številka 121 december 19811 letnik 28 I üT ''r'MII PRILJUBLJENA LEPOSLOVNA DELA SLOVENSKE IN SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI Romani, novele in povesti v tej ilustrirani knjižni zbirki so se najbolj priljubili bralcem širom Slovenije. Takšne knjige bodo trajno obogatile tudi vašo osebno ali družinsko knjižnico. Preds ta vi j a mo vam 1$ del domačih mojstrov peresa in Ivan Cankar MARTIN KAČUR J. Jurčič - J. Kersnik ROKOVNJAČI Maksim Gorki MATI Helni G.Konsalik KIRURGINJA L?v M.TolSld) ANA KARENI N A Morris W6£l SALAMANDEH Josip Jurčič DESETI BRAT Jack London DOLINA MESECA Ivan Polrč NA KMETIH Marin Puzo BOTER Lov N. Tolstoj VOJNA IN MIR tioncrc- de Balzac svetovno znanih književnikov v odličnih prevodih v slovenščino, ki so še na voljo, Naši najboljši slikarji-ilustratorji so vse knjige obogatili s številnimi črnobelimi ilustracijami, ki dajejo tej knjižni zbirki posebno likovno TETA LIZA Pr-ežiKov Vora DOBERDOB Vse knjige s d trdo vezane in obdano s poslikanimi ščitnimi ovitki. NE odlašajte Z naročilom! Priložnost /o rzvrsina. Podrobne/še informacije o teh knjigah /n o vseh naših številnih knjižnih izdajah boste dobili, če nam pišete na naslov; MLADINSKA KNJIGA. Izvozni oddelek. Titova 3. 61000 Ljubljana, Jugoslavija. VSE KNJIGE NAROČAJTE NA TA NASLOV! založba mladinska knjiga Vaša piima 2 Dogodki 4 Celovita podoba velikega rojaka 6 Svetu je dal dragocen prispevek 8 O izdajanju Adamičevih del v Jugoslaviji 9 Trije drobci s simpozija o Fnuisii Adamiča 10 Jugoslavija in svet. Gospodarske novice 12 Veliki Slovenec iz malih Retij 14 Matej Uor - Prvobitnost naj ostane živa 16 Po Sloveniji 18 Turistični vodnik 20 Slovenija v mojem objektivu - Foto: Igor Modic 22 Zakladi slovenskih muzejev - Speča vojščaka 24 Korenine - Pesem je naš simbol 26 Naši po svetu 28 Vaše zgodbe — Prvi Slovenec v Clevelandu 32 Umetniška beseda — Josip Vidmar: Obrazi 34 Za mlade po srcu 36 Skozi ameriško džunglo 38 Materinščina - Nove knjige 41 Slikii na naslovni strani: Novo mesto v snegu Foto: Mirko Kambič Revija 7(f Slovence po svetu Magazine far Slovcncs a bron d Revi sta para los Eslovenos por ei mundo Izdaja Slovenska izseljenska matica Ljuh Ijiinu.. telefon 061/20-657 Naslov 6]00<1 Ljubljana Cankarjeva 1 /II, p. p. ISO Slovenija, Jugoslavija Telefon uredništva 061/23-102 Telefon uprave 061/21-234 Glavni m odgovorni urednit Jože Prešeren, Urednica Jagoda Vigcle Tehnični urednik Bruno Feiier Uredniški odbor Janez Kajzer. Marko Kem, Marko Pogačnik, Jože Prešeren, ¡na Slokan, Mila Šenk, Jagoda Vigele, Matjaž Vizjak, Janez Zrnec Izdajateljski svet Mitja VnSnjak (predsednik), dr. Vladimir Klemenčič. Amia Ktasna, Mira Mihelič, Fmcsi Petrin, Milan Pogačnik, Drago Seliger, liriart Setiilč, Ciril Sler, Ciril Zlobce Prevajalci Alberto Gregorič (španščina), Milena Milojevič-Shcppard (angleščina) Revija izhaja vsak mesec, S. irt 9. številka izideta skupno, Letna naročnina Jugoslavija 150 din. Avstralija 7 ans. $. Avstrija 120 Asch, Anglija 4,50 Lslg.. Uelgija 260 Bfr, Danska 46 Dkr. Finska 35 FM, Francija 33 FF, Holandija lil Hfl, Italija 7.000 Lit, Kanada 1(1 can $r 7.R Nemčija 16 DM, Norveška 45 N kr, Švedska 40 Skr, Švica 15 Sfr, ZDA - U-S-A- S US S, Južnoameriške države fl US 5- A Goriška naročnina Severna Amerika 20 US $ ali 24 can $, Južna Amerika 22 US S, Avstralija 20 aus $ Plačilo naročnine Dinarski lekoči račun: 50 L00-fi7fi-45356 Devizni račun: 50100-620-107-257300-2316/5 pri Ljubljanski banki — Plačilo je možno !udi po mednarodni poštni nakaznici ali s čekom, naslovljenim na »Slovenska izseljenska matica* v priporočenem pismu, Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana ' Tisk CGP Delo, Ljubljana Oproščeno prometnega davka po prisiojnem sklepu št. 421 -1 /173 z dne 24. VII. 1073 ■urednik vam. vaša pisma V minulem oktobru ji delegacija Slovenske izseljenske matice, ki jo je vodil njen predsednik Stane Kolman, obiskala slovenske izseljence v Južni Ameriki, Argentini, Urugvaju in Braziliji. To je bil prvi uradni obisk slovenskih društev v teh državah, zato mu upravičeno lahko rečemo, da je bil zgodovinski; pomen tega obiska je še toliko večji, ker je bil načrtovan več let, in ker so ob tej priložnosti odprli enega izmed največjih slovenskih kulturnih domov v izseljenstvu - dom jugoslovansko-slovenskega vzajemnega društva Triglav v Buenos Airesu, pri katerega opremi je vsaj delno sodelovala tudi naša država. V bogati kroniki sodelovanja Slovenske izseljenske matice s slovenskimi rojaki po vsem svetu smo tako zabeležili še en pomemben dogodek, prepričani pa smo, da se bodo prijateljske vezi. ki so bile vzpostavljene ob tej priložnosti, v prihodnje še bolj krepile. Leto, ki je za nami, je potekalo pri nas v znamenju dveh tridesetletnic; jubileja Slovenske izseljenske matice in obletnice smrti enega izmed največ j ib sinov naše domovine v izseljenstvu - Louisa Adamiča. Tema dvema pomembnima obletnicama je tudi naša revija posvetila posebno pozornost, malici v začetku leta, v tej številki pa boste našli nekaj več gradiva o Louisu Adamiču, ki mu je posvečen tudi precejšen del Slovenskega koledarja L9B2, Delo naše matice je teklo bolj ali manj po ustaljenem vzoru, čeprav so ga krojile tudi omejene finančne možnosti. Želja s strani vrste izseljenskih društev po vsakovrstnih obiskih iz domovine je veliko in razumljivo je, da je nemogoče ustreči vsem. Prav gotovo pa je bila vsaka pomembna odločitev, ki jo jc sprejel izvršni odbor malice, skrbno pretehtana. Ob tej priložnosti, ko se leto preveša v novo, v imenu uredništva Rodne grude pozdravljam vse sodelavce doma in na tujem, ki so kakorkoli pomagali oblikovati podobo naše revije, in tisoče naših zvestih bralcev, brez katerih bi bilo vse naše delo zaman. Vsem želim srečno, zdravo in tudi veselo novo leto 1982! Jože Prešeren Košček domovine v Perthu Afinili sta gotovo že dve leti, odkar se nisem ogluši S. Prosim vas, da oprostite zamudi s poravnavo naročnine za Rodno grudo in Slovenski koledar. Prilagam ček, če pa ne zadostuje, vas prosim, da mi sporočite. Naše slovensko društvo v Perth u jc pred kratkim slavilo tretjo obletnico obstoja. Prireditev za to priložnost jc lepo uspela, čeprav je bilo v tem času več naših članov na obisku v domovini. Zadnje čase pa imamo tudi iz domovine veliko obiskov. V zadnjem času sta bila na obisku pri prijateljih tudi Tone in Fanči Škerjanc (Tone igra trobento pri Planšarjih). Pred kratkim je našega prijatelja Jožeta Primca obiskala-sestra Tončka Pajnič z možem iz Ljubljane. Veseli smo vseh teti obiskov, saj se takrat počutimo, kot da imamo med nami košček domovine. Lahko si mislite, kako smo radovedni iti koliko vprašanj imamo za obiskovalce, Naj vam omenim še, da smo letos 9. maja proslavljali tudi dan mater, #Mother's Day*. Na tej prireditvi je bila izbrana tudi *mad leta*. Ta čast je doletela našo prijateljico in krstno botro naših otrok Alice Kristančič, ki Alice Kristančič, »mati leta* pri Slovenskem društvu v Perthu, Avstralija je hita letos tudi na obisku rodnih Goriških Brd. In seveda moram omenitiv da je bila letos med nami tudi novinarka iz Ljubljane Miriam Bevc. Tone Resnik z družino. Middle Swan, W. Australia »Mi kar srce poskoči *..