztoku in btttlo potrjeni . . .
VABILO NA VESELICO
Oltarno Društvo Cerkve Sv Cirila \abi vse farane na
predpustno
katera, se bo vršila
DNE LJ. FEBRUARJA. 1945
ob 5. uri popoldne v eerkveni dvorani na Osmi.
ZA VEČERJO BODO SERVIR.VNK KRVAVICE S KISLIM ZELJEM ZA ŽEJNA ORLA BO SER VIRA N DOMAČ PRIDELEK OD ZIDA Godba: Harmonika.	Vstopnina:
Prostovoljni dar.
Odbor.
"GLAfl WA1QDA- - NEW YORK
THURSDAY, FEBRUARY 8, 1945
TSTAMOYLJFN L. 1»1
Vesti iz slovenskih naselbin
Dapbft m-
vm nato tiUtalj« iaiei rekli Mi aek*j pH*wWt.
VELIKO ZBOBOVANJE V NEW YORKU
Sinoči se je vršilo veliko ril »o ravan je v pomoč .Ingot la-vi>i v newyorskem velikem hotelu Bi It more. na katerem je nastopilo veliko govornikov nuni temi so bili: Mr. La Uuar-«lia, župan uiesta \ew Vorka, Mr. Zlatko Balufcovič, jugoslovanski konzul Oscar (i a v lilo vič, radio komentator Gail-m«»rt% vojak bar«itntr ki je bil m- piipcl kratkim v Jugoslaviji, dva senatorja tnj0„ \/t t|r/.,_ v«« Washington in etleit i/, dr-žavc Montane, naš pisatelj L. Adamič, pa j«' iin.-l luisUilnji radio govor našim s<»bratoni v .1 u^oslaviji:
Dragi bratje .1 ugosluvani!
<> priliki na-o današnje sla-viii»»ti — najlepše in največje, kar smo jih dozilaj imeli A-uierikauei jugoslovanskega |m»-rekla v prid svoji stari domovini - vas pozdravljam vse, ki se Write in trpite za našo skupno zavezniško stvar.
Xadejain se. da 1m> ]>ostala ta prireilitev ><» ena dodatna vez nteil Ameriko in -Fugosla-vi j<». med iKiMt nov»» domovino in vašim hrabrim narodom, ki je pokazal toliko veličine v tej preizkušnji, ki 1 »i vas bila zlomila, če bi bili, kot pravi Ivan Cankar, narod slabot nož; toda mesto tega je |»o-stala Jugoslavija legenda junaštva in in i, ki smo se vedno spominjali z ljufbeznijo svoje «tare domovine, zrla j mi-limo nanjo četlalje 'l»olj z oIhmuIo-4 vanjeni in ponosom.
Pozdravljeni!
M r. Adamič je t udi preči-tal pismo maršala Tita, ki navaja naslednje jnxlatke o Ju gos lav i ji:
V mnogih krajih v Jugoslaviji še vedno ljudje umirajo od gladu;	,
-|s<;u mest, itrgov iu vas je Jtilo popolnoma uničenih;
v Jugoslaviji je jmimuijka-itj»- »iu odstotkov v živilih in SO odstotkov v oblačilih; nalili je večinoma !*»> in brez obleke;
Prometne črte so bile |kj-polnoiua razbite.
Na tem zborovanju se je nabralo čez $.>00,0W'l za pomoč našim revežem v domovini.
Navzočih je bilo tudi precej Slovencev, .med temi Mr. Vincent Cain kar, gl. predsednik SKPJ. iz Chieage, 111., Mr. K thin Kristan, gl. predsednik SAXX-a ter mnogo naših rojakov in rojakinj iz Greater New Vorka.
Xa programu ji* nastopila v »oio-pftju znana operna pev-ka Mrs. Zinka Milanov, kakor tmdi naša slovenska pevka Miss Ann Kepi«, nadalje je nastopil z raznimi partizanskimi pe>mi tudi Jugoslovanski partizanski mešani zbor iz Xew V«>rka. po<l vodstvom dr. I-njo <roranina. Celoten ]»ro-grani je bil zelo izbran in j»o-mentl>eu ter >em uverjeii. da lx> ostal v prijetnem spominu vsakemu, ki j<» bil navzoč.
A. F. Svet.
VAŽNA SEJA V PITTSBURGHU
PUTSBUBGH, Pa. — Dra- teri bodo naibrali te stvari,
Pogrešan Vojak se oglaša.
Pred meseci <o dobili sta-riši Frank in Katarina Ferk iz Brooklyna vest od vojnega departmenta, da je njun sin K rank pogrešan nekje v Fran-
gi bratje in sestre: Uljuduo vas vabimo, da se udeležite zelo važne	ki se bo vr-
šila" v Slovenskem Domu, 57 Butler cesti, v nedeljo, dne 11. februarja ob 'J. uri popoldan. To bo organ iz i j ska seja Lawrenceville Chapter American Committee for Yugoslav Relief. Imeli homo govornike, ki 'bodo vain pojasnili namen in (Mo tega Chapterja ter 1k>-do tudi eiidosirali nase delo. thoeiiimo sledeee govornike: Hon. Judge Lois Me Bride, -Mr. Harry Davenport. Mr. John Butkovieh, Mr. Edward O'Brien. Dr. F. J. Arch. Rev. Matthew Kebe.
D o>edaj so Slovenci v Pittsburghu in okoliei, pod za
čajnim odi m> roil i storili zelo	. .	. .....
j i. „ ii- i .i • I vo zanimiva seja. Pridite, pro-iloJiro tlelo m odposlalo se le!	.	1
, , ... v	»simo!
nasiin v Jugoslaviji ze nad'
$"JHN). v gotovini iu okrog 71 % bratskim pozdravom.
ton obleke in živeža. Ta aide-	i t
r rank I ranpns. |
ampak vse !bo odposlano pod Lawrence vi lie Chapter—American Committee for Yugoslav Belief.
Ko se lakorekoč reorganiziramo je potrebno, da se podeča- pomožni ali delavni odbor, v katerem, upamo da Ini^te VSL radevoljno služili. Delovali *bomo skupno za ta Jugo-j slovanski Relief — Sloven<*i. Bivati, in Suhi* — iu tako največ. pripomogli sol>ratoni in sestram v Jugoslaviji. Brez vaše kooperacije se ne more upeljiiti ter organizirati ničesar, torej vaša prisotnost na seji dne 11. februarja 194o je zelo važna.
Vkljueilj bomo tudi zabavni program, torej bo prav got«>-
I va n B itko r i tiski:
ZADOVOLJNO ST (Predpustna pesem zadovoljnega pečlarja.)
i'ui nekoč sem samotarja Ki jo pel o svoji sreči, Pesem o svoboili zlati. Jv'tere stihi so sledeči:
Nimam doma niti polja. Streho, da mi tuja hiša, Družiea je dobra volja, če je v žepu kaj drobiža.
