•2f»7. Številka.
I rst. v <Vtrt«'k T.\ novem Kra 1 N99.
lV*aj XXIV
„Edlnoit" fchaia dmkrat n.-i dan. rasun n^deij in praznikov, gjiitraj in zvečer oh 7. mi. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oli V. uri zjutraj.
Naročnina /na*n : Ohe iz. I uri ji na leto . . . pld, Z a »amo večerno izdanje . . 12" — Za pol Ipta.četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na rlrni>ijo ne prodajajo v Tratu zjHiranje Staviitre po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: ponedeljake zjiitranje *te-vilke po 9 nvč. Izven Truta po J nvč. več.
.Večerno Izdanje.) /
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" U PRIMORSKO.
Telefon itv. S70.
4 nvč.
V crti no u ti J« moč :
Ofclasl
se računajo po vr^ai v petitu. večkratno naročil« - m ti.c i nim popustom. Poslana, osmrtnice in juvne zalivale. domači oirlasi itil. se računajo pogoditi.
Vsi dopisi mi j se Doiiijuji) iircilHiMvii, Nefrankovani dopisi «e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu iinnn nisl vci. Naročnino in otrlase je plačevati loco Trst,
VreitniStvo in tiskarna -»t* nahajam v uli<'i 1'arintia Mv. 12. VpravniHvti, <il-praTHistvo in ••prejeiuHiije iihcnititt
v nlici Molili |)icc.i>io -tv. ■'(, II. nadatr.
Tadajateij in eden v orni urednik F ran OoiSni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
■jfttisnila tiskat na konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše ve»ti.)
Dunaj 22. (Zbornica poslancev.) Predsednik Kuehs je Stoja lovskem it odtegnil besedo, ker je ljuto napadal socijalne demokrate. Potem sta govorila Pran Hofmunn in Hofica,
Posl. Schrammel (soe. demokrat) kakor glavni govornik za obtožbo Thnnovega ministerstva je rekel, tla je edina rešitev Avstrije v u vedenju občne neposredne volilne pravice.
Potem ne je glasovalo imenoma ter se je odklonil h 171 glasovi proti 12o predlog Hnfman-Kaiser o ustanovitvi odseka, ki bi naj proučil predloge o obtožbi.
Dunaj 22. Odsek za poučevanje dogodkov na Moravskom in v Gniftlieah je izvolil predsed-nikom posl. Parislta in njegovim namestnikom d'El-verta ter sklenil naprositi vlado, da predloži odseku vse gradivo in tla pošlje v prihodnjo sejo svojega zastopnika.
Dunaj 22. »Politisehe Correspondenz« de-mentira vest o umirovljenju častnikov, ki so služili 40 let ali dovršili lili. loto starosti.
Budimpešta 22. Dogovor, sklenjen med pod-odsekoma kvotnib deputaeij, obsega sledeče točke: Kvota velja za K) let od 1. januvarja 1900. Dokler bo v veljavi skupna carinska meja, imajo se carinski dohodki po odbitku upravnih stroškov uporabiti v skupne izdatke. V pokritje ostalih skupnih stroškov ima prispevati Avstrija s (»5*8, Ogerska s 34-4°/0. Kedar stopi v veljavo ta pogodba, razveljavi se člen 4. zakona od 1. 1872.
Pari/ 22. Guvernerju alžirskemu je došlo obvestilo, da je misija Furolani dospela v Agades, ne da bi ji kdo delal zapreke.
Pariz 22. »Agenee Havas« javlja iz Kajira, da pripovedujejo častniki amerikanskih vojnih ladij, ki se vozijo skozi sueški kanal, da nastanejo bržkone homatije med zjedinjenimi državami severne Amerike in med Japonsko.
Vojna v južni Afriki.
London 22. «Reuter» javlja danes iz postaje Oranje-River : Jioerci so zasedli Belmont in bližnje hribovje. V Belmont so pripeljali tudi svoje tope.
London 22. Divizija lorda Methuena se je začela pomikati proti sovražniku.
Durban 22. Boeroi so pretrgali telegrafično zvezo pri postaji Highland. Železnična proga Moji River-Estoourt je v njih rokah.
London 22. Glasom brzojavke iz Capeto\vna ni več dvomiti o tem, da se je mnogo Afrikander-jev pridružilo Roeroem.
Demonstracije proti prof. dr.
T. G. Masaryku.*i
Iz Prage lil. list. 1890.
Formalnosti /opisovanja na praških visokih šolah so dovršene, dijaki se polagoma začenjajo asi milovati novemu tiru življenja. Ozkoprsue nazore, ki so jih prinesli s seboj iz srednjih šol, pre-šinja zdravi in sveži zrak svobode, a zadovoljnost
") (lospod dopisnik nas prosi, naj mu dovolimo prostora v našem listu, a prosi hlcratu, naj konatatujemo, tla on sam prevozemlje vso moralno odgovornost za vsebina tega dopisu.	Ured. »Edinosti«'
in mir bežita iz duše. Z mahom zaraslo srednješolsko življenje začenja razgaljati svoje uganjke, prihaja spoznavanje, da družba mora imeti zavodov, ki jej vzrejajo in vzdržujejo posebno višjo kasto. Le še kakor v sanjah se spominjajo minole dobo, ko so se morali učiti iz knjig, napisanih pod višini nadzorstvom v ta namen, da bi ho podrejeni navadili ponižnosti napram svojim višim. In morda prihaja marsikomu žo danes na misel, da svoje mladosti ni preživel plodno, da je čas na srednjih šolah zgubljen zanj ; in radosti zavoljo te prestane šolsko predpriprave se pridružil je žalost zaradi brezplodno minole prve mladosti. Ali v Pragi ima prilike dovolj ; vse še lahko dohiti in popravi, saj je mlad...
Tak je bil nekako položaj dijaštva v Pragi prve čase novega šolskega leta. A 'ozračje, čeprav pripravljeno na nevihto, polno električnih snovij, jo bilo mirno. Baš kakor pred najhujšo nevihto.
Te električne snovi pa je množilo mnogo dogodkov. Zlasti demonstracije proti Zidom in streljanje in zapiranje zaradi zde-klicev. Poleg tega jo način pisanja o teh dogodki!1 v žurnalih, kateri delajo na Češkem javno inenenje, še posebno vzburjal strasti mladih src. V prvi vrsti organi svobodomiselnosti, narodnostnega šovinizma, radikalizma, antisemitizma in — last not loast - nemški organi raznovrstnih strank in strancic. Manjkalo je samo še nekoga, ki bi se bil približal z iskro, pa bi bito izbruhnilo.