« Pošiljam ček za poravnavo naročnine za Rodno grudo. Zeto smo je veseli vsak mesec. Najprej pregledamo slike in iščemo kraje, koder smo se voziti oh obisku. Na en način to ni preveč prijetno. saj mi kar srce poskoči in še tisto minuto bi rada skočita na avion in se odpeljala proti Brniku. Posebno pa si Želim v Kranj in v Metliko. Po vsem tem se kar težko pomirim. Upam. da bom lahko vsaj še enkrat obiskala vse tiste lepe kraje, potem pa naj pride, kar hoče. Doslej smo šli že štirikrat, daj nam Bog, da bi šii vsaj še enkrat. V' juliju smo bili na upokojenskem pikniku v Euclidu, Ohio. Tam sem videla toliko znancev, da SC mi je kar v glavi zvrtelo, pa ne ud pijače. Mimogrede sem spoznala tudi sestro Johane Mohorčič iz L j ubij ant Francko Turk, Z njo smo se srečali ob obisku leta 1972 v Ljubljani. Kakšno presenečenje in kdo bi si mislil, da se bomo srečali tudi v Clevelandu Upam, da se je na obisku v Ameriki imela kar se da lepo. Mimi WilUs, Miami, tla,, ZDA Zdaj poznam moj kraj Spet jc prišel čas za poravnavo naročnine za Rodno grudo. Zelo mi je yšcč. Komaj čakam, da mi jo poštar prinese. Samo predolgo jo moram čakati. Obenem pa se vam prav iepo zahvaljujem za objavo članka o Logatcu. ki ga je napisal Janez Zrnec. Zelo lepo ga je opisal. Sama sem Šestnajst let živela v Gor. Logatcu, potem pa me je oče vzel k sebi v Ameriko. Letos ¡9. avgusta jc minilo 60 let, odkar sem tukaj. Zdaj vsaj malo vem o mojem kraju, prej nisem nič. Maiy Šircelj, Shebuvgan, Wis., ZDA Še pridemo, nazaj Nazadnje sem bila duma na obisk it teta 1979, dve leti sta že minili. Bilo je jeseni, v času trgatve. Trte so takrat dobro obrodile in vino je bilo zelo dobro. Mami in sestram sem obljubila, da bom prišla spet čez nek S} let in takrat za dalj časa, zdaj pa ne vem, kdaj mi bo mogoče. Doma sem iz Božičevega vrha pri Suhorju v Beli krajini. Imam dva sina. ki sta oba že zdoma, Starejši je izučen za mehaničnega inženirja. mlajši pa služi vojaščino v aviadji in tudi on je inženir, oba sta zelo pridna fanta. Letos v aprilu je imel starejši sin prometno nesrečo, V kateri je k sreči ostal živ, vendar ima zlomljeno nogo v stegnu in že več mesecev ne /nore delati. Pozdravljam vse Slovence po svetu! A niču Slonich, Puclji«, Colo., ZDA Ponosni Belokranjec Pri ta gam naročnino za Rodno grudo, za katero sem precej v zaostanku. Hvaležen sem vam, da mi jc niste prenehali pošiljati. Urednik Jože Prešeren sc me gotovo še spomin j S, saj Sva st srečala v Clevelandu, videla pa sva se tudi v uradu matice. Urednik je objavil moje pismo z naslovom »Ponosen Belokranjec«, Res sem ponosen na to, odkar pa sem pred štirimi leti ponovno obiskal moje Belokranjce, je ta moj ponos še zrasel. Bela krajina je veliko pretrpela in žrtvovala, vendar vse to ni bilo zastonj. V tridesetih letih je napredovala bolj kot prej v tristo letih, V Ameriki sem že 54 let, toda sem in bom ostal n Ponosen Belokranjec«: do konca mojega življenja. Ara več načinov sem povezan s staro domovino, toda Rodna gruda nam pokaže in opiše vee kot kdorkoli drug. Hvaležen vam bom, če boste Je kaj pisali o Beli krajini. Matt. V. Schndkr, Cleveland, O,, ZDA Imenitna, slikovita predstava Letos me je spet doletela velika sreča,. ko sem že petič prišel v Slovenijo in eeio sodeloval v znani ljubljanski kmečki o h četi. Vse ceste so bile polne ljudi, ki so si prišli ogledat to veliko parado skozi mesto. Z besedami sc ne da popisa ti, kako lepo jc biio. Človek mora videti na lastne oči to imenitno in slikovito predstavo. Slovenska godba iz Clevelanda, pri kateri igram. je bila povsod po Sloveniji zelo lepo sprejeta, na vseh naših koncertih pa je bila lepa udeležba. 1'udi mi smo se dobro zabavali in imamo lepe spomine na naš obisk. Prav lepa hvala vsem, ki so pomagali in prispevali za fo, da je bilo nase potovanje tako uspešno, Charles A. Terček, Endid, Ohio, ZDA Slovenske počitnice Danes bi rada malo popisala moje počitnice, ki sem jih preživela v Fden, 51, Y, Z letalom sem se pripeljala iz Phoenixa in v Buffalu so me čakati moj sin in hčerke. Pri njih sem ostala 14 dni, potem pa sem odšla k prijateljici Cizeii Jančič, kjer sem preživela dva lepa tedna. V Govandi je kar precej Slovencev, ki se med seboj lepo po slovensko pogovarjajo. Obiskali sva tudi starostni dom, kjer živi Francka Kranjc, na kosilu pa sva bili tudi pri Angeli Puščaj. Nato sta me prišla iskat prijateljica Pepca Jančič z možem Dragom iz. Kanade. Dvakrat ¡mo Šli v Toronta. Bila sem v neki mesnici, kjer s o govorili skoraj samo po slovensko. Mislila sem, da sem doma v Slo veni ji, Obiskala s cm tudi prijateljici Kristino Senožet ni k in Marin Jensen. Potem sem se spet vrnila v Meso, kjer je v septembru še vedno vroče. Lepo p/Ozdravljam vse Slovence po svetu! Angela Hischoli, Mesa, Arizona, ZDA je zame zanimiv angleški de!. saj sem živel deset let tudi v A estra liji. Posebno pozornost je v meni vzbudil tudi članek »Slovenci v krogu su vere narodov«. Predsednika slovenske skupščine sem poznal še kot otroka, ker sem bil dober znanec njegovih Staršev. Sem namreč Prekmurec. Se letos se nameravam za stalno vrniti v domovino, kamor spadam živ ali mrtev, prosim pa, da bi pošiljali Rodno grudo na našlo v zavedne slovenske rojakinje v Frankfurtu, ki jo bo gotovo zeio razveselila ta vez z domovino, LlHlivig Secko, Frankfurl/M, ZR Nemčija Pozdravi zlati mami Pošiljam vam naročnino za RodnO grudo in se iz srca zahvaljuejm za redno pošiljanje. Omeniti moram, da nimam večjega veselja kot tisti dan, kn dobim Rodno grudo. Rodna gruda mi vzbuja spomine na nekdanje lepe. čase, ko sem bila še doma pri starših in ko nisem poznala ničesar hudega. Za vse to krasno delo, ki ga opravljate za nas, srena hvala. Prisrčno pozdravljam sestre Anico, Marico, Toniko in njihove družine, posebno pa mojo ¿¡ato mamo Ano Štimen z željo, da se prihodnje leto spet vidimo doma. Pozdravljam tudi vse v uredništvu in Slovence po vsem svetu. Albina Horvat, Manhattan Beach, Calif., ZDA Slovenci v krogli suverenih narodov Hvala vam za revijo Rodna gruda, za katero pred tem sploh nisem vedel. Ko bi bil prej vedel, da izhaja tako zanimiva revija za nas izseljence, bi jo gotovo že prej naročil, Brez pretiravanja vam lahko povem, da sem prebral vsako besedo v reviji in še po dvakrat in to je delovalo name kot najboljše zdravilo. Posebno Posnetek z jesenskega festivala v slovenskem klubu v Malvondale, Detroit, Mich. Fotografijo je prinesel Franje Modic Skupščina občine Radovljica želi vsem rojakom na tujem, bralcem Rodne grude, srečno in uspeSno novo leto 1932! dogodki Alexander Haig y Beogradu V Jugoslaviji jo bil 13, in 14. septembra na uradnem obisku ameriški državni sekretar Alexander Haig, ki se je pogovarjal e jugoslovanskim državnim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem, sprejel pa ga je tudi predsednik predsedstva 5FR Jugoslavije Sergej Kraigher. Med obiskom je Alexander Haig položil tudi venec na grob predsednika Tila. Po pogovorih sta obe strani poudarili pomen nepretrganega dialoga za nadaljnjo poglobitev odnosov med državama na temelju enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. V tem okviru je državni sekretar ilaig potrdil, da upošteva neodvisni in neuvrščeni položaj in politiko Jugoslavije v mednarodnih odnosih. V razgovorih so obravnavali tudi pereča mednarodna vprašanja in izmenjati stališča o krepitvi dvostranskih odnosov. Se posebej so se pogovarjali tudi o gospodarskem sodelovanju, o uravnovešen ju trgovinske menjave in o krepitvi finančnega in industrijskega sodelovanja. Mednarodno središče elektronike Mednarodni sejem elektronike, ki je bil v Ljubljani v začetku oktobra, vetja za največ jo tovrstno razstavo v Evropi, Na letošnjem sejmu je razstavljalo 525 razstavljavcev, od tega Hi domačih- Tudi letošnji sejem je spremljala vrsta posvetovanj in simpozijev. Splošna trditev ob sejmu je bila. da jugoslovanska elektronska industrija v ničemer ne zaostaja za razvojem v tehnološko najbolj naprednih državah. Izvozne spodbude Vse slovenske banke so podpisale sporazum o kreditiranju proizvodnje, namenjene v izvoz, izvoz blaga na konvertibilno (zahodno) področje je manjši od načrtovanega, uvoz pa večji. Za izboljšanje ekonomskih odnosov s tujino so v Sloveniji, kakor podobno Ameriški državni sekretar AJexander ¡rinig v razgovoru s presednikom predsedstva Sift Jugoslavije Sergejem Kraigherjem tudi v vsej Jugoslaviji, izvedli vrsto ukrepov, tako da obstajajo realni obeti, da bo ob koncu leta projekcija plačilno bilance boljša, kot je bilo videti po rezultatih iz prvega polletja. Nova nahajališča premoga V