Skrb nikoli ine ne p«*če Radi dece in družine. A* miru mi življenje teče. Kot potoček vzdolž dolin«*
Nepoznani >o mi davki. Kot po>estnik jih pladnje. Xe težijo lile popravki. Kadar krov jih potrebuj«*
ka, zdravila in živež j»* že dospelo v Jugoslavijo. Odpeljano je bilo na ameriških parni-'reiiceville Chapter kili. kar Ihi razveselilo vsakega
predsednik.
<-iji. Sedaj so prejeli stariši ameriškega Jugoslovani*. So-pismo od sina, da ><* nahaja v ,,ratje Hrvat- in Srbi s«» tudi
American < *<4uiib it-tee Yugoslav Relief.
for
nemškem vojnem ujetništvu.
Stariši in sorodniki:
Ko prejmete poručilo od vojnega departmenta tele gram > «-Iedeeo vsebino: "*Žal nam je vas obvestiti, da se pogreša vaš sin, itd., vedite, da je samo pogrešan. Mogoče !kj vzelo en mesec ali pa eno leto. prodno "boste dobiti natančno pojasnilo, ali pa lastnoročno pismo od "XJFXrA."
nabrali velik esvote v denarji! in različno blago ter odposlali v Jugoslavijo. V-se to tlelo se bo naprej vodilo. Sedaj pa smo vsi skupaj združeni pod LAWREXCEVELLE CHAPTER — AMERICAN COMMITTEE TOR YUGOSLAV RELIEF. Posamezni odbori in dnižbe bodo laliko zhiraki blago, in za denarne s vote se bo kupilo potrebne stvari; sprejelo se l>o vse ]>od imenom družbe ali skupine, ka-
Iz vojnega ujetništva
lz vojnega uujetništvu se je po osem mesecih oglasil Sgt. John IVtric, nečak Rev. Pius J. Petricsu župnika <erkve sv.
Aiko radi tovaršije. Pozno v noč domov >e vrnem, Xi'kdo na-mc za\~j»ije.	'
Ko na vratih ključ obrnem.
Žena mene ne OŠteva : Kje si bil in kod si hodil? Kaj Te vzela seiu jaz reva. l)a bi nikdar -e ne rodil*
Kar napra\"iui, je p° mojem, Sreča se mi vedno smeje; Včasih kako si zapojeni. Dii veselo bolj srce je.
Po boga>tvu nisem žejen, Da je vedno le za sproti; Kdor v potrebah je omejen, Tuje zlato ga ne moti.
Xaš Gospod je sam nas učil Molit ko je bil na svetu: Daj nam tluurs kruha
vsakdanji. »Ne pa jutri ali k letu.)
Iu ko pridem kam v posete, ** Dobrodošel," slišim klice. A. še več je od l>esede Stisk prijateljski desnice.
Xi na >vetu lepše stvari. X'ego samsko j«* živeti. Xikdo ti ne gospodari. V rokah sam imaš va
Za bodočnost ne vprašujem. Danes še nebo je ja-u«>. Danes lahko se radujcin. Jutri morda b«>— prekasno.
V POMOČ SLOVENIJI
Pittsburgh. Pa. — Cenjeni tudi dokaj mrzle dni, 4 [»od gospod urednik: Tukaj Vam1 ničlo iu še več. priloženo pošiljam money or-j Dela je tudi tukaj do-ti. kader v znesku $7 za celo letno kor menda ga mora biti tudi
naročnino za list (ilas X a roda. Xekaj tednov sem z obnovi-
"SLOVANOVA" ZABAVA V BROOKLYNU
Kot je bilo že poročano priredi slov. pevsko društvo Slovan" prihodnjo so4x>to zvečer dne 10. t. ni. v prostorih rojaka Franka Arncža na 064» 1 Forest Avenue. Riodgewood, Brooklyn, X. Y. svojo pustno zabavo. Rojaki in rojakinje iz
jest vi n bo prav dobro vsestransko preskrbljeno. rudi kiikor mi je bilo namignjeiio se slx> gostom postreglo s pristnimi domačimi krofi in menda hvancati.
"Slovan'' ho zapel na tej priredbi nekaj prav lepih po-
li rcater Xew Yorka in okoli- smi. Za ples lx> igral hanno-
ee' se vljudno vaibi, da se iste udeležite v velikem številu ter vašem-u kulturnem društvu pomagate do boljšega gmotnega uspeha. Kar se tiče okusnih
nikar.
Torej na svidenje prihodnjo soboto pri Arnežn.
Pozdrav!	A. Svet.
Brooklyn, N. Y.
Cirila v Xew Yorku. Sgt. Pe-|tvijo naročnine za list t»Ias trie, ki je služil v ameriški ar-|Xaroda za to leto zaostal, in madi kot parasuter, iu bil ra-l Vas prosim .. urednik, da mi njen na Ilolandskem 17. sej>-tembra 1!)44. piše. tla >e mu ne godi slalH>. in da >e je sestal z več vojnimi ujetniki iz ju-
ne
drugod. Treba je delati na vsak način, kdor kako more, samo, da bi čimprej vničili nacistično zver, barbare, kateri so žejni toliko človeške krvi, prištevate tega za toliko posebno pa slovanske.
sla bo.
Pregovor pravi, da kar moreš storiti danes, ne oillašaj za goslovanske armade. Pismo je jutri, in takšen sem jaz, tla
datirano 4. decembra iz taborišča "Lager Bezeie.himg: M. Štammlager, iM.
Pogrebna maša
Y nedeljo 11. dcfbruarja ob desetih bo v slovenska cerkvi s v. Cirila na osmi slovesna pogrebini sv. maša za pokojnim Frankom Zaletel, doma iz Ridgewood, L. L, XT. Y.. ki je padel IS. decembra v Franciji. To je že deseti mladi Slovenec iz Greater Xew Yorka, ki je prinesel svojo najvišjo žrtev na oltar domovine.
rad odlašam.
Ko ravno pošiljam naročiu-no. hočem s tem potom tudi nekoliko odstavkov napisati za priobčitev v Glasu Xaroda, če bo vam g. urednik to mogoče.
Kar se tiče vremena, tiste zime, kar jo je že do sedaj minilo. smo tukaj pri nas dobro založeni s snegom. Še enaj>te-ga decembra, prošlo leto, je bilo zapadlo precej snega, in od takrat ga imamo zmeraj dosti, ker po gostoma nov pripade.