Prišel je — prof. dr, T. (i. Masarvk, ki sicer predava filozofijo na češki univerzi. Izdal je brošurieo o »potrebi revizije Hilsnerjevega procesa« (umorstvo v Pelni). Brošurica je bila zaplenjena. Izšla je pa precej na to kakor interpelacija posl. Krona\vettra v prilogi lista »die Zeit«. Potem zopet v češkem jeziku kakor interpelacija in naposled, ko je bila zaplena razveljavljena, še kakor brošura v prvotni izdaji. »Nar. Listy« so samo izvedeli, da je Masaryk brušuro izdal in tla je bila zaplenjena s »Prager Tagblattom« vred, ki je ponatisnil nekaj odlomkov iz nje. To so »Nitr. L.« tudi čitali. A nič več. In precej so začeli ščuvati zoper M., »zoper takega človeka«, po svoji navadi očitajo mil med vrstami to in ono.
Sekundirali so »Kad. Listv«, katoliška in antisemitska glasila.
Dijaštvo se je navzelo duhu teh notic in za-bavljio in je začelo demonstrovati proti M. In kdo je najhuje demonstroval ? Oni, ki brošure niti čitali niso, oni, ki stoje pod nadvlado in n e o v r ž n i m u p l i v o m r a z u i h uit r a u a-r t> d n i h i u uit r a s v o b o d o m i s e 1 n i h o r g a-n o v. To že dokazu je precej, če so po demonstracijah dijaki hodili kričat »slava!« »Nar. Listom«, t. j. organu, s katerim že davno nihče ne more simpatizovati, kdor ni baš osebno angaževan, kakor pravi »Samostalnost«. In noben list, razven »Kadile. Listov«, ni poročal tako brezobrazno ode-monstraeijah, kakor — »Na'r. Listv«. Kakor rečeno, to pojasnjuje veliko. Zlasti še, če se pomisli, da je Masarvk v svojem jtlvnem delovanju najbolj stopal na prste temu organu, ki jo čisto privatno podjetje, a si uadevlje ulogo, govoriti za ves češki narod, dasi ni glasilo niti jedne politiške stranke...
Kakšne pa so bile damonstracije ?
Dokazano je, da so jih pripravljali že nekaj dnij jireje, nego so izletele prve bombe po časo-
pisih. Vršile so se anonimno, t. j. vsakdo, kogar si interpeloval zaradi teh škandaloznih dogodkov, jih je obsojal, če se je le malo prišteval inteligentnim. Seveda so se oglašali nekateri pro, a tem je bilo čitati na nosu, da se demonstracije niso rodile v njih glavi. To se je dobro spoznalo že precej prvikrat, ko Masarvku niso pustili predavati.
Začetek demonstracij je bi!, da so šli razni elementi, katerih veči kontingent so tvorili pravniki prvega leta (torej ljudje, ki mislijo, da je naj-veča njih svoboda demonstrovana s tem, če — de-mostrujejo proti svojemu profesorju), pred Masa-rvkovo stanovanje kričat »Pcreat!« »Hanba Masarvkovi!« Ta jih jo vabil, naj pošljejo k njemu deputacijo, da jim razloži, s kakega stališča on presoja Kilsnerjevo razpravo. To jim je povedala soproga M—a, a odgovor je bilo — rjovenje, žvižganje. Masa ry ko v a hči, ki hodi na univerzo poslušat zgodovino, je bila insultirana, da je zapustila dvorano. Prof. J. Goli je sledeči dan javno pokaral ta insult; no, insultant ni imel toliko poguma, da bi listal in branil svoje početje. Ta insultant je tudi vodja antisemitskega gibanja med dijaki. Masarvk, kateri je bil bolan, da ni mogel predavati, se je vzlic temu peljal na univerzo, tla objasni svoje stališče in se porazgovori /. dijaki. Vsprejet je bil z rjovenjem, piskanjem in cepota-njem... Pa tudi »Slava«-klicev je |bilo čuti, nekateri so mahali s klobuki... Profesor ni mogel govoriti, vrišč je bil prevelik ; niti dekan filozofske fakultete, dr. Moti rek, ga ni mogel potolažiti. Masarvk je napisal na tablo, naj povedo, kaj imajo zoper njega, da jim odgovori. Vrišč,,. Nekdo je stopil in zapisal na tablo, da češki dijaki imajo to proti Masarvku, ker 011 v tem času, ko narodu treba edinosti, deluje na to, da bi slogo razbil.... Masarvk je proglasil na to, da to je nesramna laž, da bi bil on podkupljen z židovskim denarjem, da je Hilsnerjev proces atentat na človečanstvo... Rjoveli so dalje... Masarvk je stopil med dijake in jih nagovarjal, naj mu mirno povedo svoje- misli... Brezuspešno. Tri četrt ure je trajalo rjovenje. Masarvk je odšel in se odpeljal z svojo soprogo, katera ga je v tem čakala na dvorišči. Se tu so rjoveli za njim, dvigale so se palice, pesti. Čuti je bilo pa tudi »slava«, kar so klicali njegovi privrženci, l>i so ga v dvorani preje obklopili na katedru in varovali prod dejanskim nasiljem, katerega se je bilo resno bati...
O tem so bili referati v časopisih '»svobodomiselnosti«, ki so le še podkurili strasti nepremišljene mladine. Samo »Hlas Naroda«, staročeški dnevnik, in organ so«1, dom. »Pravo Lidu« sta poročala pravično in obsojala tako surovost.
(Zvršetek pride.)
Javni shod
političnega društva »Edinost« v Kojanu
dne 12. novembra (Dalje.)
OlKMiiskii uprava v Trstu.
Predsednik Mandie je vprašal, da-li ima kdo kaj pripomniti k govoril g. dra. Rvbarn ?
Zborovalec Rože je pripomnil, da so za napravo nove uniforme mestnim stražam tri vojaške

suknje kakor luorce naročili iz Italije iti tla je eelo krojni opazil. da avstrijska vlada težko dovoli kaj taeega. Gospodje na magistratu so pa sklenili, da morajo Uiti take uniforme.
Zborovale«* I. M. lin le je opazil, daje Kila mestna delegacija zaprosila, naj se dovoljenje za poKiranje doklade na vino podaljša /a tri leta. Ta dol.a je minola. Prosi torej odbor Fdinosti«, naj Ki on poizvedel, da-li Komo morali še na dalje plačevati ?