zasavskih revirjih so odkrili nova nahajališča črnega premoga. Med jamo Kotredcž irt jamo Kisovec ga je blizu 10 milijonov ton. Ekipa ljubljanskega geološkega zavoda, ki je opravljala raziskave, ¿atrjuje, da je premog zelo dobre kakovosti in da ima tudi ustrezno kalorično vrednost. Skozi Učko v Istro Konec se pleni h ra so slovesno odprli predor skozi Učko, dolg 5062 metrov. ki so ga gradili deset let. Predor je številne kraje osrednje Istre približal gospodarskemu središču tega območja Reki. Največja podjetja v Jugoslaviji Po podatkih beograjskega tednika Ekonomska politika je po skupnem dohodku največje jugoslovansko podjetje Industrija nafte iz Zagreba, na drugem mestu je novosadsko podjetje Naftagas, na tretjem mestu pa je rudarsko-metalurški kombinat Zenica. Četrti je sarajevski Energoinvesl, peli rudarsko-topilniški bazen Bor, šesti Šipad Sarajevo, sedmi Makmctal Skopje, osma Crvena zastava iz Kragujevca, deveta Iskra iz Ljubljane, nit desetem mestu pa je Uniš Sarajevo. Velenje je odslej Titovo Velenje Od S. oktobra letos, to je od velenj-ikeg.a občinskega praznika, se mesto Velenje imenuje Tiiovo Velenje. Že v uvodnih besedah predloga za preimenovanje svojega mesta so Velenjčani zapisali, »da so se svojim dosedanjim delom in rezulLati dokazali, da znajo in hočejo uresničevati tisto, kar v praksi pomeni borili se za uresničevanje Titovih idej o samoupravljanju in Titove vizije razvoja naše samoupravne socialistične skupnosti.« Poimenovanje po Tilu je predlagala občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, podprl pa ga je zvezni odbor za obeleževanje in ohranjanje imena in dela Josipa Broza Tita v skladu s pobudo predsedstva Jugoslavije, naj bi se v vsaki republiki po eno mesto imenovalo po Titu. Predsednik Tito je štirikrat obiskal Velenje, leta 1977 pa so v mestu odkrili maršalov kip, delo akademskega kiparja Antuna Augustinčiča. Slovenski računalniški sistemi Predstavniki samoupravnih organov slovenskih podjetij Iskra, Gorenje in Llektrotehna so se dogovorili, da bodo ustanovili enotno delovno organizacijo za proizvodnjo in trženje računalniških sistemov. Znano je, da je doslej vsaka delovna organizacija načrtovala in delala po svoje, zato lahko zdaj upravičeno pričakujemo, da se slovenskemu računalništvu obetajo lepši časi. Milijon novih delavcev V preteklih petih letih se je v Jugoslaviji zaposlilo blizu poldrugi milijon novih delavcev, od katerih jih milijon pomeni povečanje zaposlenosti, blizu štiristo tisoč pa zamenjavo naravnega odliva. Nezaposlenost je lani dosegla najvišjo raven 875.00(1. Omeniti pa je treba, da se iz leta v leto veča tudi število prostih delovnih mest, vendar pa ni skladnosti, saj so nekatera delovna mesta ostala ne izpopolnjena zaradi profesionalnega in teritorialnega neskladja med ponudbo in povpraševanjem. Zanimivo je tudi, da so v preteklem obdobju ženske lažje našle delo kot moški. Zajezitev neugodnih tokov v gospodarstvu Delegati slovenske skupščine so po hitrem postopku sprejeli pet zakonov, ki naj bi zajezili neugodne tokove v gospodarstvu, Zakoni su v veljavi od 1- avgusta in bodo veljali do konca leta. Najpomembnejši je. zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo določenih objektov v letu 19S1. S sprejetjem »paketa« zakonov naj bi pospešili zunanjetrgovinsko menjavo slovenskega gospodarstva s konvertibilnim področjem, saj bodo izvozniki plačevali manjši delež prispevkov. Prav tako so v ugodnejšem položaju izvozniki, ki izvažajo prek svojih načrtovanih obveznosti, saj jim ostane 90 odstotkov tako pridobljenih deviz. Podelitev Levstikovih nagrad v Velikih Laščah Ob 150-1 etniči rojstva velikega pisatelja. pesnika in kritika Frana Levstika je Mladinska knjiga iz Ljubljane 21. septembra podelila v Velikih Laščah tradicionalne nagrade za najboljše dosežke na področju mladinske ustvarjalnosti. Prejeli so jih: pesnik Niko Grafenauer za pesniško zbirko Nebotničniki, sedite, Marjanca Je-mec-Boiič za ilustracije v knjigah Ko Nina spi, Pomladna ladja in Metuljčki ter Marjan Prosen za poljudnoznanstveno knjigo Utrinki iz astronomije. S pesniško zbirko Nebotičniki, sedite sc je pesnik Niko Grafenauer lotil popolnoma nove tematike in v njej prikazal tri nova področja pesniške obravnave. Zlasti to velja za cikla Stara Ljubljana in Skrivnosti. S katerima se je pesnik znal približati mladim bralcem. S pesniško govorico jim je radoživo in iskrivo dočaral nekdanjo Ljubljano, v drugem delu pa se je Z razmišljajočo in svojevrstno obravnavo lotil globljih življenjskih razsežnosti, ki umetniško zadovoljujejo tako mlade kot tudi starejše hralce. Marjanca Jemec-Božič je v knjigah, ki jih je ilustrirala, znala prisluhniti psihološki obravnavi besedil in jih obogatila s pridihom rahlega humorja in z dobrodušno Ironijo, kar je še posebej dragoceno v slovenski mladinski književnosti. Avtor knjige Utrinki iz astronomije Marjan Prosen je dokaj zahtevna In težko dojemljiva dogajanja Iz astronomije predstavil mladim bralcem preprosto in razumljivo, kar je še pose Iren čar njegove knjibe. Gb lej priložnosti so slovenske založbe predstavile tudi novitete, ki so izšle v počastitev Levstikove obletnice. Miha Mate Rojstna hiša Louisa Adamiča v Prapročah pri Grosupljem je bila ob 30-tetnici njegove smrti prizorišče .spominske slovesnosti, v rtjej pa so ponovno odprli tudi spominsko soho. Podrobneje berite o letošnjih počastitvah Louisa Adamiča na straneh 6-1II Mednarodni znanstveni simpozij o Louisu Adamiču Celovita podoba velikega rojaka Mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu Louisa Adamiča, ki "a je v dneh od 16. do 18. septembra ¡981 organizirala univerza Fdvarda Kardelja v Ljubljani, je e vseh plati orisal lega znamenitega slovenskega Američana, puleg tega pa je bilo to tudi prvo mednarodno srečanje znanstvenikov, ki je obravnavalo na najvišji ravni problematiko slovenskega izseljenstva. Pobudo za organizacijo tega simpozija je dala Slovenska izseljenska malica, koordinacijski tidbor izseljenskih malic Jugoslavije pa je to pobudo razširil prek slovenskih meja in tako je bila to splošno jugoslovanska akcija. Vse priprave za počastitev spomina tia Louisa Adamiča je vodil poseben odbor, ki mu je predsedovala članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič. Slovesni otvoritvi simpozija [la ljubljanski univerzi in večerni slavnostni akademiji v Domu Ivana_Cankarja so prisostvovali najvidnejši predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, med njimi Pepca Kardelj, Lidija Še nt j ure, J'ranče Popit, dr, Marijan Brecelj, Milan Kučan, Mitja Ribičič. Janez Vipotnik, Dušan Šinigoj, dr. Ivo Fabinc, Stane Kolman in drugi. Slovesnega začetka znanstvenega simpozija in akademije se je udeležil tudi ameriški veleposlanik v Jugoslaviji David Anderson in slovenski metropolit dr. Alojz Šuštar, ki se je isti dan vrnil z obiska slovenskih izseljencev v ZDA in Kanadi. Na simpoziju so kot gostje sodelovali tudi predstavniki ameriških Slovencev, predsednik Slovenske narodne podporne jed note Peter Elish, predstavnica Progresivnih Slovenk Amerike Mary Ivanuše h in vrsta naših rojakov, ki delujejo na ameriških univerzah, Prisostvovali so tudi predstavniki drugih jugoslovanskih izseljenskih matic In predstavniki organizacij zamejskih Slovencev v Avstriji ¡n Italiji. Slavnostna govornica je bila Vida Tomšič. Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji David Anderson, ki jc na otvoritvi simpozija spregovoril nekaj uvodnih besed tudi v slovenščini, nato pa nadaljeval v angleščini, je med drugim poudaril: »Književna dela in politična prizadevanja Louisa Adamiča v letih vojne in po njej so predstavljala začetek velikega upoštevanja usode nove Jugoslavije v krogih ZDA. Danes nam je v zadovoljstvo, du imenujemo Človeka, ki je krčil [love poti. kot vizionarja, kar je tudi bil, zaradi česar sc s prijateljskimi čustvi pridružujemo jugoslovanskim prijateljem, ki se klanjamo njegovemu spominu.a Predsednik SNPJ Peter Elish jc v svojem kratkem govoru izrazil ponos na Louisa Adamiča, ki jc danes tako ameriški kakor jugoslovanski, in obljubil tudi za v prihodnje vso pomoč te slovenske organizacije pri popularizaciji njegovega dela. V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti so r)a dan otvoritve simpozija odprli tudi razstavo gradiva in dokumentov u Louisu Adamiču, ki jo je pripravil Jaro Dolar, na otvoritvi pa so poleg njega spregovorila tudi podpredsednik SAZU dr, Bratko Kreft in ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Tomo Martelanc, Univerzitetni odbor za organizacijo znanstvenega simpozija je vodil predstojnik oddelka za germanistiko na filozofski fakulteti prof. dr. Janez Stanonik. Takoj po otvoritvi sc je začel delovni del simpozija, prvo predavanje pa je imel dr. France Adamič, pisateljev brat, ki jc govoril o izvoru Adamičevega mdu. Za njim pa so se zvrstili ostali udeleženci simpozija, ki vsi zaslužijo, da jih vsaj naštejemo: Rado Gtnorio in Vladimir Klemenčič sta govorila o Adamiču v prtKiesu množičnega izseljevanja s slovenskega etničnega ozemlja, Boris Kuharje govoril o ljudski kulturi Adamičevega rojstnega kraja, Mojca Ravnik je govorila O načinu življenja in izseljevanju prebivalcev Grosupljega in okolice do prve svetovne vojne, Marija Stanonik je razpravljala o Loti isti Adamiču in jugoslovanski slovstveni folklori, Tine Kurent je govoril o stikih Louisa Adamiča e rodbino od izselitve do prve vrnitve v domovino, Andrej Kurent je pripovedoval o Adamičevi pomoči slovenskemu gledališču. Janez Stanonik je pripravil pregled dosedanjih raziskav o Adamiču. Branko D ju kič je pripravil prispevek o I .ouisu Adamiču, kot je predstavljen v sodobnih jugoslovanskih in tujih enciklopedijah, Boris Paternu je govoril o nastajanju Adamičevega sestava vrednot ob Ameriki in Jugoslaviji, Franc Zadravec je govoril o Otonu Župančiču in Louisu Adamiču. Denis Poniž o nacionalnem v literaturi Louisa Adamiča n Slovencih in Jugoslaviji, Jerneja Petrič je govorila o literarnih dilemah Louisa Adamiča, Mirko Jurak o razmerju med leposlovno in neicposlovno prozo v Adamičevih avtobiografskih romanih, Rose Mary Prosen iz Clevalanda je govorila o Iziuisu Adamiču kol »romantičnem stražarju«, Rudolf J. Vecoli iz Minnesote je govorili) Adamičevi knjigi Dinamit, Dirk Hoerder je govoril o industrializaciji, amerikanizaciji in priseljencih, Anna Maria Martellonc iz Italije je govorila o priseljenskih delavcih in o socialnih bojih v Ameriki, kot jih je opisoval Louis Adamič, Malcolm Syivers iz Trsta je govorilo Amerik: Louisa Adamiča. Gudrun Birnbaum iz Francije je govuril o Adamičevih pogiedih rta Ameriko, Ivan Dolenc iz Kanade je govoril o odmevih na Adamičeve »Bohunke«, William Beyer iz Minnesote je govoril o Adamiču in listu Commoin Ground, John Modic iz Indiane je prav tako govoril o Adamiču in listu Comment Ground, Janko Lavrin iz Anglije jc poslal prispevek o svojih stikih z Louisom Adamičem, Mile Klopčič je pripovedoval o Adamičevem prvem obisku domovine, Sait Qrahovac je govoril o nastanku Adamičeve knjige Vrnitev v rodni kraj in prav tako Milan Cul j uk. Omer Hadžisclimovič je govoril o odmevu na Adamičeva dela v kritiki na srhskohrvaiškem področju med obema vojnama, Dragi Štefanija je govori! o Makedoniji v delih Stoj at) a Hrislova in Louisa Adamiča, Drago Druškovič je govoril o odnosih med Louisom Adamičem in Prežihovim Vorancem, J van Čizmič je govoril o knjigi Vrnitev v rodni kraj in njenih odmevih, JJenrv Christian z Otvoritev simpozija o Louisu Adamiču na ljubljanski univerzi, Na sliki v ospredju: ameriški ambasador v Jugoslaviji David Anderson v razgovoru z Lidijo Šeni jure univerze Rutgers v ZDA o Adamičevi knjigi lioj, loža Vilfan je pripravi! spomine na Louisa Adamiča. Tihomir Teliiman je govorii o kongresu ameriških Hrvatov in Louisu Adamiču, Janci Tomšič je pripovedoval o f.ouisu Adamiču in Slovenskem Primorju, Matjaž Klemenčič o I-Otlisu Adamiču in drugi svetovni vojni, Slobodan Ncšovič je govoril o prispevku I^ouisa Adamiča pri uveljavljanju resnice o osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov, kol je viden na temelju pregleda tiska, periodike in arhivskih dokumentov v ZDA, Vladislav Tomovič ¡2 Kanade pa je govoril o napadih na Louisa Adamiča. Vsi prispevki, ki so bili obravnavani na tem simpoziju, so objavljeni v posebni publikaciji, ki so jo prejeli vsi udeleže Ilci ter številne domače in tuje znanstvene ustanove. Ljubljanski simpozij o Louisu Adamiču je bil zaključek letoSnjih plodnih razprav o skoraj neizmerljivem delu tega ameriškega pisatelja slovenskega rodu. Mnogi prispevki na simpoaiju so nakazovali poti za nadaljnje raziskave njegovega dela, saj naj bi bila oblet niča njegove smrti le uvod v dolgoročno seznanjanje z Louisom Adamičem in v temeljitejše preučevanje njegovih dei. Simpozija v Ljubljani se je udeležiio J K predavateljev iz Jugoslavije ter iz ZR Nemčije, Francije, Italije, Kanade in Združenih držav Amerike. Simpozij je uspel nad vsemi pričakovanjih tako glede števila sodelujočih referentov kakor Uidi glede širine in kvalitete gradiva. Omenili moramo tudi, da je bilo v trk viru simpozija tudi več sprejemov za udeležence, ki so se jih udeležili vsi sodelujoči in gostje. Med sprejemom na ljubljanskem magistratu je predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič izročil spominski plaketi Ljubljane ameriškima profesorjema Rudolfu Vecoliju in H en rv j ti Christianu za njune izredne zasluge pri preučevanju zapuščine Louisa Adamiča, fiest ra pokojnega društvenega delavca pri SNPJ Mirka Kuhlja pa je Slo'venski akademiji znanosti in umetnosti v času simpozija izročila filmski trak s posnetki l-ouisa Adamiča ler zanimiv album fotografij. Ameriški udeleženci simpozija v Ljubljani, ki so nekaj mesecev pred tem sodelovali tudi na simpozijih o Louisu Adamiču v Minnesoti in Pennsylvaniji, so poudarjati, da ljubljanski simpozij ni bil ponovitev ameriških, temveč da je nudil popolnejši in celovitejši vpogled v Adamičevo delo. Svetu je dal dragocen prispevek Sklepni dei govora Vide Tomšič na osrednji slovesnosti ob 30-letniči smrti Louisa Adamiča Louis Adamič se ni nameraval ukvarjati z vprašanji mednarodnih odnosov, temveč ga je v to problematiko potisnilo odkritje o nujni povezanosti med bojem za človeka vredni.) življenje doma, z bojem proti mednarodnim zavezništvom reakcije. Ni bil diplomat ali strokovnjak za mednarodna pravna, ekonomska in politična vprašanja, pa vendar so mnoga njegova zapažanja, spoznanja in misli o lem še danes živa. Tudi takrat, ko se z nekaterimi njegovimi ponujenimi rešitvami ne moremo strinjati, nas prevzame iskrenost pobude, prodornost v bistvo zla, ki ga želi premagati, 'fak ostaja naš sogovornik tudi v današnjem času. Z občutljivostjo umetnika in ostrino raziskovalna se je boril za ideal sožitja narodov in držav, za en svet Združenih narodov. Tako kot je pravočasno ocenil nevarnost fašizma, je Že med drugo svetovno vojno razmišljal o povojni ureditvi sveta. Nasprotoval je politiki s pozicije sile; ni videl miru in varnosti v iskanju tako imenovanega ravnotežja, globoko se je zavedal potrebe po spremitijanju sveta, potrebe afirmacije pravic narodov in vseh držav do razvoja in obsojal vsako politiko dominacije. Se pred izurilo m jedrskega orožja je zastavljal vprašanja o odgovornosti znanosti in znanstvenikov, ki izumljajo vedno nova in st rabot ne jša orožja, o tem, da se za to trošijo ogromna sredstva, namesto da bi služila za dobrobit človeka. Bil je med tistimi redkimi, ki so zelo zgodaj uvideti potrebo, možnost in nujnost sožitja Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze ter pomen tega za uje same in za. ves svet. Spraševal se je o tem, kako bi koeksistenca lahko postala osnova za stike ali vsaj za m odtis vivendi med dvema velesilama. Razlik v družbenih sistemih in ideologija ti ni sprejemal kot opravičilo za hladno vojno, katere tragičnemu razraščanju je bil priča. O tem izraža svoje slutnje: »Dolgo že čutim, da bo politika sile, z ideološkimi primesmi ali brez njih, nekega dne pognala svet v uničenje...