Med tem časom smo imeli
Kaj so ti nacistični in fašistični Imrbarji naredili iz naše rojstne domovine prelepe Slovenije, uničili so jo, pa menda ne popolnoma, in tudi jo ne bodo. kar upajmo vsi. ker naš narod z narodno vojsko se bori na smrt in življenje. da bi se čim prej vred rešili nacistične zveri, katera bi morala doflnti po svojem delu tudi plačilo.
Xaša slovenska zemlja in slovenska mati je zajokala, ko so ti barbar ji stopili na njena tla. ali prej kod slej bodo ti barharji propadli, a slovenska mati 1k> še živela v svoji prelepi slovenski zemlji. Ljubi Bog, daj!
Zato pa dragi rojaki po-
magajmo vsi, kuor kako more, ali v denarju ali pa z obleko. katero se zbira za staro domovino oziroma Jugoslavijo.
Dolžno-1 nam je, da po svoji moči pomagamo, kajti ve-ino. kaj to ubogo ljudstvo trpi. Brez vseh sredstev so.
Ljudje božji, če m pomisli iu<». kako ta narod strašno gorje prenaša! Saj čitamo njih lastna pisma od tam. kateri sami pišejo, kateri >o živi ostali, o strašnem trpljenju.
Torej premisli človek, kaj trpi >1« »venska mati. t veja mati. tvoj oče. brati in sestre, če -o se živi. lliše jim požgn Ii, iu vse z živežem in obleko vred. in prepuščeni na mi lost !><►/. j o, kakor ptice pod ne bom.
Kiio stvar bi ^.e rad za pica l.
Pred nekoliko tedni ^»'in či-tal v listu A mer. Slovene«* čla nek. ki pravi med drugim tudi tole: Sedaj je prišel «*as iu prilika kakšne -^e nikoli ni bilo za slovanstvo. za slovanski na rod, da stopi <edaj skupaj iii da se združi.
Kajti, če >e ta narod -»daj ne združi, ko mu je najlep-a prilika in mu n.ijbolj <edaj evete {»olje za to. >c nikoli več ne bt».	z
Da, t" je pravilna reč. za kaj. če mali slovanski narod, sedaj ne pristopi k velikemu slovanskemu narodu, bo torej za večno izgubljen, iu prega njan in v prihodnje vojni /.•• pet največ tr{>el.
• ->«I I rala «!o Jadrana, naj j>"sem zadoni! ! !
Sedaj pa pozdravljam rojake šiiom Amerike, in ]K>?e'i!n> či t atelje (Mas Xai'oda.
Jože t adoiiie.
HELP WANTED
Ž ENS K O D BLO Help Wanted (Female)______Ž ENSKO DELO Help Wanted (Female)
HELP WANTED
The War Man P«w*r Omnii^HNi Iwh ruled * hat im aue in this area Iiou hriployed in essential activity may tnutHfer lo another job wiih-«hjI Ntalement of availability.
BINDERY (JIRI.S
TABID WOKKKKS. COLLATORS. WIRK STITt IIKRS
i:\l*KKIKX»'KI» WKLI. l'All» I.VKXPKKIKNTKIi I»A1I» Willi.K I.I IA UN I\IJ. A W«ml»-wl»ilr. well |*ii h I triidc. St«t«l) w<«rk. jiteowaut. A i »ply : l! Ii< >I1K BIXIUXi: III I'KARL ST. V Y. I* A _____ _____
1 GIRLS—YOUNG WOBCBN
f---J.m» J'EJI WEEK To START I'irrr Hwi after (wo weeks
LASV WoltK - NO KXPEItlKNl'K l'l.KASAXT SI'Hlt«H'XDIXGS A M HUH'AX I'EAHL Jit BEAD CO. 11» ol STEIN WAV ST. ASTORIA. I..I.
___-ill}
CROCHET HEADERS
I / V E 2 B A X E IlEIXi V TOVARNI XA TEDENSKI POl»U(il SI RECI EMBROIDERY »17 W. 3£tb ST.	X. Y. C.
(Teulb Floor I
VSi— J»>
TYPIST - CLERK
$100 PER MONTH $110 — automatic increase in three months.
STEADY WOBM EXCELLENT orPOKTCNITY
POST WAK ELTIKE (tlNOKMAL Sl'RROiNDINOS
FLOOR CilHLS
TRIMMERS — HANDSEWKKS
I'RXI TEl»KN VIŠEK 1'I.AČE iMtSTII NADt RNEUA DKI.A JERRY BLolSE
at w. st.	X. Y. c.
* S i- t
Š i v a 1 k e Izvežbane ali Učenke
Izvrstno drla »sike ra/.iiioro Visoka plara Stalno delo REBEC UXBIE (_'().
s--, v A RET ST.	BROl »KI.YX
»Tri^aviH« do li.MT IVdway B'Liyn I.i in* Miisliiui: A vi\ Stntiou iili Broa«l-tray Trolleys, t
i ur> --_H.»>
HIOH SCHOOL and COLLEGE GRADUATES TO TRAIN AS TELLERS OR CLERKS in SUBSTANTIAL FIRMS
EXCELLENT OPPORTUNITY FOR
AI»V ANCEMENT Part or Full Time. Your Fee Paid. Apply: WILMAN AGENCY 11 JOHN ST.	X. Y. C.
CM— oO)
£M W. Mth ST.
X. Y. C.
(Si—31)
ŠIVALKE
IZVEŽBANE NA ŽENSKA KRILA Naj v l> je plače. — Iivrstii«? delavske razmere. — Svutlobna tovarua. L I Z A SPORTSWEAR 14.11 Ročka way Parkway	B'klyii
O r R L S
LIGHT FACTOR* WORK
PLEASANT SURROUNDINGS
TIME for OVERTIME G V R U PR O D U C T S VSi WEST 2J*h ST.	X. Y. C
(J4—30>
OAFETERLV WO RKERS
TUIH
SLUŽKINJE in ŽENSKE /a ČISTITI
POI.XI aU DELNI l\\S IMu* delavske razmere. Staiuo. Vpm^ijt«-: MU. VAN I»UYNE
R1VERS1I»E DRIVE. N. Y. C. Pokličite: Ml»uumeut
< •
ALI. AROUND EXPERIENCED »:IRI,S FOR
BINDERY (/OLLATOliS
TABLE WORK: GOOD PAY PLEASANT WORKINIi rONIHTK»NS S T E A D Y DAILY BINDERY. -TJT E. 4.»ili ST. N. T. i*.	<-4 :»►»
SHOES
. PACKERS ON SLIPPERS
MACHINE OPERATORS an<l TABLE GIRLS STEADY - l!l »OD PAY HOLIDAY CASUALS G44 BROADWAY	N. Y. C.