Na tu vprašanje j'1 dr. Rvbrfr še enkrat opozoril na govor gospoda posl. Kosca. Ne le. da so si gospoda i/.poslova t i podaljšanje dovoljenja za H> let, ampak so še sklenili nov davek, oziroma poviša n j e hišnega da v k a. To povišanje Ko na veliko škodo zlasti siromašnim »lojem, kajti to je gotovo, da gospodarji ne Kodo hoteli irpeli škode in bodo gledali, da novo Kreme zvale na najemnike stanovanj. (Tako je!) Torej še to ho naložili !
Zborovalco Josip Turk opaža, da tudi za okolico se je istotako povišal ta davek in sieer za • 1 gld. od sto.
Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je shod prešel na naslednjo točko dnevnega reda: slučajnosti. Za Kesedo se je oglasil dr, iSdvard S lav i k, da spregovori nekoliko o ljudskem štetju.
Govornik je menil, da o tem predmetu treba sedaj govoriti na vseh shodili. Delati moramo, da se Ko štelo po resnici. Čudno je sieer tako zahte-vanje, ker hi človek moral sklepati, da gospodje dosedaj niso znali šteli. (Veselost.) No, vendar ni čudno tudi to, ker živimo v — Avstriji, kjer se dogaja marsikaj čudnega. Če je u. pr. došel v Piran kakov Garihaldi, je vse po koncu, da ga vaprojraejn slovesno, pastir lastne škofije pa ne imo v Piran. (Razno vsklikanje.) Škof mora ostati doma. (Viharna veselost.) Po takem tudi to ni črnino, da na naših shodih govorimo o ljudskem štetju in če zahtevamo, da javni organi znajo vsaj prav šteti. (Veselost.)
Ljudsko štetje se vrši vsakih deset let. Tiste stranke v parlamentu, ki so želele, naj se štetje vrši tako, kakor se sedaj v resnici vrši, so imele zavraten namen in so hotele, da oni, ki šteje, šteje kakor hoče! Naravno Ki Kilo, ako Ki šteli : koliko je te in koliko one narodnosti? Ali toga niso hoteli, ker potem no hi imeli toliko umetnih, resnici ne odgovarjajočih rezultatov. Zato ho za štetje postavili načelo: nas ne Kriga, koliko je kje Nemcev, koliko Slovanov, koliko Italijanov, ampak to nas Kriga, v katerem jeziku ljudje občujejo! Ob-čcvnlni jezik pa je možno poljubno izkoriščati v to, da višajo in nižajo kakor hočejo. Kaj je obče-valni jezik? To je tisti jezik, v katerem občujem. Kaj pa potem, če občujem v več jezikih? Katerega naj napovedani o ljudskem štetju ?! (Tako je! Pritrjevanje.) Organi, ki izvajajo ljudsko štetje, opažajo slovenskim strankam : Kako morete reči, daje vaš občevalni jezik slovenski, ko v uradu, v službi, govorite nemški ali laški ? ! Vidite, take namene so imeli oni, ki so uveli rubriko o obče-valnem jeziku! V tem je torej naj veča krivica, da nočejo, da bi se pokazalo, koliko je Slovencev, ampak zasledujejo U; za tem, v kakem jeziku ob-č njej o ljudje. Ali ko gre za kako narodno stvar, za podeljenje kake pravice, pa se vendar sklicujejo na tako ljudsko štetje, češ. tla tisto dokazuje tudi število narodnosti. (Klici: To je najliuja krivica !) Koliko Slovencev so našteli n. pr. tu v Ro-janu ? Pomislite, celih 7<)! (Viharna veselost.) Od 2300 in toliko prebivalcev — 70 Slovencev! Ali teh 70 Slovencev mora imeti grozno moč. Kako bi sieer družbi sv. Mohorja dajali nad .'>00 členov?! Po še vse drugačne stvari delajo teh navihanih 70 Slovencev! Prave čudeže! (Veselost.) 70 jih je; ako jih štejemo vse skupaj : možke, ženske in otroke, vendar pa jih samo v šolo hodi letos kakih — 2U0! ! Nota bene: to samo otrok! In tudi na volitvah delajo teh 70 Slovencev svojih čudežev! Vseh 70 seveda niso volilci, ker je mej njimi, kakor rečeno, tudi žensk in nedoraslih otrok. Ali teh 70so na volitvi za V. kurijo oddali kakih 200 glasov (!!!) za slovenskega kandidata. (Vsklikanje.) Ves ta IV. okraj — Kojan, Greta, llarkovlje — šteje kakih (>000 prebivalcev, med temi 1400 Slovencev po ljudskem štetju namreč! (Smeli.) Ali ni sam vrag v njih, v teh Slovencih namreč, ako taki siromaki, le tretjina prebivalstva, zmagujejo na občinskih volitvah se svojim slov. kandidatom
proti veliki večini, proti d vem tretjinam bogatih kulturnih Italijanov, in celo tudi proti volji — vlade?! (Veselost in frenetično ploskanje.) Pa še vso to, ko imajo bogati in kulturni Italijani ves aparat v svojih rokah ' (Tako je !) Ali ni sam šmeilt v tej peščici Slovencev, kolikor so jih o zadnjem ljudskem štetju našteli v tem četrtem okraju?! (Hrupna veselost.)
Na tak način delajo in vlada se opira in sklicuje na tak operat.. Ko so rojanski Slovenci uložili prošnjo za slovenski napis na tukajšnji pošti, je vlada hitro pogledala v operat ljudskega štetja iu j- mislila : radi borili 70 Slovenec v ne bomo dražili Italijanov ! (Smeh.)