«. Še posebej se je zavedal odgovornosti velikih dežel, kot so Združene države Amerike s svojim industrijskim in tehnološkim potencialom. Želel je, da bi sc !c-ta izkoristil v dobro ljudi na svetu, ne da bi njegova Amerika kot velika sila nastopala v svetu v patemalistični vlogi ali kot žandar. Zavzemal se je za razumevanje teženj po družbenih spremembah v mnogih deželah, pojasnjeval je, da je treba videti v teh težnjah in spremembah pristni boj ljudstev, težnje delovnega človeka in ne prste zarot. Razumeval je nujo sodobnih revolucionarnih procesov emancipacije narodov in držav, ki se jc tedaj žc siloviti) najavljala. Primer Jugoslavije in njen boj za neodvisno, samostojno pozicijo, za lastno pot v graditvi socializma, mu je tudi v svetovnem merilu pomenil potrdilo njegovih pričakovanj, spodbudo in pomemben korak k izoblikovanju sveta, za kakršnega se je z vsem svojim delovanjem angažiral, za to živel in umrl. Pisatelj Louis Adamič je bil nedvomno v vsem svojem delu zapisan boju za resnico in pravico, bil je opredeljen. Spoznanja, do katerih se je samorastniško prebil s svojim nemirnim duhom in na podlagi lastnih izkušenj, je želel posredovati širši javnosti, prepričati ljudi. Študij delavskih bojev v Ameriki mu je odkril, kako nove proizvajalne sile sicer rušijo stare odnose in razmere, a kako brez zavestnega j Vit? d govorom Vide Tomšičeve v domu /vana Cankarja v Ljubljani posega samih ljudi, subjektivnega faktorja bi danes rekli, ne more priti do pozitivnih družbenih sprememb. Tudi ko govori o usodi posameznega preprostega človeka, ameriškega priseljenca iz ene ali druge etnične skupnosti. ko govori ti svoji rodni deželi, se obrača k vsem Američanom in jim skuša na za njih dojemljiv način predstavili svoje videnje resnice o ljudeh, družbi in njenih notranjih procesih. Lahko bi rekli, da je Louis Adamič v svojem delu na njemu svojstven način združeval navdih pisatelja, znanje družbenega raziskovalca in odgovornost družbeno-pol iti čnega misleca z namenom, da bistvena pro-tislovja in dileme tedanjega in tudi današnjega časa pojasni sebi, ameriškim rojakom in svetu. Njegovo zadnje nedokončano delo odkriva, kako je Adamič že dojel možnosti in nevarnosti strahovito hitrega, znanstvenega in tehnološkega razvoja atomske dobe. Hotel je doseči razumevanje pristnosti jugoslovanske revolucije v ZDA, obenem pa j c jugoslovanske voditelje opozarja! na nevarnost, če bi Jugoslavija zamujala tehnološki razvoj in s Lem postala odvisna. Zavedal se je pomena, da bi delovni človek obvladoval odnose v svoji družbi, potrebe, da se preživelo in zastarelo pravočasno prilagodi ali zamenja s sodobnejšim. Tuj mu je bil vsak dogmatizem in obenem je vedel, kako težko je preseči demagoške manipulacije z ljudskimi množicami. Deloval je iz prepričanja, da bo prebujena zavesi o naj gl obje m interesu vseh delovnih ljudi odpirata pota, ki vodijo naprej, k pravičnejši družbi in pravičnejšim odnosom, v Ameriki in v svetu. Saj je hkrati uvidel nevarnost, da bi se neobvladan razvoj proizvajalnih sil lahko usodno obrnil proLi človeštvu. V neenakem boju je I^ouis AdEimič izgorel, toda iskre njegovega duha, njegovega ustvarjanja ostajajo sodobne, postajajo del Skupne kulturne dediščine njegovih dveh domovin, pomenijo svojevrsten, dragocen prispevek v sklad sodobne napredne misli in prizadevanj proti delitvam. za en svet. O izdajanju Adamičevih del v Jugoslaviji V letu L9HJ, ki je bilo posvečeno oživljanju spomina na Louisa Adamiča, je bilo med drugim slišati tudi mnenje, da njegovih del v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji ne izdajamo dovolj, če sve omejimo samo na letošnjo hero, lahko navedemo eno samo natisnjeno delo - ponatis Adamičeve knjige »Orel in korenine«. Čc pa pogledamo na sl var širše, vidimo, da to le ni vse. V tem kratkem prikazu želimo spregovoriti o lem, kaj smo dosegli in kaj si obetamo glede objav Adamičevega dela v bližnji prihodnosti. Od vseli 14 del Adamičevega temeljnega knjižnega opusa, objavljenih v izvirniku na angleškem jeziku, smo doslej prevedli in objavili v slovenščini šiiti knjige. Med njimi sta zlasti dve, kiju velja poudariti: »Vrnitev v rodni kraji, ki je med literarno najboljšimi, vsekakor pa najuspešnejša Adamičeva knjiga, saj so jo tridesetkrat ponatisnili in prevedli 1 udi v nekatere druge jezike, ter »Orel in korenine«, njegova zadnja, za sodobnike najbolj aktualna ler družbenopolitično za mnoge najpomembnejša knjiga. Med temi štirimi knjigami sta še »-Smeh v džungli« ter »Vnuki«. V ta seznam nisem vključil kratkega dela »Hoj«, ki po pomenu vsekakor zasluži, da bi ga prišteli med l črnel j na dela. Kot jc znano, je »Boj« napisal Edvard Kardelj, prevedel v angleščino pa Louis Adamič. Skupaj s ponatisi in izbori je dosleji izšlo v slovenščini 12 Adamičevih knjig, dve med obema vojnama Ln deset po zadnji vojni. Težišče prevajanju je ¡«Tej na povojnem času. ko je Adamičevo ime pri nas še bolj zablestelo spričo njegovih zadnjih tekstov, odločitev, dejanj in žrtve. Lahko bi tekli, da v vsem tem času vztrajno izhajajo Adamičeve knjige in da je postal pri na*, govorec v jeziku .knjigotržcev, iongsctlcr. Njegova dela se ne prodajajo hitro, vendar trajno- To pa je končno značilnost vsakega pomembnega avtorja, ki si je priboril trajno mesto v nacionalni kulturni dediščini. Omenjene izdaje so pretežno popularnega značaja, a storjen je /e tudi poskus vzgojno informativne izdaje kol pomožne učite knjige y majhnim izborom in številnih Adamičevih del, in sicer pri Mladinski knjigi, izbor nosi naslov »Orel in korenine«. Za vse omenjene izdaje je značilno, da izhajajo brez. ZTtanslvenega komentarja. Tudi izbor iz velikega opusa je naraven in dober, saj posega po temeljnih detih, Med temi 12 knjigami ju seveda tudi že omenjeni »Boj« ter izbor iz Adamičevih spisov, ki je izšel pod skupnim naslovom »Iz dveh domovin« (Obzorja. Maribor, 1951). Plav tako je na tem seznanili knjiga »Kriza V Ameriki« (»Slovenske poti«, Ljubljana, 1932). V srbohrvaščini sc prvi val prevajanja Adamičevih del ujema s prvimi prevodi v slovenščino. To jc bilo v letih Adamičevega prvega obiska v stari domovini, tedaj, kose je že uveljavil v ZDA m objavil svoji prvi uspešnici »Dinamit« in »Smeh v džungli«. Po osvoboditvi pa je tiskanje m prevajanje Adamiča v srbohrvaščino popustilo. Mihni Cul ju k je zapisal v beograjski Politiki dne 3. in 4. septembra letos spominski zapis o Adamiču, kjer obžaluje, da niti eno njegovih del, ki se nanašajo neposredno na jugoslovanske narode, ni objavljeno v srbohrvaščini. Avtor ima v mislih in tudi posebej navaja knjige »Vrnitev v rodni kraj«, »Boj«, »Moja rodna dežela« ter »Orel in korenine«. Vse to drži z eno izjemo: ¡'Hoj« je izdala v srbohrvaščini (pod naslovom »norha-ot) slovenska založba. Milan Culjak je končal svoj pomemben zapis s spominom na Adamičevo poslednjo knjigo z besedami: »Na žalosl ludi la zadnja knjiga ni prevedena v srbohrvaščino« Omeniti pa jc treba, da jc pred vojno izšel v srbohrvaščini »Dinamit*, Adamičev pomemben prvenec, ki v slovenščino še ni preveden. Potekajo prve priprave za znanstveno izdajo izbranih del Louisa Adamiča v slovenščini, Pri tej ŠLrokO|Hiteziii zamisli, za katero se je zavzel žc omenjeni odbor, bi sodelovalo več slovenskih založb, ki naj bi bile nosilke tega projekta. V zbirki bi bili obdelani geneza posameznih del, odmevi nanje, prevodi, morebitne variante, kritike in dmgu. Tako bi bilo delo »Grel in korenine« izpopolnjeno med drugim z ne korigirano ir ncskTaj-šana izvirno varianto rokopisa prvega dela ter s še neobjavljenim rokopisom drugega dela, ki naj bi po prvotni zamisli