S I V A L K E
IZVEŽBANK in rOEXKE MERKOW in SINGER STROJI
STALNO DE I/O — DOBRA PLAČA
MOULD FIT PAD CO.
535 — 8th Ave., N. Y. C.
<27—29)
O I R Li S
PAINT DOLL KYKS • GOOD SALARY S T E A D Y JOB BLOCK DOLL COMPANY 217 GRAND ST.	X. Y. C.
BINDERY WORKERS:
TABLE WORKERS; EXPERIENCED, WELL PAID . . .ALSO INEXPERIENCED. PALI) WHILE LEARNING Steady, pleasant work. — Ajiply: STAR LOOSE LEAF ICT» Dl ANE ST. ' X. V. C. ___(27—29)
EXPERIENCED
INSERTER S. COLLATORS
and WIRE-STICHERS.
Well fKiid. Also LEARNERS, paid while leamiuf.—Sleadj and pleasajit workLui; eonditiotis. — Apply: FRIEDHEIM BOOKBINDIXO CO. *Jl> Wret :51st St., otli fbor, X. Y. C.
(27—20)
DEKLETA
ZA SORTIRATI GUMBE DOBRA PLAČA - STALNO DELO PRIJETNA OKOLICA PAUL Z(»I'RIS INC. 42 14 - 74tU ST.. ELM H TRST. L. L ____ _ j 2S ::41
H1Š.VA
POSKRBETI ZA MAJHNO DltfŽINO lliisiueški Ijudjf. IHiltRA PLAČA — LAHKO SPI AKt) HOČE TI* I »I DOMA Telofon | mm Ine v i : LO :i-4CSli Zveeer p:i |M»kli<"it«>: TR S-i»."»7-_ _______(-T >
KU*»ITE EN "EXTRA" BOND DANES
BINDERY
WIRE STITCHERS, CHAIN FEEIK ERS, SEWERS on N. 3. 13. or 18 SMYTH: alM BOX GIRLS
GwkJ pay: steady work. — Apply: PRACTICAL BOOKBINDING CO. 207 W. 2otli ST.	X. Y. C.
BI.VDER 1
EXPERIENCED WORK ON GREET KG CARD (MACHINE).
STEADY WORK, GOOD PAY Apply: THOMPSON BINDERY 230 W. L'Stb ST.	N. X. C.
BINDERY WORKERS
EXPERIENCED TABLE WORKERS
AND STITCHERS
LEARNERS ALSO. 40 h< nr week. IVj for overtime. Steady wo>-t. Pleas-
:uit Avortiiur coudltlou^. l'.v»{ war.
Apply: WAVER L Y BINDERY 345 W. 40tii ST. Plioiie C H 1-2(129 N. Y. C.___iM—i
MANICURIST
IZVRSTNA PLAČA. PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE STALNO IS*! AVE. J	BROOKLYN
NA 8-K3S6
(24—30)
BINDERY GIRLS
Table Workers and Wire Stitchers.
Experiem-ed. fine salaiie«. Also l«»m-erjs. id wliile le:inuufr fine trrtde. Steady euipltryuient. — Ap{»ly: liAFAYETTE BOOKBINDING CO. I'll Lafayette St.. .".rd floor. N. Y. C. { Lexiuxtou Ave. Suhwoy. >
^ .i^__•••» |
ŠIVA L K E
IZVEŽBANE NA JOPICE, Kill I .A -
JUMPERS LAHKO ZASLUŽITI MED NA TEDEN CEHA SPORTSWEAR «11 W. 40tli ST.	NEW YORK
t Fourth floor > ___.______»27-32)
MANICURIST
SPLOŠNO T»OBRA DELAVKA Dober zaslužek, »talno tlelo, prijetne delavske razmere. Vprašajte: FRANCIS & AM A LIE 10 W. 58th ST. -	(N. Y. C.)
Phoate: PL 3-2tK!0
«27 «2^
Opozorile še druse, Id ne citajo
**G. N." na te eclase. — Mecoče wlniiiin,
BINDE BY WO RKERS:
Table Workers and Wire Stitrher>.
Esfieiieneed help, fine p:iy: also LEARNERS. i>iiiil while learning.• Steady work: pl«*asaut. Apply: FRl'MAN BINDERY 17 THOMPSON ST.	N. Y. C.
< _'T i
FINISHERS
I Z V E Ž BAN E 5 DNI — Mi.»liliA P1*.AČA PRI.I ETNA OKOLICA I M»D It A PRILOŽNOST A N X A B I S C O N T I l!»7 — 71 h AVE.. Stil fl«K»t\ N. Y. C.
i L'S—i
G I R r. s
FINISHERS and FI.OOR GIRLS
Good pay.	Steady work.
J. GINSBERG E. 21st ST.	N. Y. C.
• 2s :; i i
BINDERY IIEIJ*
EXPERIENCED GIRLS IN BINDERY
Steadv work, ;rood pay. Apply: UNITED BINDERY 161 GRAND ST.	N. Y. C.
(28—34»
GIRLS
S T I C H E R S — G A N G STITCHERS — TABLE WORK
FOR NIGHT WORK «7,— PER WEEK — OVERTIME SPEED BINDE R Y
245 — 7th AVE.	N. Y. C.
ROČNE SIVALKE
s T A L N O D E L O DOBRA PLAČA
PARIS KNIT SPORTSWEAR
:t2C W. 41«« ST.	X. Y. C.
(27—S2)
ŽENSKO DELO Help Wanted (Female)
8 I V A L K E
na MALE in ZIG ZAG STROJE. — Dobra pla ča. Prazniki in počitnice plačane.
Vprašajte:
PANAMA HAT MAFG. CO. Of U. S., Inc., 19 Waverly Place, 3rd floor, N. Y. C.