Ali govorimo resno. Po mojem iiicnenju je tako sklicevanje drzno. Vlada ve, kako je, ona mora poznati razmere in ne more govoriti, da dela v dobri veri. In že eelo ob takih razmerah, ka-koršnje so, je vendar prejasno, da 1j[ Slovencev ne Ki mogla zmagati proti !l/, Italijanov ! Ta operni torej ne odgovarja resnioi. Zakon sam govori o oKčovalnem jeziku iu ne o narodnosti. A pravice se morajo deliti le na podlagi narodnosti. C sta vil i zakon pozna le narodnosti in ne vprašuje, kako ljudje občujejo med seboj. (Burno pritrjevanje.) Skrbeti moramo in zastopniki v državnem zboru morajo delati na to, da se zakon o ljudskem štetju spremeni in da se ne bodo več godile take napake, nerodnosti in prevare. Skrbeti moramo, da se bo spolnjeval zakon. (Frenetično ploskanje.) Ali od organov tržaškega magistrata ne moremo pričakovati objektivnega, nepristranskega postopanja. Prav llojan priča, da nočejo postopati zakonito in pravično. Veliko zlo je tudi. da ti organi prihajajo v direktno dotiku z ljudmi in imajo tako priliko, zavajati iste. V mestu pošiljajo pač popisne pole, v okolici pa ne iu vsled tega delajo kakor hočejo oni. Oglasimo se torej danes v ta namen ! Predlagam torej nastopno resolucijo:
Ljudski shod. zbran dne 1*3. novembra v Roja u n. prosi:
1.	naj se operat ljudskega štetja odvzame magistratu in izrodi e. kr. drž. oblasti;
2,	naj s« tndi posestnikom po okolici pošiljajo popisne pole, kakor v mestu;
naši poslane! naj delujejo na to. da se zakon o ljudskem štetju od leta 1NS!> premeni tako. da se bo štetje vršilo na podlagi narodnosti in ne un podlagi občeval nega jezika;
4. e. kr. vlada naj poskrbi primernim potom za to, da se bo ljudsko štetje vršilo strogo z a k o n i t o.
(Zvršctek pride.)
Politični pregled.
TRST 23. novembra 1899.
K položaju. Oči političnih krogov so obrnjene sedaj v klub mladočeške stranke v državnem zboru. Tam je tudi ros ključ do bodočnosti; od sklepov zastopnikov naroda češkega, oziroma od bodoče taktike njihove bo odvisno, da-li bo možno ustreči želji krone. Ako se Cehi — siljeni v to od razburjenega javnega inenenja med narodom — odločijo za skrajno, najbrezobzirnejo opezioijo in even-tuvclno tudi mehanično obstrukeijo, potem ne vemo, kako bi moglo ininistorstvo do Božiča rešiti nalogo, nadeto mil : proračunski provizorij in zakon za preodkaz denarja ? !
Kakor o avdijeneiji načelnika mladočeškega kluba, dra. Kngela, tako nimamo nobenega avtentičnega poročila o včerajšnji usodni seji mladočeškega kluba, v kateri je dr. Kugel poročal o svoji avdijeneiji iu je klub sklepal o bodoči taktiki. Navezani smo torej le na ugibanja po listih.
Ako bi smeli soditi po preludija, ki ga je »Politik« napisala o včerajšnji znameniti seji mladočeškega kluba, rekli bi, cla ta klub stopi v skrajno opozicijo proti Clarvjevi vladi, da pa vendar ne prestopi one meje, ki bi ga definitivno odtrgala od Poljakov in katoliške ljudske stranke. Rečeni list piše: Dr. Kngel sieer ni podal javnosti nikakega sporočila o vsprejemu v dvorni palači, vendar govore v obveščenih krogih, da bodo Mladočelii prisiljeni spremeniti svojo taktiko v parlamentu ter se izdatno p o s l u ž i t i tistega izjemnega stališč a, k i j i m j e p r i p o z n a n o v o k v i r j u v cč i ne«.
Te besede hi umrli mi tako, da bo taktika (Vhov sicer različna od one ostalih skupi« večine, da pa klub vendar ostane v zvezi večine.
S tom se nekako vjemajo tudi ugibanja dunajskih listov o včerajšnji seji mladočeAkega kluba. Ti listi hote vedeti, da bodo Cehi tirali obstrukeijo, ali brez nasilnih sredstev, da bodo zavlačevali razprave s tem. d .i bodo dosledno zahtevali glasovanja po imenih in začetkom seje stavili toliko nujnih predlogov, da zbornica ne ho mogla preiti na dnevni red. Po mehanični ohstrukeiji pa ne posežejo, da ne bi rušili soglasja s Poljaki iu katoliško ljudsko stranko. Ta dostavek v dunajskih listih je važen in se ujema z izvajanji »Politike«.
-Narodni listv* zatrjajo, da bodo toliko Jugoslovani, kolikor opozieijonalni Poljaki podpirali Cehe v njih taktiki, če ne aktivno, pa vsaj pasivno. Isti list pa računi likratn z eventuvidnostjo, da nomška katoliška ljudska stranka in Poljaki osta-vljo Cehe.
O avdijeneijah posl. P ovšeta in Lne-ger ja javljajo, da sta sieer oba obljubila eesarju,da bosti njiju stanki uvaževali želje krone, ali glede nagodbe z Ogersko da sta oba odkrito izjavila, da ne moreta glasovati zanjo.
Ali, še enkrat bodi povdarjeno, da vse to so le ugibanja in kombinacije, katera utegnejo resnični dogodki popolnoma prekopieniti.
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) V razpravi o predlogih za obtožbo ministerstva Tliuno-vega, je prišlo včeraj do budili prask mej socijal-nimi demokrati in neproračunljivim patrom Stoja-lovskim. Mož je res ncpreračunljiv. V vsej zadnji dobi se je videl mož kakor vedeta slavne obstruk-cije in je kar tekmoval z levičarji v zasramovanju svojih rojakov iz poljskega »kola«, včeraj pa je nastopil kakor branitelj grofa Tliuna, rekši, da zatožha ni opravičena, kajti grof Thun je bil v stiski. Kaj naj bi bil storil Je vskliknil Stoja -lovski — ko je obstrukeija izpodkopala fundamente države?! Vsa zatožha pa tudi nima zmisla, kajti §14 je tako narejen - in naredili so ga isti Nemci, ki sedaj tožijo — da v Avstriji ne bo nikdar mogoče spraviti kakega ministra pod obtožbo. Vse to je reH, kakor je tudi sveta resnica, ki jo je izrekel, ko je povdaril, da vzrok vsem bojem je v tem, da ne spoštujejo naravnega prava : vsakemu svoje !
Kakor vsaki posamičnik, tako imajo tudi narodi svoja prava. Tako je! Gola resnica. Da bi le veleč. Stojalovski kazal nekoliko več doslednosti v postopanju svojem in v borbi za to naj vzvišeneje naravno pravo !
Češki posl. Hori ca je trdil, da je bil grof Thun objektiven in da je želel dovesti do združenja mej Nemci in Cehi. Govornik je opozarjal zbornico, da je na shodu čeških županov ininole nedelje vihral takov vihar ogorčenja, da je iznenadilo (telo njega samega. Češko l j u d s t v o je p r i p r a v l j eno v s e ž r t v o v a t i z a čast na r o <1 a. Govornik je zaključil: Ali je jeden Bog ali jednn pravica na zemlji, ali je ni ; ako je ni, potem pademo bojujoči se.