nosil naslov »Velika luž«. Ta drugi dci se ukvarja predvsem s kritiko ameriških ekspanzioni stični h teženj v tistem času in v zgodovini sploh. Prvi dve izdaji »Orla in korenin«, ki sta izšli pri DZS, sta napravljeni po objavljeni ameriški različici iz leta 1952. Dozorel jc čas za novo, znanstveno izdajo, ki bo osvetlila marsikaj, kar je Predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata iz New Torka so -l. septembra, ko je minilo 30 let od tragične smrti Louisa Adamiča, obiskali njegov grob na pokopališču mesteca Bloomsbury v državi New Jersey in v imenu Slovencev ter vseh Jugoslovanov poksliH šopek cvetja. Jugoslovanski predstavniki so sc poklonili spominu človeka, ki je v najusodnejših dneh jugoslovanske zgodovrrit, v času NOB v Ameriki širil resnico o herojskem boju Titovih partizanov proti okupatorju tn domačim izdajalcem ter gradil most prijateljstva in razumevanja med ZDA iti Jugoslavija. trenutno samo predmet ugibanj in domnev. Pobudo za izdajo izbranih del je dala založba »Borce« v Ljubljani. Izdaja Adamičevih del bo terjala sodelovanje literarnih zgodovinarjev, politologov, etnologov, političnih zgodovinarjev, preučevalcev zgodovine delavskega gibanja, sociologov in drugih, Čeprav gre za izbrana dela, bo treba misliti na celoten opus in preučiti vso obsežno zapuščino, zlasti korespondenco in rokopisno gradivo, kar hranijo Princetonska univerza, SAZU, NUK in druge ustanove. Upoštevati bo trebit obsežno Adamičevo novinarsko m publicistično dejavnost in praktično politično aktivnost, zlasti listo, ki se nanaša na pomoč našemu narodnoosvobodilnemu boju. Vse to bo seveda dolgotrajno delo, zato ni računati, da bi knjige izhajale v kralkih presledkih. Ir ne nazadnje grd udi za publicistiko in spominske zapiske o Louisu Adamiču, ki jih bibliografom še ni uspelo zbrali v ccJoti. Naj omenim samo številna pričevanja njegovega prijatelja Janka Roglja, ki so le drobec v celoti. Letošnji prispevek k vsemu (emu preučevanju jc knjiga Jerneje Petričeve »Svetovi Louisu Adamiča«, kije izšla pri Cankarjevi založbi. Močno prispevajo k osvetlitvi njegovega lika in dela letošnji simpoziji, ki so bili organizirani pri nas in v Ameriki. Priprava izbranih de! lerja sodelovanje z ameriškimi preučevalci Adamičevega opusa in njegove zapuščine. Ti so se tega zamudnega deta lotili že pred desetimi leti. O tem priča tudi knjiga Henryja Christiana »Izbrana pisma Louisa Adamiča«, izšla pri Cankarjevi založbi, tudi v tem jubilejnem letu, ter njegov prispevek o »Bilju*, predložen ljubljanskemu simpozijU. Iz tega spisa smo izvedeli, da je bil »Boju doslej že osemkrat objavljen. O resnosti ir znanstveni ravni ameriških preučevalce v Adamičevega dela pričajo tudi spisi drugih avtorjev udeležencev omenjenih simpozijev, (Rudolf j. Veeoli t univerze v Minnesoti, John L. Modic z univerze y Indiani, prof. Ivan Dolenc iz Toronta in drugi). Take vrste kulturno in znanstveno sodelovanje je ena naj višji h, najplodnejših oblik zbliževanja in medsebojnega spoznavanja ameriških in jugoslovanskih narodov, Adamič je obogatil in popestril kulturno zakladnico ameriškega ljudstva, kar je predvsem predmet njihovega preučevanja, hkrati pa je s peresom in z akcijo edinstveno podprl naš boj, kar privlači predvsem nas. Lahko torej sklenem«, da smo v jubilejnem letu prišli do nekakšne bilance o našem dosedanjem delu, hkrati pa so se pokazati obrisi prihodnjih nalog, ki so v /.vezi z zapuščino in de kim Louisa Ad amiča. Iran Bratku Simpozij O L rtm.su Adamiču v zbOTTtiČftl dvorani ljubljanske univerze Ob odprtju razstave o Louisu Adamiču na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Trije drobci s simpozija o Louisu Adamiču Prvi Adamičev obisk domovine (1932-1933) Mil« Klopčič, Ljubi j j nu Pomenek ne vrtu pri Čadu je trajal najmanj dve uri ter se je sukal okrog splošnih vprašanj našega in ameriškega življenja. Preveč let je minilo od tistega časa,, da bi se še lahko spominjaj podrobnosti, dobro pa vem, da jc Adamič na vsa konkretna vprašanja iz literature ati družbenega življenja odgovarjal zelo konkretno; videti jc bilo, da pozna stvari, da pozna mnoge vidne literarne ustvarjalce tudi osebno (npr- Sinclair* Lewisa) in da spremlja tudi socialne premike v svoji novi domovini. Človek je dobil res že takrat vtis, da se bo Adamič usmeril od leposlovja k publicistiki, kar sta kasneje čas in razvoj tudi zahtevata od njega. Ko so sc v dobi hude gospodarske krize pred drugo svetovno vojno začeli oglašali »pravi i Američani, da je treba priseljence izgnati nazaj v Evropo, češ da je krize kriva pač prenaseljenost, se je oglasil Adamič ter z, dejstvi in številkami dokazal, da so tudi priseljenci odločilno pomagali do razvoja in izgraditve Amerike na vseh področjih in do velikih uspehov v tehniki, znanosti in umetnosti. Da je Adamič dobro poznal sodobno ameriško slovstvo, naj pokaže naslednje: Ko sem spremljat Louisa in Steiio na ta sestanek pri Čadu in sem mu na poti skozi tivolski park omenit, da sem pravkar prevedel nekaj pesmi ameriških pesnikov črncev in sicer po nemških prevodih, se je Louis veselo začudit, takoj prevedel to Stelli in se pozanimal, katere pesnike sem prevedel. Ko sem navedel imena, sem vjdel, da ta Imena poz rta, nekatere teh pesnikov tudi osebno. Da bom lahko primerjal svoje prevode z izvirniki, bo takoj pisal v Ameriko, naj mu pošljejo iz njegove knjižnice nekaj zbirk teh pesnikov zame. Čez kakšne tri, štiri tedne sem že httel knjige v rokah, in z Olgo Škerljevo sva pregledala prevode, ki so nato izšli v »ameriški« številki Zvona na jesen 1932. Zastopani so bili pesniki J. W. Johnson, Countee Cullen, Claude McKay, Langston Hughes in Sterling Brown. V zvezi stem še ena zanimivost; Langston Hughes, eno najmočnejših imen v afro-ameriški poeziji, se mi jc nekaj mesecev kasneje oglasil s pismom iz - sovjetskega Taškenta. Zahvalit se mi je za [rud, ki sem ga imel z njihovimi in njegovimi verzi. Očitno mu je bil Adamič poslal tisto številko Zvona. Dne 22. maja jc skupina književnikov na Adamičevo povabilo obiskala njegovo rojstno vas, Prapreče pri Grosupljem oz. Blato, kjer stoji Louisova rojstna hiša. Takrat sta bila šc živa Adamičeva oče in mati, na kmetiji so živeli tudi Louisovi štirje bratje (dva od njih sta se menda vozila v ljubljanske šoic) in dve ali tri scslrc. Iz in Ljubljane so prišli po kosilu z vlakom Oton Zupančič, J uš Kozak, Fran Albreht, Anton Melik, Stanko Leben (vsi z ženami), Ferdo Kozak, Ludvik Mrzel in jaz, (V Blato sta prišla tudi Kiakočtr iz redakcije Ilustracije in fotograf Zidar). Bil je čudovit pomladni dan, jasen in ne prevroč. Sede za veliko mizo pod cvetočim sadnim drevjem je družbi tekel pogovor nenehno do večera. Louis je postavljal vprašanja, postavljali smo jih mi. obojestransko odgovarjanje in razlaganje je izzivalo nova vprašanja, Ln le škoda, da ni nihče beležil tega pogovora, ki se jc dotikal vseh panog družbenega življenja. Dobili strto vtis, da Adamič dobro pozna razvojna vprašanja in dosežke Amerike, da veruje v njen naduljni razvoj tako v znanosti kakor v literaturi in v njen mednarodni pomen. Bil je ves živ, navdušen član tega sveta, zaveden državljan Amerike, v kateri je preživet svoja najboljša mlada leta in ki ga je izoblikovala kot človeka ir pisca; veljala mu je za domovino. A ko je zdaj, 33-leten obiskal Slovenijo, ko jc videl vendarle precejšen razvoj ludi pri nas in z bolj zrelimi očmi gledal našo pokrajino in naše ljudi, mu je oživela tudi ponosna zavest, da je Slovence. Naslajanje Adamičevega sestava vrednot ob Ameriki in Jugoslaviji Buriš Pal ur mi, Fi ki/o Iška Inku I te la, I, j ubija na Knjiga Smelt v džungli je v svojem končnem namenu, ki sledi iz opisovanj e Adamičeve ameriške izkušnje in iz opisovanja mnogih drugih človeških usod tamkajšnjega -sveta, poskus celovite diag-Jioze življenja v Združenih državah. Diagnoza jc kritična in kljub svoji večsmernosti, v