__i jv :;ni
experienced COLLATORS on CARBON W O R K
STEADY. WELL PAID Apply:	Rl SSI NOW
7v BEEKMAX ST.	\ > ,
• Tilt Jt St h Ave. sul>w;ty. t __________t "JS- -."^ii
Š I V A L K E
IZVEŽBANE NA sr.Tr. ŽENSKE* OBLEKE
ZASLCŽEK <«i	šmi „:, TEDEN
PrljrtiH« ilelav^Ue raziuer«-. Stalno >l».|... V|»ra■i.-tjle -P H I L S D R E S S I-H \V. J«;ili ST.	\ \
____«-T i
<i 1 I« L S
IK TO 25
N« i EXPERI EN t E N El 'ESSAR Y Ea^.v LiJir Work sitting Down Start	Hour To.- in sis
M«»uths. l'o>iwar W A P. A S 11 374 l'r<~a«lfiii St.	i:rt~.»klyu
		::i>
		
DEKLETA — ŽENSKE i /-i LAHKO TOVARNIŠKO DEI.o j Izfežbatiost ni }M>tivl«ia. lN>l>ra |4ueu. Stalno. Nadurno. Prijetna okolieu. Izvrstna priložnost. Vprašajte .vli teden. NATIONAL SILVER DEPOSIT
WARE CO.. 44 West ISth ST. _X Y ^_
ŽENE — DEKLETA
ZA ZAVIJATI ŽIVILA
IZVEŽBANOST M »POTREBNA Veliko Podjetje za Prorrsinutje in ZairlJanje Živila ponuja sledeče:
Plačano počitnice: Staluo službo: "Group** zavarovalnino: Prazuiki plaeani: Bolniško pod]K>ro: Nadurno delo: Premijo za ltonoOuo delo: Avtomat len i povUki CELI ALI DELNI ČAS Jutranji. Popoldanski iu Večerni Cas na Ra/.poUdeuju QUAKER MAID CO. — 3Wh St. B'klyii, N. Y.

iiiwttiiiiiri^jiiii.iM^
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOG RAJSKI
(W>)
♦Sest let je 'bila ze jwtoklo. France i*i je bil ^c vedno na svojem mestu. Včasih, zlasti o praznikih, kakor o Božiču in Veliki noči, se je dogodilo, da se je spomnil svojega rojstnega kraja, spomnil svoje domače liiše. Ob takih prilikah si je zaželei, da bi imel koga doma, ki bi mu mogel pisati, mogel pogovoriti se nudo ž njim. Toda nikogar ni imel. Z bnatom si, odkar je hodil v mesto v «olo, nista bila dobra, in očetu* Srce ga je opominjalo, da naj se oglasi, da naj l»išet ali tedaj mu je zazveiielo vselej nasproti:
44GIej, da mi nikdar več ne prideš pred oči!" In opustil je to misel, potem pa pozabil na vse skupaj.
Sest let je bilo potoklo, ko je njegov gospodar umrl. Ivo pa se je šele zdaj prav izkazal prijatelja, ko je bil nastopil očetovo dedšcino ter prevzel trgovino po njem. Stopil je pred Franceta in mu rekel:
14Ves čas, kar si pri nas, sem opazoval tvoje vestno delovanje. Moj oče je 'bil sicer dober mož, ali ni imel tistega preudarka, da bi bil vedel primerno ceniti tvoje delo. Jaz pa nisem hotel siliti vanj, da bi ne (bil spravil kakeka nesoglasja med vaju. Zdaj pa je prišel čas, da se ti izkažem hvaležnega za, tvoj trud, kajti naposled si se trudil tudi zame. Jaz nimam tistih zmožnosti kot ti, pa tudi ne potrcAuiega veselja za trgovino. Bodi od danes dalje moj trgovinski so-»Irug! Jaz dam denar, ti boš trgovino vodil, dobiček pa si bova delila.
Odslej si je France še Inilj prizadeval pri trgovini in še 1 h>1 j se je trudil. Ni mu bilo toliko zase, kot za svojega prijatelja. Dosti je bilo, kar mu je (bil odstopil in v dolžnost si j« <štel, da jm za to s svojo pridnostjo odškoduje. In tako je imel zdaj še manj časa, misliti na dom. Šele j>o letih, ko je Začelo njegovo premoženje naraščati in se je moral često vprašati, čemu mu IhmIc imetje, mu je prišla na misel zopet očetova hiša. In te<kij je bilo tudi že njegovo srce mehkejše. Sedaj mu je večkrat zahrcpenclo po ljubi domači vasi, po Vscii:, kar mu je bilo v mladih letih ljubo in drago. Ali zdaj so bile dru«re ovire. Kot voditelj tako velike trgovine, ni nu*r<;i za dalje časa v-1 ran. Bil je priklenjen na svoj Hkli % kajti Ivo, ki je bil že itak premožen dovolj, se je osebno čim dalje msnij (brigal za trgovino. Pa nekoliko trme je bilo tudi še vedno pri tem. da je odlašal, da se je obota-vljal, ustreči željam svojega srca. "Pojdcni domov," je rekel včasih sam pri sebi. "ali ne prej, da bom mogel polteno nastopiti, da l*mi mogel pokazati oČet-u in vsemu svetu, da >cm bil nekaj vredeir v svojem življenju!'*
In z nekim veseljem je odslej množil svoje premoženje. Večkrat je sanjaril o tem, kako se naseli doma, kako si sezida lepo domovanje in v kako zadoščenje mu Ik), ko oče iz-previdi, da mu je delal krivico. Popolnoma odpustiti mu še vedno ni mogel. A naposled je premagala ona ljubezen, ki je vcepljena v srce vsakemu otrdku do sta riše v, naposled je premagalo ono hre]>eneiije do domačega podnebja, ki o-stane vsakemu človeku do -smrtne ure. Ustavljati se ni mogel več. Odpravil se je in nastopil pot proti domu.
K utripajočem srcem se je .bližal svoji domači vasi, ho-tec teč iskreno objeti svojega starega očeta, lioteč podati desmeo svojemu bratu, obema ]>oniKliti pa svojo pomoč. A pri.sel je — prepozno!
In ko ni dobil več svojega očeta, (ko je čul vse tisto žalostno o svojem bratu, ko je na mestu svoje rojstne hiše vzrl samo razvalino in pogorišče, je poibegnil zopet s trdnim sklepom da se ne vrne nikdar več tja, kjer ga je čakalo to-Jiko bridkih iznciiandciij . . .
Edina njegova tolažba je bila zdaj heivka njegovega brata. \ so svojo ljubezen je obračal zdaj na Anico. Po nji jo d<flulo njegovo življenje Šele pravo vrednost. Da bi se bil zeml, mu ni bilo prišlo nikoli na misel. Njegovo srce je bilo pre res no za take stvari. A čemu bi se <bkl trudil, ako ni imel nikogar, ki mu bi bil mogel nakloniti svoje premoženje če m imel žene, ne otroka, ne brata, ne očeta ? Kakor rešilni a »igel se mu je zato videla Anica. Njegovo življenje bi (bilo pusto in prazno, če 1>i nje ne 4>Uo, tako pa je zopet rad deal, rail -skrbel iu se t rudi L Hotel je deklico vzgojiti in izšolati, potera, ko bi odrasla, pa pošteno omožiti. Vse svoje premoženje je nameraval nakloniti njej, potem pa na stara leta preživeti šo par mirnih, srečnih k-t ob njeni strani mkdar 1,1 Uufbil oče bolj svojca otroka, kot je ljubil on beer svojega brata. In izkazaval ji je svojo ljubezen tem raje, ker mu je bil Koren povedal, .koliko je deklica po nedolžnem trpela vsled krutosti svoje mačehe. Oškodovati jo je hotel za vso ono grenkobo, ki jo je bila tržila že tako zgodaj; prodnati ji je hotel temeljito spomin na trpkost, katere bila tako pohia njena otroška leta. IZato jo je obsipal z vsem, o čemur je slutil, da jo more razveseliti.