Generalni govornik za obtožbo, socijalist S e h r o in m e 1 je napadal Mladočehe, oči taje jim hinavstvo. Jedino splošno volilno pravo more dovesti do rednih parlamentarnih odnošajev. Zbornica naj glasuje za obtožbo, da pokaže stem, da bdi nad odgovornostjo vlad. Na glasvvanju so bili odklonjeni vsi predlogi za obtožbo. Ali zabeležiti treba, da sti bili zopet dve stranki, ki nisti glasovali, zgubi vsi se nekam iz dvorane.
To sti dve stranki, ki vsakokrat, ko je kaka kočljiva stvar na dnevnem redu, vidita nnjvečo diplomatsko navihanost v tem, da ne reče ti ni tako ni tako, da ne bi svet — to je: kakov viši Činitelj — pozneje rekel, da sti rekli tako ali tako ! Jodna teh strank je ohstrukeijonistiško-državniško-zinerno-radi kalno liberalno veleposestvo, ki je že davno zadobilo ime Pro-eontra-p.irthei, Druga taka stranka so junaki vseh junakov in značaji vseh značajev, naši ljubi sodeželani Italijani. Tudi ti so se zgubili, ker si niso upali glasovati za obtožbo, proti pa tudi ne! Mi bi tej stranki privoščili ime Reis s-a u s-p a r t h e i! Priporočuje ta svoj predlog v razmišljanje, zaključujemo svoje opazke o včerajšnji seji zbornice poslancev.
Dogodek v Rivi. Obljubili smo, da se povrnemo k interpelaciji členov italijanskega kluba o dogodku v Rivi, kadar dobimo besedilo iste.
l'o pripovedovanju o aretiranju blagajnika Alojzija Relfanti in drugega razgrajača Hugona S:»nti, kakor je to ie našim čitateljem znano, pravijo in terpelauti, d a zlasti vedenje kapitana, grofa Memo, ni bilo tako, da bi opravičilo postopanje avstrijske oblasti, ki je dela v za|>or tudi njega. Da so ga izpustili, je trebalo posredovanja samega župana v Rivi. Oblast da je postopala — pre-v e č gore č no in n e o p r a v i č eno strog o ter je to moglo v italijanskem prebivalstvu prnvzročiti glolh>ko ogorčenost. Zato vprašajo interpelanti : 1. Ali je ministru za notranje stvari znano, kaj se je zgodilo v Rivi ? 1\ Kako misli minister opravičiti postopanje politične oblasti v Rivi ? -b Kaj misli storiti, da s<> n< ponovijo podobni dogodki, ki žalijo narodno č-u t s t v o v a nje Italijanov v monarhiji ter lahko motijo slogo med monarhijo iu med sosednjim kraljestvom, s katerim živimo v prijateljstvu in v zvezi ter zamor e j o š k o d iti g m o t n i m k o r i s t i m naše dežele ?
Radovedni smo, kaj odgovori ekseelenea gospod Koerber. — Kake obraze bi neki naredili naši ministri, če bi bilo prišlo slovenskim poslancem na um, da bi bili. intorpelirali v državnem zboru, ko so n. pr. oblasti v L*ragi skušale generalu Komarovu delati neprilike in ko bi svoje vprašanje podpirali z dejstvom, da je tako postopanje žalilo čute slovanskih narodov v monarhiji ter škodilo dobrim oduošajem s prijateljsko Rusijo?!
Iz Hrvatske. Z cesarskim reskriptom od dne lf>. t. m. je hrvatski sabor sklican za dan HO. novembra v nadaljevanje njega delovanja. Pred Rožičem bo sabor razpravljal baje le o proračunskem provizoriju iu o začasnem podaljšanju nagodbe z Ogersko.
Z ozirom na naš včerajšnji članek o nagodbi med Hrvatsko in Ogersko, ki je izzvenel v toplo željo po finaneijelni neodvisnosti Hrvatske, bo zanimalo čitatelje, da hi) v nedeljo v Zagrebu velik shod pod milim nebom, na katerem bodo sklepali o finaneijelni nezavisnosti, o tiskovni svobodi in o preosnovi volilnega reda.
Mej tem sta se oba kraljevinska odbora, ogerski in hrvatski, že sestala v Budimpešti, kjer bosta nadaljevala pogajanja za obnovljenje nagodbe. Gotovo pa nima ni kraljevinski odbor hrvatski na misli take pogodbe, kakoršnje bodo zahtevali zbo-rovalei v Zagrebu prihodnjo nedeljo in kakoršnja jedina bi odgovarjala interesu in dostojanstvu kraljevine Hrvatske. Zato ni dvoma, da se gospodje že sporazumejo, i Meni kraljev i nskega odbora hrvatskega se bodo že lepo bratski umikali tako dolgo, da se gospodje snidejo tam, kjer začenja madjarska korist.
Vojna v južni Afriki. Neki berolinski list je prinesel pred dvema dnevoma brzojavko, da so iz transvaalske prestolnice poslali dvajset vlakov po ujetnike v Ladysinith. Iz tega bi bilo sklepati, da se jo general VVliite udal IJoereem. Do sedaj pa ta vest ni potrjena. Sploh zadnje dni ne vemo ničesar o generalu NVhiteju iu njegovih četah. Nič se ne ve, je-li v Ladvsrnitlui ali v bližini tega mesta. Xekateri sodijo, da so Boerci opustili obleganje imenovanega mesta, ker je gotova stvar, da so se zadnje dni močni oddelki Boercev pomikali proti jugu in zapadu ter da hočejo obkoliti tudi Esteourt. To pa bi bilo jako neprevidno, kajti potem bi prišli kmalu med dva ognja. Pred seboj bi imeli generala Hildvarda z četami pri Estcourtu, za seboj pa generala Whi-teja vLadvsmithu. Misliti moramo torej dvojno: Ali je Ladvsmith že res v rokah generala .Touberta, ali pa se čutijo Boerci dovolj močne, da užugajo \V h i tej a na severju iu da istodobno poskusijo z obkoljenjem Esteourta.
O angleških četah, izkrcanih v Durbanu, še ni slišati ničesar. Bodo-li llocrei dovolj močni, da preprečijo prihod istih generalu NVhiteju in Milil vard u v pomoč ?
