— 3 — Dopisi. Okrajni zastop v Ptuju je imel dne 30. junija t. 1. svojo tretjo sejo, odkar je v slo- venskih rokah. Naceloval je g. bivSi drz. poslanec Mihael Brencic ml. kot vladni ko- misar. V sosvet so od vlade imenovani gg. dr. Fermevc, zupnik Toman, zupan VrSic, zupnik PSunder, posestnik Korenjak, velepo- sestnik Topolovec, kaplan Sagaj in velepo- sestnik Kovafcec. Vsi so so udelezili seje. Seji je prisostvoval okrajni glavar g. dr. Pirkmaier. Na dnevnem redu jo bilo : sklep letnega racuna za 1918, okrajni cestni pro- racun za drugo polletje z zvisanjem doklad od 50 na 70% razni predlogi in proSnje ter slufiajnosti. Vse zadeve so se resile, le racunski sklep se je odlozil na prihodnjo sejo, ker je treba dognati Se nekatere pomanjk- ljivosti prejsnjega okrajnega odbora. Seja je trajala nad tri ure. Iz porocila vladnega komisarja je posneti, da ima okrajni zastop letos izvrSiti velikansko delo, posebno kar so tice cent in mostov. Ze to, kar namerava in kar je izpeljal dosedaj g. vladni komisar M. Brencic, je vredno priznanja; le zal, da kmetje sami ne storijo ve6. Za navozenje prodca na ceste je treba voznikov in to so ravno cmecki vozniki, katerim je naloga prodec navoziti — seveda proti plafiilu Ce pa nekateri vozniki — razume se, da sotudi ca- stne izjeme — zahtevajo za meter prodca 80 do K 100. —, je naravno, da take zahteve pre- segajo vse meje in da z njimi ni mogoce orati in so poravnati. Ce torej letos ne bode vse ceste navozene in ce so se morale okrajne doklade zvisati, je to pripisovati le voz- nikom — drazilcem in pa tistim, katerim ceste sploh niso mar! Dragi kmetovalci ptujskega okraja, zapomnite si: k dobremu gospodarstvu spadajo : dobre njive, travniki, izborna zivina, zdravo gospodarsko poslopje in dobre ceste! Skrbite torej za te po vsej svoji moci! Statistika ufiencev na ptujski gimnaziji. Koncem Solskega leta je bilo ucencev: I. a 38, I. b 22, II. 30, III. 31, IV. 24, V. 19, VI. 17, VII. 14, VIII. 16, skupaj 211, med temi B privatistov in 21 hospitantk. Po materinStini: 72 Slovencev, 138 Nemcev in 1 Ceh. Po veri: 180 rim.-kat., 20 evang. in 1 moz. veroizpovedi. Eazredba. OdliSno sposobnih : I. a 5, I. b 4, II. 4, III. 7, IV. 4, V. 2, VI 2, VII. 4, skupaj: 32. Sposobnih: I. a IB, I. b 10, II. 23, III. 22, IV. 19, V. IB, VI. 14, VII. 9, VIII. 16, skupaj : 143. Vobce sposobnih : I. b 2, II. 1, III. 1, skupaj : 4. Nesposobnih: I. a 7, I. b 6, II. 1, III. 1, V. 1, skupaj : 16. Ponavljalnih izpitov: I. b 11, II. 1, V. 1, skupaj: 13. NeizpraSanih: IV. 1, VI. 1, VII. 1, skupaj : 3. DijaSki dom v Ptuju. Vodstvo dijaSkega doma v Ptuju se je poverilo prof. Hinku Vod-niku. Zavod se bode tekom pocitnic temeljito prenovil in bode imel prostora za vec kot sto dijakov, katerim bode nudil poleg higiji-nicnega stanovanja in zadostne tecne hrane strogo nadzorstvo v vsem prostem 6asu. Skrbel pa bode poleg nadzorovanja tudi Se za dober pouk v petju, glasbi i. dr. in skuSal popolnoma nadomestiti dom. V zavod se budo sprejemali poleg srednjeSolskih ucencev tudi ucenci meScanske Sole in po moznosti ljudskoSolski ucenci. Obsezni prospekti z usprejemninu pogoji bodo od IB. t. m. brez-placno na razpolago. Samoumor. Dne 20. t. m. se je uatrelila. Ana Bernik v Ormozu Med omenjeno, ki se je komaj pred 14 dnevi porocila in nje-nim rnozem je priSlo do razprtije, ki jo je brezdvomno privedla do tega koraka. S staliSfca zupanov. Ni ga stanu, ki bi bil dandanes na slabSen staliScu, kakor je ve-sten narodni zupan, tembolj ce je obenem obcinski tajnik. V vojni dobi so nam pod staro Avstrijo nalagali uradnega posla cez glavo; vsi uradni dopisi in naredbe so pri-hajale v blazeni nemSeini, ki smo jo morali znati, 6e smo hoteli kaj doseci; sicer smo bili izpostavljeni neugodnim reSitvam. Oblasti so nam nalagale stroge rekvizacije zivil in raznovrstnih predmetov; s tern smo priSli pri obcanih v prokletstvo. Za placilo ogrom-nega obcinskega posla se drzava ni zmenila, akoravno je milijone izdajala za razne nepo-trebnosti ; vedno so nam pretili z globo, za-porom itd. in tudi veSala so nam grozila. Nad vse veseli smo bili, ko se je stara Av-strija zruSila in vstala zazeljena Jugoslavia. Toda zalibog nevednost