kateri je tudi veliko prostora za vse pozitivno, privede naposled do skrajno negativne ocene ameriške rcsničnosli. Poenačujc jo z džunglo in že s tomeiaForo, zapisano v naslovu dela, razvrednoti njen temeljni vrednostni sistem. V ospredje postavlja svojo stvarno žlvljenskc izkušnjo in ob njej pusti padali tako rekoč vse najvišje deklarirane vrednote in norme ameriškega sveta. Tako se mu že prvi temeljni vrednoti ameriškega življenja - in [o sla svoboda vseh možnosti (ule nebo je meja Amerike«) ter demokracija - razkrijeta kot brutalni individualizem, kot. kaotičen boj vseh proti vsem, kot moderna darvinistična stihija s pravico močnejšega, da preživi. Gre torej za življenje, ki je ktjub visoki civilizaciji v resnici še zmeraj bliže barbarstvu kot kulturi. In poglavitni) gonilo tega življenja, njegov najgloblji duh, delujoč v načelu osebnega uspeha, se mu pokaže kot obsedenost, ki ubija na dva načina: tiste, ki ne uspejo, pohabi s porazom, in one, ki uspejo pokončuje s svojim neustavljivim gonom k nadaljevanju uspeha in njegovemu stopnjevanju, kar naposled prav tako veidt v praznoto in obup. Življenje, podrejeno gonu uspeha v resnici izgublja najbolj intimni del človekove Svojega velikega rojaka je počastilo tudi Grosuplje: na osrednji občinski prosi a vi so sodelovale kulturne skupine iz vse občine, slavnostni govornik pst jc bil dr, Jože ViKan Posnetek s sprejema po slovesnosti v doma Ivana Cankarja; Mary Ivan vseh, predstavnica Progresivnih Sloveni. Amerike, v razgovoru s Pepco Kardelj svobode, sproščenosti in sreče, izgublja tisto, čemur Adamič pravi n preprosta radosti ali »življenja čar n. Tudi mit standarda, čeprav od vseh še najbolj naraven, sc mu v danih razmerah pokaže kot nezanesljiv. Najglobljo stisko ameriške družbe namreč vidi v nerešenem in kot se mu zdi tudi nerazrešljivem vprašanju razdelitve njenega velikega bogastva, povezujoč ta pojav z ti c razreši j L-vostjo njenih razrednih nasprotij Adamič ima ostre, oči za brezobzirno izkoriščanje delavstva, posebej še za izkoriščanje priseljencev (»gnoja«, ki hrani veličastje Amerike). Pa tudi za nasilno zatiranje delavskega gibanja, ki edino teži k socializaciji bogastva. In naposled; v danem sistemu sprevrženih vrednot tudi najvišja vrednota novega sveta, delo samo, izgublja svojo zanesljivo vrednost, postaja odtujeno delo, početje »brez človeškega dostojanstva«-, torej delo, ki v resnici ne osvobaja, ampak ubija. Tak je idejni tioris Adamičeve ameriške džungle. Nastal je iz njegove osebne življenjske izkušnje in zraven iz šole znanih odkrivalcev temnih strani ameriške civilizacije, V glavni krog njegovega branja so vstopala imena, kol so: Upton Sinclair (že pri šestnajstih letih ga je pretresel njego roman Džungla), Theodore Dreiser, Henry Adams, Sinclair Lewis, Francis S.Fitzgerald, Sherwood Anderson, Eugene O'Neil, E.H,Mencken in drugi. Z evropske strani je to usmeritev podpiralo branje novejše socialno ui humanistično kritične književnosti od Maksima Gorkega do Analola Franeta in Romaina Rotlanda- Tudi branja ali prevajanja Ivanu Cankarja in Prežihovega Voranca ne kaže prezreti. Ta svoj idej ni tlori s je v avtobiografij i oprl na celo vrsto individual nih ameriških usod in zgodb, ki jih je oblikoval kot spomine na resnične ljudi in resnične dogodke. Tako so njegove človeške zgodbe po eni strani čisto individualne, po drugi pa rosijo v sebi nadpomene in se vzdigujejo v reprezentativne značilnosti ameriškega življenja, v »prispodobje« in »simbole«, kot jim pravi sam. Oton Župančič in Louis Adamič ['muc Zadravec, Filozofska fakulteta, Ljubljana Na časnikarjevo vprašanje leta 1932 jc Adamič odgovoril, da svojega literarnega dela pač šc ni premišljeval s stališča, kaj sta mu dala zanj »slovenski jezik in siovemka poezija«, češ da je to »stvar kritike in analize.« Opozoril pa je. da je že kot ljubljanski dijak prehiral spise Ivana Cankarja ter leta 1926 v angleščino prevedel njegovo novelo Hlapec Jernej in njegova pravica (1907). Zupančiča pa ni posebej omenil. Pa vendar: poleg zgodbe o hlapcu brez pravice in domovine, poleg Cankarjevega narodnega romana Kurent (1909) in njegovih številnih črtic je bila ra Adamičevih dijaških let v Ljubljani tu še Župančičeva Dur?i3, ta vznemirljiva pesniška poslanica o narodu, ki je iščoči pogled enako vodila v obe strani, v domovino iti v svet, tu je bila Župančičeva Kovaška (19H1), tudi na prvi strani lista Preporod (19LIJ, torej programsko vključen* v gibanje za jugoslovansko idejo, ki je tako močno pritegnilo dijaka Adamiča, da je povzročilo njegovo izključitev ¡z gimnazije in pospešilo njegov odhod v svet. Adamič nikakor ni mogel prezreti teh in drugih Župančičevih pesmi, ki je tedaj veljal za vplivnega in naj večjega živega slovenskega pesnika. Potem jc preteklo skoraj dvajset let. Le malokdo v Sloveniji je vedel za Adamiča, ki se je skrbno pripravljal za vdor v ameriško literaturo, pripravljal ob spisih Jacka Londona in Uptona Sine-laira, Walia Whitmans in Theodorja Dreiserja pa tudi Ivana Cankarja in Otona Župančiča, pripravljal tudi v burnem razmahu anseriške družbe, sredi njenega duhovnega ir moralnega blišča in bede, sredi vsega tistega, kar je Župančičev »moški glas« v Dumi imenoval z besedami:-»Tu, tu se žile življenja stekajo. . skoznje v svobodo gre, skoznje v bodočnost gre cesta.« Ko je Slovence vznemiril s knjigo »Dynamite« (1931) in Smeh v džungli, je Adamič imel za seboj osemnajst Let pravih gork ijevski h univerz. Kaj vse že je bil? Ril je raznašalec časopisov in reporter, zagnani privržence WiLsonovih idej, prostovoljec ameriške armade v Franciji leta 1917, demobiliziran jc ostal na cesti, spel delal na poljih, v tovarnah, kot pristaniški delavec, kot mornar priplul vse do Filipinov, se vrnil v Kalifornijo, bil spet delavec v San Fedru, kjer je živel od 1923 do 1929. Temeljito je spoznal usodo »bohunkov« uli »gnoja«, kot so imenovali tudi južnoslovanske priseljence, spoznal duha ameriškega delavstva, pa brat in študiral, prevajaj tudi slovensko prozo, leta 192 S postal sodelavec glavnega ameriškega kritika in satirika Htm-yja I-ouisa Mene-kena. Leta 1929 se jc preselil v New York, tedanje središče ameriškega književnega življenja in se tukaj seznanil s številnimi pisatelji, zlasti šc s Sinclalrom Lewiso.ni. Z romanom Dynamite\c postal čez noč znan po Ameriki, postal je sam močan akord simboličnega Župančičevega »moškega glasu«. V pogovoru s časnikarjem očitno ni pozabil tudi na Župančičev »ženski glas«, saj je dejal: »Za svoj usjieh dolgujem mnogo svoji naravni moči, ki sta mi jo dala moja mati in moja domovi na-* Toda kar je v romanu Smeh v Džungli povedal o svojem znancu, slovenskem izseljencu Štefanu Radini, je veljalo tudi zanj. Povedal pa jc tole; »Ce bi bil ostal v stari domovini, bi sc nc bil razživel tako sitno v vseh svojih lastnostih, dasi je Itil po naravi divji, nagonski in strasten. V Evropi je življenje bolj ustaljeno in urejeno; Evropa ni tako divja in prostrana džungla ter nudi manj ugodnih prilik, ki bi jih najmočnejši ljudje izrabili, da dajo duska silam in potrebam, ki snujejo v njih. V Evropi bi bil Stefan prisiljen prilagoditi sc običaj nejlim, treznejšim oh lika m življenja, V Ameriki »je meja nebo«. Amerika jc dežela prostosti, dežela rodovitnih ral, kjer jc vsemu dana možnost, da za nekaj časa požene korenine, hitro požene in sc razvija, a nato nenadoma ovene in propade.