Zadnje vesti pravijo, da se sam Sehreiner, minister-predsednik kapske kolonije, trudi v ta namen, da bi Transvaal in Oranje pripravil, da se začneta dogovarjati o miru. Iz tega dejstva bi morali sklepati, da Angleži taktičnim zmožnostim svojih generalov ne zaupajo preveč.
Domače vesti.
■no društvo »Edinost bo imelo v nedeljo svoj letni ObČni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 'J. Tajnikove poročilo. .'». Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovaleev računov. .">. Slučajni predlogi o društvenih stvareh. ♦ >. Volitev predsednika, odbornikov, odliornikovih namestnikov in pregledovaleev računov.
Po občnem zboru bo javen ljudski shod
z nastopnim dnevnim redom: 1. <> splošnem političnem položaju. 2. <) delovanju deželnega zbora istrskega. .'». (> tržaškem deželnem zboru in mestnem svelu. 4. Razni predlogi in resolucije (mej slednjimi: radi okrajnega glavarstva, radi spremembe volilnega reda za državni zbor za Trst in okolico, o ljudskem štetju, proti klavzuli v pogodbi z Italijo glede uvažanja vina, protest proti italijanskemu gimnaziju v Pazinu itd.) O točkah 1. in L\ ljudskega shoda bosta poročala naša dična državna poslanca gg. dr. Matko L a g i n j a in I prof. Vekoslav Spi uči ć. Gospodje udje polit, i društva »Edinost« so naprošeni, da na društveni ! občni zbor pridejo točno Ob 9. uri.
Tržaški mestni svet bi bil imel sinoči sejo, — ako bi bilo prišlo dovoljno število svetovalcev. Ker pa je večina gospode imela važnejših opravkov, so morali sejo odložiti.
Ntrossma.vorjcv jubilej. V slavnostnem j članku, polnem navdušenja in zanosa, piše »Obzor» i mej drugim: Radi njega velikih del so proglasili ! Strosamaverja mecenom hrvatskim. In je. Ali s j tem je povedati le del resnice, in ne največi. Ko I Strossmaverja imenujejo mecenom, kažejo le na j jedno stran mnogoslranske delavnosti njegove. Ne, Strossmaver ni velik satno po svoji darežljivosti. On je velik po umu in srcu. On je velik po svo-I jik osnovah, bodisi začetih ali storjenih. On je [ velik kakor oče hrvatske kulturo. On je velik po vedno mladostnem zanosu plemenite duše svoje. , On je velik kakor zastavonoša, ki je že (10 let okolo zastave jedinstva in svobode zbiral vse, kar i se je odlikovalo z umom in oduševljenjem, kar je ljubilo rod, kar je bilo pripravljeno za delo za ve-; like hrvatske idejale. On je relik kakor govornik, j jeden prvih katoliškega sveta. On je velik kakor i duhovnik, joden največih škofov, pravi lumen ccelesiae. On je velik kakor jedcu najvzvišenejih , predstav teljev onih načel, ki naj rešijo ljudstvo. | On je velik kakor jeden nnjuglednejih boriteljev na svetu: za svobodo, za pravo, za pravico, za : bratstvo. On, uzor hrvatskega patrijota, je velik kakor slovanski patrijot. On je velik, ker v sebi utelesuje Hrvatsko. On je velik, ker je že z svojim ! imenom samim ideja in idejni. On je velik, ker i pred svetom predstavlja Hrvatsko, ker Hrvat-j s t v o s p a j a z S 1 o v a n s t v o in, k e r j e s r e-| d išče hrvatske ljubezni z drugimi i bratskimi narodi na Balkanu, ker ves pr os vetij eni svet po njem pozna Mrva t s k o.
Pogreb gospe Terezije M ell I ko v I če ve se
je vršil včeraj ob napovedani uri. Ura pogreba je bila skrajno neprimerna, ker ob dveh popoln d ne je skoraj slednjemu nemogoče udeležiti se. Tem bolj smo bili iznenađeni, ko smo videli toliko ljudstva zbranega pred hišo. Tu je bilo zastopnikov skoraj vseli naših narodnih društev, zastopnikov narodnih listov in veliko število meščanstva. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda je došel polnoštevilno. Šolska mladina iz viših razredov naše narodne šole je prišla v lepem številu, kar je napravilo najugodneji utis na žalovalce. Tako so tržaški Slovenci na dostojen način spremili k večnemu počitku prezgodaj preminulo navdušeno slovensko ženo.
Mesto vencu na krsto pok. itospej Metli-kovičevi so darovale odhornice ženske podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda in ga. dr. Rvbareva 20 K za božičnieo.
Ker občni /bor podružnice družbe sv. Ciril« in Metod« «Pivka* v Št. Petru na Krasu radi premalo udeležbe dne 15b t. in. ni bil sklepčen, se ho vršil vnovič v nedeljo, dne grudna 1899, ob 1. uri popoludno. Dnevni red in kraj zborovanja ostaneta neizpremenjen.
Za zastavo pevskega društva « Kolo* je darovala gospica Ivana Gombnč preostanek prodanih razglednic '1 K .'10 st. Najsrčneja hvala !
Občni /bor podpornega društva /a >lo-lenske visekašolee ua Ihiiisjn. kateremu je predsedoval gospod dvorni svetnik dr. Friderik Ploj, je 14. nov. per acclamatioiu-m izvolil odbor, ki je sledeče se>tavi!: Predsednik : .lakob Pukl, izdajatelj lista »Mer Sfiden , posestnik itd., I. pod-preds. dr. Kr. Simoni«', kustos vseučiliške knjižnice; I. blagajnik: dr. Kleni. Sesiiun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Singerstras^e št. T ; II. blagajnik: dr. Janko Babuik, c. k. sodni tajnik v justič.nem ministarstvu, 1. tajnik : dr. 1'ranee Vidic, c. kr. urednik slov. drž. zak. : II. tajnik: Ivan Luzar, viši revident južne železnice: odborniki : Monjignor Kr. Jančar, papežki častnijkomor-nik, župnik nemškega vit. reda, itd. ; dr. Anton Primožič, c, kr. profesor prid. ininisterstvu za uk in bogočastje; Žiga Sežun, c. kr. likvidator v li-nančnem ininisterstvu. Pregledovalei: dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski. c. kr. sekcijski svetnikov finančnem ministerstvu; dr. Josip Mantuani, c. kr. amannensis v dvorni knjižnici, dr. Janko Hočevar, odvetn. kandidat. Odb. namestniki: dr. Mat. Murko, e, kr. docent na vseučilišču itd., dr. Anton Pov-šič, e. kr. sodni tajnik, prid. justičnemu ininisterstvu, Jož. Premem, c. kr. kontrolor poštne hranilnice. Preglednikov namestniki: Jakob Bratko-vič, e. kr. profesor v p.; Alojzij Karba, c. kr. poštni pristav ; France Peenik, provizor lekarne c. I kr. ces. Elizabetine bolnice. — Ze v prvi odborov i J seji se je razdelilo čez 200 gld. podpor. Prošenj za podpore bilo je dva in petdeset. Upati je, da bodo Slovenci to društvo tudi letos radodarno podpirali, da bo odbor mogel zadostiti težki nalogi svoji. Odbor prosi še posebej izdatne podpore slavnih slovenskih posojilnic, mestnih in raznih drugih i zastopstev. Darove je pošiljati I. blagajniku gosp. dr. Klem. Se sli u n-u dvornemu in sodnemu odvetniku, Dunaj I. Singerstr. 7.