fUalje orihodnjicA
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll P O V £ S TllllllllllllllUltllllllllllllllllllllll
Starca
Spisal LEV TOLSTOJ 1IIIIIIII1IIIIIII1IIIIIIIIIIM
(Nadaljevanje)
Starca sta prenočila nekoč v čela govoriti, jo je prijel zopet
za rokav iu je prosil:
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAMŠIE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIONIfiANIH ŽML AKO NE ODDAM ZNAMK!
večjem kraju, kupila kakih petnajst funtov kruha in odrinila pred jutranjo zoro, da ne bi hodila toliko po vročini. O-koli deset verst sta premerila, ko sta dospela k rečici; sedla sta tje, zajela vode v lonček, luadrobila noter kruha, jedla in premenila cunje na nogah. Jeliscj je privlekel ven «vojo tobakiro, nad čemer je Jefim Tarasič zmajeval glavo.
4'Zakaj ne zagnati proč take nesnage?"
Jelisej je zabranil roko. "Greli me je premagal,'* je rekel. "Kaj se hoče . . .**
Ko sta se odpočila, sta potovala naprej. Ko sta bila prehodila še kaikdli deset verst, sta prišla skoz veli/ko vas. Pripekalo je. Jelisej se je čutil čisto upehanega, hotel je počivati in piti, a Tarasič je stopal naprej. Tarasič je bil trdnejši v hoji in Jelisej se je s težavo vlekel za njim.
4'Kad bi bil pil,'* je stokal.
44Pa pij. Jaz ne maram.''
Jelisej se je ustavil.
4 4 Ne čakaj name. Grem samo pit tukaj v hišo. Brž te doj-dem.''
4'Dobro.'*
Iu Jefim Tarasič je šel sam po poti. Jelisej je stopical pro t i koči.
Koča je bila majhna, spodaj črno prebarvana, zgoraj belo, a glina se je bila že vsa odluščila. Vhod je bil z dvorišča. •Jelisej je stopil na dvorišče; videl je ležati tam golobrade-ga, suhega človeka, srajco vtn-Imjeno za hlače, kakor je pri Malorusih navada. Legel je bil pač v hlad, a solnce je sijalo naravnost nanj, in on je ležal in ni spal. Jelisej ga. je pokli-ccal in ga poprosil vodo, a človek mu ni odgovoril. Ta je bil bolan ali pa neprijazen, si je mislil Jelisej in šel k vratom. V koči je slišal jokati dva otroka. Potrkal je.
4 4 Gospodarji!**
Nič odgovora. Potrkal je vd rugo.
44 Kristjani!"
Nihče se ni ga ni L
44Hlapci božji!"
Nobenega odgovora. Jelisej je hotel oditi, a je slišal ječa-ti nekoga za vratmi. Ali se je zgodila nesreča z ljudmi ? Treba {»ogledati. In Jelisej je šel v kočo.
• • •
Ni bila zaklenjena. Jelisej je »šel skoz vežo hi stopil v izbo. Na levo je 'bila peč; na desno, v sprednjem kotu, je stala omara s svetimi podobami in miza, za mizo je stala klop. Na klopi, samo srajco na votu, je is odela starka, glava je slonela na mizi. Poleg sebe je imela suhega fantiča; izgledal je kakor vosek, trebuh je imel napihnjen—cukal je starko Zfi rokav, pokal je in prosil. Težak vzduh je plaval po izbi. Jelisej je videl: zgoraj na zapečlcn je ležala ženska.
Ko je zagledala tujega moža, je starka dvignila glavo.
44Kaj bi rad?" je vprašala po rusinsko. 44Kaj bi rad?** Nimamo ničesar, človek."
Jelisej je razumel, kaj je rekla, in je stopil bliže.
4 4 Prišel sem, da bi pil, dekla božja," je rekel.
4 4 Nikogar ni, da 'bi šel po vodo. Pri nas tudi nič ni vzeti .. . Pojdi sam."
"Ali ni nobenega zdravega pri vas, da Ibi pospravil za ženo?"
44 Nobenega. Mož umira na dvorišču in mi tukaj."
Deček je bil utihnil, ko je videl tujca. Ko pa je starka za-
44 Kruha, balbica! daj kruha!"
lil zopet je pričel jokati.
Kavno je hotel Jelisej dalje izpraševati starko, ko se je kmet porinil v bajto; tipal se Ob steni naprej, se hotel usesti na klop, a ni zadel in je pal na tla. Ni se vzdignil in je jecljal . . . "besedo je spravil ven, zahropel, potem še eno. je napadla ... in lačni smo. je je napadla ... in lačni smo. Ta . . . umira gladu . . . "
Pokazal je na fantiča in je jokal.
Jelisej je vryrel malho na klop, jo od veza I, izvlekel kruh in nož, odrezal kos in ?ra pomolil 'kmetu. Kmet ni vzel kruha, a je pokazal na dečka. Ta je bil že iztegnil o1»e ročici — in z obema ročicama je l>opadel in s celim obrazom je šinil v kos. S peči je zlezlo dekletce in strmelo v kruh. Tudi mali je d -l Jelisej. Odrezal je še en kos in ga dal stari; t odi starka je v zela knrh in je žvečila.
44Treba hi bilo iti po vodo," je rekla. "Ista so se jima či-fcto posušila. Hotela sem — včeraj ali danes, ne vem več
—	zajeti vode; gor sem jo potegnila; a nisem je mo<rln ne-vti — izlila se je — in pala sem. Komaj sem prilezla domov. Tudi vedro je ostalo tam
—	če ga ni vzel kdo."
Jelisej je povprašal vodnjaku. Starka mu je povedala. Šel je ven, našel vedro, prinesel vmle in dal ljudem
pila vodo, tudi starka je jedla, ali mož ni hotel jesti.
4 4 Ne mor en v upira se mi," je dejal.
Ženska, na zapečku se je še vedno premetavala. Jelisej je šel v vas, kupil kaše, soli, moke, olja, poiskal sekiro, iiaee-pil drv iu zakuril v |>eči. Skuhal je julie in kaše in dal ljudem jesti.
• • *
Kmet je zajel parkrat, stara je jedla. Deklica in deček <ta pol i zal a vso skledo in milo sta sladko zaspala.