ljudstva si tolmaci prostost napaCno in misli, da so s starim rezimom koncane vse postave, da ni treba ubogati, nicesar dati in da bo 6ez noc vsega dovolj. Za vse to bi moral skrbeti zupan. Ta je kriv, da ni petroleja in soli, daje dra-ginja pri blagu, da ni po ceni zivil, da mo-raj o fantje k vojakom itd. Najdejo se celo Ijudje, ki prigovarjajo ljudstvu, naj pobije zupane; to so bivSi Stajercijanci. Tu bi bilo treba ljudstvo na shodih pouftiti, da vestni narodni zupani "niso nicemurkrivi. Pac pa so si v slucaju kake neprijetnostikrivi ve6krat Ijudje sami s svojo nepotrpezljivostjo. Ce emo morali ubogati naredbe stare, nam Slo-vanom sovrazne Avstrije, zakaj ne bi ubo-gali sedaj naredeb Jugoslavije? Vsak poSten drzavljan naj vzame v poStev, da mlad go-spoiar, ki je prevzel zadolzeno in zanemar-jeno posestvo brez sredstev, ni v stanu, da bi cez par dni imel ze vsega dovolj. Treba mu je pridnih rok, razumnih in zanesljivih delavcev. Prav tako je z naSo Jugoslavijo, ki prav sedaj potrebuje zanesljivih, pokornih in potrpezljivih, zaupanja vrednih drzavljanov; na ta nacin smo lahko uverjeni, da bo naSa bodoCnost srecna. Sv. Barbara V Halozah. BarbarSka peka prodajata slab crn kruh, ki tehta 81 dkg po 4"—, docim stane n. pr. v Mariboru mnogo boljSi kruh s tezino 70 dkg samo 2'— K. Po tern razmerju bi bil omenjeni kruh vreden le 232 K. Hleb belega kruha po 6B dkg prodajata za 6-— K. Vse to mirno gleda barbarSko orozniStvo in predstojniStvo, ne da bi pomagalo narediti konec takSnim razme-ram. Zid, trgovec in vojni dobickar E. B. je pred kratkim prodal vreco pol gnilega krom-pirja za B0 K, do5im se dobi ob nedeljah na trgu vreca popolnoma zdravnega krom-pirja za najveC 40 K. Solsko vodstvo je od-stranilo s procelja Solskega poslopja relijef habsbuSkega okrutneza in spominsko ploSco „Vse za vero, dom, cesarja". Prav tako ! Iz Sred&Sa. Preteceno nedeljo je obeinski odbor svojemu zupanu starosti g. Sinku izro-cil castno diplomo. Iz Obriza. Zadnjie je neki dopisnik v P. L. omenil, v kako slabem stanju so naSe obcinske ceste; na mostove je pa pozabil. Nekateri obcinski mostovi so v tako slabem stanju, da je vedna nevarnost, da se zruSijo pod vozom. Posebno most proti Cvilaku. Ta most si je g. zupan osebno ogledal, toda iz-razil se je, da ni potrebnega lesa za popravo ; Sele ko se bo delal most na Grabah, se bo jahko tudi ta popravil. Ko pa je ubogemu kajzarju krava padla v jarek, ker se je most pod njo udrl, so dali pripeljati mostnico in most za silo popravili. Kdo bi trpel Skodo, ako bi si bila krava polomila noge ? Je pa6 tezava, ce ni denarja; obcinske doklade so majhne, lov in ribiStvo pa tudi ne neseta ravno preveC. Res pri nas je treba, da se gospodje vendar ze nekoliko zdramijo. Vurberg. Grof Herberstein ima na svojih tukajSnjih posestvih Se vedno krivi6nega in povsem nemcurskega ravnatelja. KakSne kri-vice je ta moz delal naSemu ljudstvu, bomo opisali drugic. Danes hofiemo povedati edino-le, kako Cuden moz je to. Eojen v Galiciji, se je izdajal za Nemca, vere je pa lutrovske. — Res prav cudno se to sliSi, skoraj bi rekli — po zidovsko. Danes seveda trdi, da je Slo van! — Svojega otroka pa, ki je delal pred nekaj dnevi izpit na nemSki mestni Soli v Ptuju — je dal vpisati za Nemca- — Mislimo, da smo povedali dovolj. Protestirali smo ze neSteto-krat proti temu drznemu uradniku in danes zopet prosimo g. drzavnega nadzornika gra-S6ine, kakor tudi g. zastopnika grofovega, da skrbita, da ta moz kmalu odide iz naSih krajev. Potrpezljivost naSega ljudstva je poSla in primorani bomo posluziti se drugih sred-stev proti temu nasilnezu. Drugifi ve6 o nje-govih novih grehih. Opomba uredniStva: Kakor smo se po-u6ili pri pravnem zastopniku, se je grofu ze priporocilo, da nameSca pri svojih podjetjih v Jugoslaviji slovenske uradnike. Vsakomur je znano, da vlada pri nas veliko pomanj-kanje sposobnih ekonomov; zato treba po-trpljenja. To8a je zacela letos svoje pogubno delo ravno v najbolj nevarnem 6asu. Se ni dovolj, da dezevje uniCuje letoSnje lepo seno in vino-grade, Se led nam mora razbijati kruh. V Spuhljah je pobila celo nekatere Sipe, posebno huda pa je bila v mariborskem, oziroma v Sentlenartskem okraju.