»II DlrlttO«. Že več dni sti nas ti besedi pozdravljali • oglov doli, ali brez nadaljnjega pojasnila. Danes pa so lepaki postali malce gostobe-sedneji in nam naznanjajo, da s prihodnjem ponedeljkom začne v Trstu pod tem imenom izhajati nov političen list. Pravo — mu bo ime. Da vidimo, kitko da bo to najnoveje tržaško pravo! Brzdani po mnogih skušnjah sodimo že danes, da bo tudi tu razlika mej tem, kar bo govorilo njega ime, in mej tem, kar bo pisal list.
I/ Ljubljane, 19. nov. : Gospod urednik ! Zadnjič sem Vam poslal nekoliko komentara o tisti prepovedi, tikajoči se ruskega pouka, pa ste ga menda vrgli v koš, vaš državni pravdnik pa je vrgel — «Edinost* v koš, ki je poročala o tem. Danes pa Vam to-le povem: S severa sem brije ostra burja in drugi taki vetrovi; gori v ozračji se že »kuha nekaj*, pravijo, da bo kmalu sneg! Da, da, zima se bliža, zima! A mraz je že zdaj, mi pa se grejemo kakor vemo in znamo, a zmrznemo ne mi Slovenci še tako hitro in barona Heina in dunajsko vlado močno zebe, ča misli kaj (Dalje na Četrti strani.)
| Zaloga in tovarna jj
V	pohištva vsake vrste W
* Alessaudro Levi Minzi v Trstn.
/j i	P i a z/a Kos« rio žtev. 2.	; S
|) Koga t izbor v tapetarijah, zrcalili iu	(K
S slikah. Ilustriran cenik gratis Iu franko	K
V	vsakemu na zahtevo.	Jf J' Cene brez konkurence.	'jr ji' Predmeti postavijo se na brod ali	'v w železnico, brez da bi sc za to kaj	* I) Q zaračunalo.	&
TOoee&Doee&eoeeeoo* ••••••••••••••••••
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo !
ta čega. Mesto enega hmlo zdaj trije kunci, četrtega pa morajo oživntv« riti naši državni poslanci ihi Dunaji in deželni doma, da Ito h vet vsaj eni, da jih imamo. Itn/daj nam je avstrijska panger-man*ka gospoda očitala, da smo kulturni reveži, *cd«jt ko se hočemo lotiti slov anske kulture, se pa ti lo v ei I k »j e severnega medveda*, o katerem se jim sanja! Ile, gospi«! urednik, trelta, da drugače začnemo intonirati novo slovansko vznjcmm>Ht in miši državni poslanci morajo nekoliko radikalnejše strune napeti, čo hočemo mi priti na površje in *nehiti se tistih nemških gorjač, s katerimi nam dajejo Itatine! In zato nam je treba slovanske kulture, inače ostanemo še zanaprej politične reve, knkoršne smo bili do /daj! Ile, gospod urednik!
*	Bože eara iirani» Frana Josipa I. !
Samomor. 27-letni < 'ezar Kebrctti iz ulice Pondares št. ;t se je sinoči zastrupil s karholno kislino. Dasi je zdravnik prišel nemudoma, se mu vendar ni posrečilo, da Iti rešil Cezarja. < Yz poldrugo uro je le-ta umrl v bolnišnici. Pravijo, da je šel v smrt iz žalosti, ker mu je nedavno umrla mati.
Ponesrečen deček. 10-letni Bruno Klixo iz ulice ('inora št. 4 je splezal včeraj na neki zid, s katerega jo padel tako nesrečno, da so ga težko poškodovanega morali spraviti v bolnišnico.
Neprevidna mati. Včeraj predpoludne se je zbrala velika množica ljudi pred hišo št. S v idiei ■S. Spiridione. Kaj se je zgodilo? Ljudstvo je govorilo, da je neka brezsrčna inat L vrgla svojo H-mesečno hčerkico na smetišče omenjene hiše ter jo je hotela pokriti z smetmi. A na tem delu da so jo zasačili in aretirali. — Tako je govorilo ljudstvo. Da pa stvar ni tako huda, sledi iz dejstva, da je redarstvo dotično mladenko kmalu zopet izpustilo. Kekla je namreč, da je otroka odložila v veži le zato, ker je imela opravka pri nekem odvetniku v bhžini, pa ga ni hotela nositi s seboj.
Neprevidna mati je Amalija 'Z., bivajoča na Skorklji.
Loterijske številke izžrebane dne 11. t. m.: Draga	2(.> 20 <11 S"> 42
Lvnv	89 7b 23 24 4H
Brzojavna in telefonična poročila. |
(Zadnje vesti.)
Dllliaj 2.M. (Zbornica poslancev.) Današnja seja je začela ob ll2/t ,m*
Dnnaj 2J3. (Zbornica poslancev). Poslanec Deležni se je spomnil svojega predloga za konstatiranje pravega števila narodnosti o prihodnjem ljudskem štetju in je govoril potem šeob21/,. uri. Predsednik ga je prosil, naj zaključi, govornik pa je zavrnil: Ali hočete, da zahtevamo glasovanje po imenih? smo na uslugo.
Dllliaj 2vl. Danes je cesar vsprejel predsed-nistvo zbornice. O tem izdani komunike pravi: Predsedništvo zbornice je bilo danes ob K), uri od cesarja unjmilostneje vsprejeto. Cesar je rekel, da ga veseli, da je predsedništvo zopet izvoljeno, in je pripozual, kako težko stališče da ima isto. ('esar je izrazil tudi svoje veselje na tem, da so pogajanja kvotnih deputaeij prišla do vspeha, zlasti pa da se je kvota določila do leta UHO.