Kmet in starka sta pripovedovala, kako se je dogodilo vse z njimi.
4 4 Živel i smo tudi do tja pičlo," sta pravila. 44In zdaj ni nič Obrodilo. Od jeseni sem smo jeli použivati, kar ■smo i-meli. Ko smo vse pojedli, smo povprajševaili pri sosedih. Iz-prva so dajali, potem nič več. Marsikateri bi pač radi dali, a sami nimajo ničesar. In potem nas je bilo sram prositi; vsem smo bili dolžni: denarja in moke in kruha."
(Dalje prihodnjič.)
HELP WANTED
DELAVCE IŠČEJO
:: HELP WANTED
The War Man Power Commission has ruled thai no one in this area now employed in essential activity may transfer to another Job without statement of availability.
BINDERY WORKER
EKSPERTNI KXJIGOYEZNIK v ROČNEM I )EIiI" IX TUDI Z CSN4 KM ; FIN«» Hi x\Vl» DEI O Stulno. prijel ui» razmere. dobra j>!u»a. Pokličite: CI 7-4356 ____ca; :rj>
DELICATESSEN CLERK
SPLOŠNI D K LAV EC, MOŽ SREDNJE STAROSTI SE POTREBUJE. $.",(). za ZAČETEK: NOBENO KUHINJSKO
1 >EH >. STA LNl >. IM VOJNO. Vprašajte: RAY'S
75-1.1 — :rrtii A VE..
JACKSON HEIGHTS, L. I. __(23—31)
[MEN and BOYS
LAHKO STROJNO DELO INDUSTRIJI POHIŠTVA
CIVILNO IIISTVENI» POTREBNO
J> K L O DOBRA POVOJNA PRILOŽNOST Vprašajte:
SUPERIOR
3611 — llth AVENUE BROOKLYN. X. Y.
(2s :;i»
P O R T E R J E
SE POTREBUJE DOBRE DEIaAVSKE RAZMERE Vprašajte: M RS. p F E 1 L »»O Iti VERS IDE DRIVE N. Y. C. Teiefmiirajte: Mo 2-85011
1 -.111
BINDERY
Two BOX BOYS on M«dnl \Y machine; also HANDYMAN'. Steady work. good |«y: 40 hour week; plus plenty of overtime. Apply: FEINBLATT FOLDING CO. 1«0 V A RICK ST.'. X. V. C. (Stli Ave subway at Spring St. or 7th Ave Subway at Houston St.» (27—321
C E V L J E
MACHINE and If AND L\STERS
I*l »LN1 ALI DELNI C AS DOBRA PLAf'A STALNO DELO Vprašajte: T II A T C II E II 351 JAY STREET	BROOKLYN
(»i-32)
DENTAL ASSISTANT
5% DNI NA TEDEN. VEČERI PROSTI. I»OBRA PLAČA. STALNO DELO, PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE BOX lijee:. room 7: a; 120 BROADWAY. N. Y. C..
ci; :>>
JEWELRY:
PRVOVRSTEN MEHANIK SA FINO ZL\TNlNO
STALNO DELO; NADURNO Vprašajte: WASLOW ::i -I7th ST. <(;rh Ave. subway) X. Y. C. _________________(27 32»
Opozorite še druge, ki ne čitajo X." na le oglase. — Mogoče bo komu vstrctaw.
W A T C H M A N
IZVEŽBAN ALI STRAŽNIK V POKOJU DORRA PLAftA Vprašajte na }-."» UREENI1 »INT AVE. BROOKLYN, N. Y.
cj:: JtM
CABINET MAKERS
EXPERIENCED BENCH WORKERS
IZVRSTNE DEItAVSKE RAZMLRE
VISOKA 1'LAČA STALNO DELO ZA PRAV El IA MOŽA
JOHN LORINCZY 4UO EAST Tin h ST.	N. Y. C.
BUtterfiefal S-714.S
TOVARNIŠKI DELAVCI
KAKOR TUDI PACKERS ASSISTANT ORILLER—SAWYER AND CUTTER
SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO 43« WEST 57th ST.	N Y. C.
I! & M MANUFACTURERS CO 5-58K1
MOŠKI
TOVARNIŠKI DELAVCI
IH) VOJ NA B<)DOCNOST MN(MiO NADURNEGA DELA
65c na URO — Višja plača po 6. tednih.
MODERNE DELAVSKE RAZMERE PONOČNI IN POPOLDANSKI Š1FT
E M SI 6 MANUFACTURING COMPANY
225 W. 60th ST. N. Y. C.
__(27—32)
revmatične
boleči
DOBITE
PAIN-EXPELLER
Od lets 1867 . . . Zanesljiv linimmt za druiim
Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, >« "
POLISHERS Izvežluini na srebrn in« in Lucite I>id»ra plueu. — Stulliu. Izvrstna prihižnost. Vprašajte «i»li teilen. NATIONAL SILVER DEPOSIT WARE CO.. 44 West 18th ST. X. Y. C.
<27—32)
Pravoslavna katedrala v Winnipegu
Winnipeg-, Man. — Ukrajin ska g-i"^ko-pravo?lavna cerkev namerava v kratkem zgraditi prvo ukrajinsko katedralo v Kanadi, oziroma v North Win nipegn, Aran., ki bode stala $150,000. To bode prva pravo slavna ukrajinska katedrala v domin i ju.
Zakasnela dela radi štrajkov v Kanadi
Delavski oddelek osrednje vlade kanadskega dominija je ravnokar objavil letno poročilo fflede štrajko in izgubi je nih delavskih ur tekom minu lega leta. Glasom tega poročila je bilo lani v Kanadi manj štrajkov, kakor tekom leta 1943 in sicer kar za 50.4 odstotkov. Kljub temu je pa bilo vsled štrajkov izgubljenih kar 490,281 delavnih dni, kajti v Kanadi je bito tekom minulega leta 180 štrajkov, katerih se je vdeležilo 75,565 delavcev. Samo tekom novembra je bilo 1466 delavcev na etraj-fcu, in ti delavci so radi starke izgubili 4357 delavnih dni
M O Š K I za RVZVAŽATI NAROČILA z konjem in vozom.
I»i4.ra plača, stalno ilek». 8 ur na dan. Vpntsajte: MR. MAXSRACII ,"'7- — «Hi AVE., (near .Villi St.» N. Y. C. (Neur Utli Ave Sultway)
____i 2T»- ;ti >
JEWELRY: FILERS
NA VLITE PRSTANE STALNO I »HI.O; |><>RR<» IM.Ar \M)
PRIJETNE RAZMERE Vprašajte: OoLDRERli aJ»«l KLEIN 48 W. 1st h ST. <1111. fl.*.r» N. Y. C.
l lil 1| Ave. snliwa.v.i _______(-7 lih
DELICATESSEN CLERK
IZVEŽRAN PO-VOJ No.