Ihuiaj 2.'». Cesar je obiskal danes v hotelu «.Mcissl umi Seli ad n* grofinjo T rani in je ostal pri njej 20 minut. (Uroti uja je sestra pok. cesarice.)
Dmiiij 2.'i. Predsednik v ministerskem svetu grof Clarv, in voditelj finančnega ministerstva dr. pl, Kniazoluoki sta se povrnila iz Budimpešte.
Vojna v južni Afriki.
London 2.'». Reuterjeva pisarna javlja iz Laurenzo Manpiez: Brzojavke od dne 21. t. m. iz glavnega tabora Boereev pri Ladismithu pravijo, da so v noči dne 20. t. in. čuli, kako se od La-disinitha premikajo konjiki iu topovi. Sprednje traže so opazile, kako Angleži iščejo izhoda. Boeroi so začeli streljati iz Masim-topov; ker pa jo bila oddaljenost prevelika, so jeli metati granate iz težkih topov. Proti zori so bili Angleži zavrnjeni. Sodi se, da so Angleži iskali izhoda, da bi šli vojakom v Kstcourtu na pomoč, ki so nujno prosili take pomoči iz Ladismitha.
Pretorlja 22. (Vest Reuterjcve pisarne).
•	Standard uud D igger I\*eus» javlja, da se pripravlja splošni ustanck holandskih farinorjev vNatalu. Boeroi v okrajih kapske kolonije, anektiranih od transvalske republike, so se že pridružili Boercem.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo o/.nanila po najnižjih cenah ' za enkratno inaercijo se plača po 1 nč. za besedo; za večkratno inaercijo pa se cena primerno zniža, i Iglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo čettrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava :J0 nvč.
Posredovalnica za potovanja.
fl I 1 ■■ BI	Piazza Negoaiante 1.
AlOlZlj iflOZCtlC 'je pojati., za vsa
J J	korsna potovanja in
sprejemu predplačila za obisk svet. razstavo v Parizu 1, P.MIO.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
1* i	|| nlica Vienna Številka 5
VSlOVeC J3K. imn Zll,08° krompirja, zelja
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja. mila in kisa.
II i	a g	Ulica Torrente 5t. 2»!
vatovec Anton o,»mn*
kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno.
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulica ('arintia St. 2f> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Via Acqueilotto štev. H /aloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna.
Pirih Ivan Lozić Jurij
Via Media At. il., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na doni in na deželo.
Potočnik Fran,
ima gostilno v ttlizi Ircneo Stv. 1., toči istrijansko, dalmatinsko in belo ipavsko vino, in Hteinfoldski pivo ; vsaki Čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Stantič Josip
Obuvala.
„pri Pepetu KraSevcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko olo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročite.
Q I	Q i	ulica Riborgo St. 25. Velika
nGlJnl r BIBl /n'0f?" delavnica vsakovrstnega obuvala po naročiti.
Trgovci.
Nazarij Grižon Ant. Furlan
Sene brez konkurence.
Vin Giulia (i4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko I oni j a I nega blaga in olje
Piazza »S. Frauceaco št. 2. Pro-dajalnioa jeatviu in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna
Abram Fran
Via S. Franeesco St. 22* trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
I	Via Stadion St. 20, pekarna
• i crn&ucin 8iasčičarua'Rvež kri,h
večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruli v pecivo. Postrežba točna.
Marija Čokelj
na Korzu st. 8. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V istoj zalogi ima na razpolago vsakovrstno potrebščino za gospe. Postrežba jo točna in ceue nizke.
Anton Šorli
priporoča svoji kavami Coininercio .11 Tedeseo, ki ali shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
T. Zadnik
Via S. Francesco Ste v. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja nit dom
Fran Hitty,
Na zahtevanje so pošiljajo
Novak Mihalj
Via Uarriera vecchia št. \ 13 prodajalnica vsakovrstnega ma ' nufakturiiega blaga in drobnarij Na zahtevanje so pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, nlica Sv. Ca-tarina St. ti., priporoča I' svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debelo in uu drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
URAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja.
Javna zahvala.
I'odpisani se najtoplejo zahvaljujem vsem onim, ki so moji pokojni soprogi
T e 1
'oz 1 j 1
za časa njene dolgotrajne bolezni, ua kateri si bodi način storili kaj dobrega. Nadalje se zahvaljujem onim, ki so blagi pokojnici skazali zadnjo čast s tem, ali da so do-poslali vence ali pa so zetnske ostanke po-kojinice osebno spremili k večnemu počitku.
Osobito se pa zahvaljujem moji sosed i nji gospej Hajpel in onim dobrim ženam, ki so s*« trudile noč iu dan, da so lajšale trpljenje pokojnici in meni.
V Trstu, 22. nov. 1H9R
Ivan MetlikoviČ.
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoči. Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan. V nedeljo dno 15. oktobra sem odprl
gostilno
mr Adria ^m
v ulici Nuova št. II.
Toči se črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočam se slavnemu občinstvu za dober obisk. Zajedno priporočam svojo
zalogo vina
V ulici Carintia Št. 11, kjer se dobiva vino na drobno in debelo po najnižji ceni.
Filip Ivanišević.
XXXXXXXXXXX2S
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Hafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloira pohištva za jedilnico, spalnice in sprejemale«, žimnic in perosiilo. ogledal in železnih blagajn, |>«» cenah, da se ni bati konkurence.
:xxxxxxxy
a
Trst. Piazza della Borsa št. 14. Trst.
od 20. do 27 novembra t. I.
Zabavno potovanje |>o krasnih jezerih zgornje — Jezero Mdfff/iorc, Le nun, Ta'cco in (V A rtu. Vstopnina 20, otroci 10 nvč.
Naznanilo.
V	nedeljo dne 2. decembru t. I. ob i>. uri popolndne bode občni zbor »Posojilnega in konsumnega društva« v BorŠtu.
Na dnevnem redu je likvidacija in pogovor o razpustu društva.
V	slučaju nesklepčnosti se bode vršil osem dni pozneje.
„Posojilno in konsumno društvo"
v Borštii, dne 20. novembra l-Stli).
Militi Kosmač I. r.
j)i>ilj)if(lxvihiil:.