VISOKA NEDELIE
PLAČA; l'ROSTE
MACHINISTS v splošnem izvežbani
TIDI
LATHE HANDS
izvežbani
DEFENSE DEI jO AMERICAN MACHINE PRODUCTS 172 Centre St. N. Y. C.
_127
MIZA R J I
IZVEŽBANI NA OPREMI MESNICE CN1JSKA l'LA« A STALNO DELO Vprašajte: p. WAKSERSTEIN 8T»1 — 1st AVE. (St«>ri'i N. V. I".
r^s ::4»
EXPERIENCED ALL ARoI ND
FLOOR MAN
IN A BINDERY
Exiv-ritiiitNl on n cutting uiaa-liine, |n-rf«rater. pum-liius uiaebiue & table work. Steady work, Tin«- -alary. Applv : JOHN BINDERY. 4«K> PEARL ST.. X. Y. C. (near City Hall. Snl.ways: BMT. Mi h Ave.. IRT.i	—i
M O Ž J E
WORK ON MACHINE CO A T 1 X O P A P E R
IZVEŽBANI IN CCEXCI I'hu'-a	na te«len za ZiiOetek. iMdira
I<rilnžiu«št za pravt>iai ut«>ža. CoriHILIN MAN I * FA( Tl "It I N« I Co. ♦a«* EAST	STj-	N. Y. C.

S T R O .J N I K I
ZA IZDELATI OCMBE IZ ŠK«»!^K 1'rijetna nk«4iea — Stalno «Iel»» Visoki* plare. PACL 3U;CR1S INC. 12-14 71th ST. ELMHCRST. L. 1.
(2H :;i i
BINDERY HELP
I*i »M« H* NIK ZA I »KLATI NA ri.KVKI.ANI» Fl»LDINi; MACHINE Stalno «l'*lo. i|iJ»ra plaea. |m»\ ijna >l«ilw. Vprašajte: M ORRIS S H A I N 111 \V. "JTlli ST.	N. Y. r.
(-js—:: t,
Vprašajte: 6T1 E. :ttth St.
N. Y. C. ______(27

DELIVERY ROY
STROMLEARN TRADE ESSENTIA L INJ >l'STRY MECHANICAL	POST-WAR
OPPORTI'NITY Apply: M. i s. Al'TO ICNITIOX CORP.. 814 — 7th AVE., N. Y. C. ____(27—SJ)
OFFICE BOY
HI Tt D1 VPOŠTKVAI.I STAREJŠE-CA MOŽA. Tn.lt LAHKA NAROČILA. SOBOTE PROSTE. STALNO Vpni.^ijte: WILLIAM A. CAMP Co 1««» HCDSON ST.	N. Y. C. __ 127—H2'
BINDERY WORKERS
FOLDERS. OPERATORS. KXJ'ERI EN C KI» »n CLEVELAND MACHINES Fin«' salary, steady w«*k.	war future. — Apply: DAVID M ITNII 'K CO. -Ml» HUDSON ST. N. Y. I ________ _ I2S- .il»
M O Š K I
ZA RAZNAŠATI NAROCII.A
ČISTILNICA OIU.EK
Stalno tlelo, Jiovojno.
Vprašaji««: PROMIT CLEANERS 'SIS W. 72ml ST.	N. Y. I'.
(2s i
PORTER — FIREMAN
$1LU— PER MONTH SOBA NA RAZPOLAIJO — STALNO
DELO ZA PRAVEOA MOŽA Vprašujte: MIL GERSTENKOItN r»!»-Jl» QCEENS BOCLEVARD WOODSIDE, LONG ISLAND
PORTER — HANDYMAN
HANDLE PAPER BOXES & PAPER lHibra |Juča — Stalno Uelo Po-vojna bodotijost Vprašajte:
SHAPIRO & TARTELL 410 E. ,~»4tb ST.	X. Y. C. ___ (22—28)
DENTAL MECHANIC
STALNO DELO Vpnkšajlf:
Stowe and Eddy Co.
15 \\, 47th SI.
X. V. ( .
(2s
MOŠKI !
>1 O Š K I !
MOLDERES SPLOŠNI TEŽAKI MAINTENANCE MEN
ZA DELO V DELAVNICI Z LESOM
ESSENTIAL INDUSTRIJA 6 DNI NA TEDEN — C AS IN POL ZA NADURNO DELO PO 11» UR DOBRA PLAČA — PRIJETNA OKOLICA l*OYOJNA BODOČNOST
ECKENROTH & CO. Inc.
!HI1 EAST 3th ST.	N. Y. C.
( Vaeuiite 81 h Street Cmss-town Rus.»
(28- :(4 i
GROCERY CLERK
IZVEŽBAN, DOBRA PLAČA; STALNO. POVOJNO Vprašajte: »32 —1st AVE., New York City I'okliCdte |mi 10. uri doiioldne. ____(24—at))
BOYS — MEN
for
HELPINC ON PAPER BOX TRUCKS GOOD PAY	STEADY WORK
POST WAR FUTURE SHAPIRO & TARTELL 410 E. 54tli ST.	X. Y. C.
_ (22—28)
M O Š K I
Ne»uu*no in lahko sestavno delo na PLASTIC NOVELTIES
Stalno delo — Povojno—Nadurno
Vprašajte celi teden. NATIONAL SILVER DEPOSIT WARE CO.. 44 West 18tti ST. N. Y. C.
(27—32)
M0ŠK0 in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female)
MOŠKI
SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Nelzvežbani — Prijetna «»k«»lh-a — P«»-
vojna priložnost — Stalno delo ŽENSKE — Za napolniti steklenice s okisanimi živili. NATHAN FRIEDMAN 527 HUNTS POINT AVE., BRONX 1RT 1VIhaui Bay Line to Hunts Point Ave. Station.	i'SI—
STRONG BOY 6c GIRL
WANTED TO LEARN BINDERY TRADE
Steady work, pleasant working conditions. Paid while learning. — Ajiplv: FRANKLIN BOOK BIN DIN CO.* 20 W. 22nd ST.	N. V. C.
(Subways: BMT. 7th Ave., Lex.l _______	(28—341
ROOK-BINDERY WORKERS
MEN AND WOMEN HAND-SEWERS, or PREPARERS FOR SEWING ON BOOKS
Steady Employment, well paid, pleas, ant working conditions. — A|»|>ly •
KNOLL BOOK BINDERY 148 E. 37th ST. N. Y. C. (uear all subway«.) __<28—34»
KUPiTB EN ^CXTflA** BOND DANCSI