« Jugoslavija in svet Naša delegacija na kongresu Solidarnosti V začetku oktobra it je v Gdansku končal drugi del kongresa Solidarnosti, dobro /ero dni starega, neodvisnega poljskega sindikata, ki se je rodil med lanskoletnimi poletnimi delavskimi nemiri, in ki odtlej v neprestani mešanici zdaj sodelovanja zdaj spopadov z vlado vztrajno potiska Poljsko na nova pota. Kongres je povzročil viharne odmeve tako na Poljskem kot v tujini, kajti z njim se je Solidarnost bolj kot kdajkoli doslej izpostavila ne le kot sindikalna, ampak tudi kot politična sita. Kongres, ki je tekel v dveh delih (prvi je bi! v začetku septembra), je ponudil poljski javnosti lasten program, ki se zavzema predvsem za široko pojmovano samoupravljanje v podjetjih, za decentralizacijo in večjo samostojnost lokalnih uprav ter za družbeni, politični in kulturni pluralizem. V njem je precej stvari, ki partiji in vladi niso po godu. Predvsem je očitno, da skuša Solidarnost čimbolj omejiti neposredno oblast in vpliv partije in države. Tn je zlasti vidna iz zelo ostre polemike, ki .se je razvila okrog samoupravljanja. Partija in vlada sta namreč za tako samoupravljanje.. kjer bo dejanska oblast ie vedno v rokah države, medtem ko Solidarnost skuša doseči čim več jo samostojnost podjetij, oziroma delavskih svetov v njih. pri čemer seveda računa, da bo v delavskih svetih imela sama veliko večji vpliv kot partija ali država. Podobnih sporov in razlik je Se več. Na Poljskem se zares bije ogorčen boj med različnimi silami, ki si vsaka po svoje zamišljajo prihodnost dežele in sistema. Med temi silami je Solidarnost ena najmočnejših in prihodnost Poljske je veliko odvisna od nje. Na kongresu st je pokazalo, da so tudi v sami Solidarnosti Številne in močne struje, ki se zavzemajo za različne politike, Najmočnejši sta struji tako imenovanih »zmernežev« (vodi jo Leeh Walesa, ki je hi! ponovno izvoljen za voditelja Solidarnosti) in »skrajnežev«; prva se zavzema za sodelovanje in dogovarjanje z vlado, za kompromise in postopno spreminjanje poljske 12 družbe, druga pa je proti dialogu z oblastmi in meni. da je sedanji sistem treba nemudoma in do kraja porušiti. Na kongresu je zmagala zmerna struja, kar je za prihodnost Poljske pa tudi sicer gotovo boljše. Usoda Poljske namreč ni samo stvar Poljakov, kajti Poljska je članica Varšavskega pakta, iz česar izvirajo čisto konkretne obveznosti in dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati. Med drugim mora ostati socialistična država, ker bi se z morebitno spremembo družbene ureditve na Poljskem mednarodno ravnotežje v Evropi bistveno poslabšalo v škodo Sovjetske zveze - kot ocenjujejo in opozarjajo v Moskvi. Zaradi tega v ZSSR in drugih vzhodnoevropskih socialističnih državah s skrajnim nezaupanjem gledajo na razvoj na Poljskem in v vseh teh državah dejavnost Solidarnosti zelo negativno ocenjujejo. To je tudi vzrok, da sindikati iz nobene od teh držav niso poslali svojih delegacij na njen kongres, ¡z socialističnih držav je hila na kongresu Solidarnosti edino delegacija jugoslovanskih sindikatov. Povabili sojo, naj pride za tri dni na prvi ali drugi del kongresa (po lastni izbiri) in jugoslovanska delegacija sc je udeležila prvega dela kongresa. Ob tej priložnosti je imela srečanja in pogovore s predstavniki Solidarnosti, pa tudi s predstavniki drugih sindikatov, ki delujejo na Poljskem, kajti jugoslovanski sindika ti priznavajo vse sindikalne organizacije na Poljskem, ki legalno obstajajo, z vsemi imajo tudi stike in sodelujejo. S prvega dela kongresa je Solidarnost postala poseben poziv delavcem v drugih socialističnih državah (ne pa tudi delavcem v Jugoslaviji, ker Jugoslavija ni članica Varšavskega pakta in ker Solidarnost normalno sodeluje z našimi sindikati), v katerem med drugim izraža upanje, da bodo delavci v teh državah tudi ustanovili neodvisne sindikate po vzorcu Solidarnosti. Poziv jc povzročil zelo hude kritike in obtožbe v teh državah, češ da se Solidarnost vtika v njihove notranje zadeve in da skuša »izvažati kontrarevolucijo«'. Na kratko rečeno jc kongres Solidarnosti kljub temu, da je bil v drugem delu precej bolj umirjen kot v prvem, na eni strani zaostrit notranji boj za spremembo sistema na Poljskem, na drugi strani pa še povečal nezaupanje in sovražnost predvsem Sovjetske zveze do dogajanja na Poljskem. Za to so tako v evropskem kot v širšem mednarodnem merilu še vedno zelo aktualna opozorila, da je treba Poljski in Poljakom zagotoviti možnost, da sami in po svoje rešujejo svoja notranja vprašanja — za kar Se dosledno zavzema tudi Jugoslavija. Janc/ Stanič Gospodarske novice Predejo še lepše življenje Predilnica I-itija praznuje ietos pomemben jubilej - 95 let dela. Danes Predilnico Litija lahko štejemo med vodilne predilnice v tekstilni industriji v Sloveniji in Jugoslaviji. V njej je zaposlenih 1050 delavcev, ki proizvajajo bombažno kardirano prejo, bombažno česano prejo, sintetične preje vseh vrst in efektne preje. Letna proizvodnja sintetičnih bombažnih prej znaša 7500 ton, 350 ton efektnih prej in 2800 ton drugih sukanih prej. Predilnica ima več kot 450 stanovanj, urejeno prehrano z lastno restavracijo, počitniški dom v Novem gradu, počitniške prikolice v Fazani in Kuniča h, planinsko kočo na Veliki pianini, sobe pa v Martuljku in Čateških toplicah. Proizvodnja se je v Predilnici Litija povečala ietos za S odstotkov ob 7-odstotnem zmanjšanju delovne sile. Izvoz so povečali za 51 odstotkov in to v celoti na konvertibilno področje, letošnji izvoz pa bo bržkone v vrednosti 1 20 milijonov dinarjev. in načni? Nova proizvodna dvorana. Z njo. se bo letna proizvodnja preje povečala za 500 ton, kar bi zadostovalo potrebam slovenske tekstilne industrije. Ustanovljena mešana družba l’ortoroška Droga ter italijanska poslovna partnerja Ambriapesca iz Gradeža in Frogorifero Lagunare iz Maraño Lagunare so ustanovili mešano družbo. Družba ima sedež v Devinu, registrirana pa je za lov, gojenje, nabavo, predelavo in prodajo rib ter školjk. Droga je z italijanskima partnerjema sodelovala že dalj časa iti sicer pri gojenju školjk v Portorožu. V prihodnje bodo sodelovanje seveda še razširili, nasad školjk še povečali tako, da ho dajal dovolj školjk za jugoslovanske potrebe in za potrebe omenjene mešane družbe. Meblo v Nigeriji Po enoletnih pripravah je tovarna pohištva Meblu v Novi Gorici podpisala pogodbo 2 nigerijskim partnerjem o izgradnji tovarne pohištva v Nigeriji. Tovarna z nazivom Meblo Furniture (Nig) LDT bo skupna naložba obeh partnerjev oziroma mešano podjetje. Nigerijski partner bo prispeval 60 odstotkov ustanovitvenega kapitala, s 40 odstotki pa bo sodeloval Meblo. V enakem odstotku si bosta partnerja delila tudi dobiček. Meblo bo svoj delež prispeval v obliki strojev in sestavnih delov, pohištva in reprodukcijskega materiala, ki ga bo za zagon izvozil v Nigerijo, dal pa bo tudi potrebno število strokovnjakov, predvsem za delo v proizvodnji, V Meblu upajo, da bodo registrirali firmo najpozneje do konca letošnjega leta, da bi proizvodnja v novi tovarni stekla že prvo polovico prihodnjega leta. Sodelovanje z Madžari Razgovori o skupiti slovensko-madžarski naložbi v postavitev graditev tovarne okrasne keramike v obmejni Dolgi vasi pri Lendavi, ki tečejo že dve leti, se približujejo sklepni fazi. Gre za to, da bi poslovno sodelovali Keramična industrija Liboje, Steklo, Konstruktor v Mariboru, skupščina občine Lendava ter znana madžarska tovarna porcelana iz Herenda in h'JM iz Budimpešte. Zmogljivost novega obrata bo v treh letih po zagonu 1000 ton keramičnih izdelkov: to bodo izdelki flori-stične dekorativne, lončarske, svetlobne in specialne keramike Zidava nove tovarne keramičnih izdelkov je zanimiva iz več razlogov. Predvsem je to naložba, kije pretežno izvozno usmerjena, potem so tu bogata nahajališča doslej še neizkoriščene rdeče gline, pomembno pa je tudi, da bo dobilo zaposlitev okrog I8U delavcev. In končno gre pri tem za višjo obliko sodelovanja madžarskega in slovenskega gospodarstva. Nova pot izvoza Pri ljubljanskem Leku, tovarni zdravil, menijo, da bodo izvozili več znanja z dolgoročnim vlaganjem v zunanjetrgovinsko mrežo. Že do konca leta naj bi na konverta-bilncm tržišču prodal Lek blago v vrednosti okoli 25 milijonov dolarjev. Pričakujejo, da se bu tako razlika med uvozom in izvozom, ki je lani. predvsem zaradi oskrbe domačega trga z zdravili, znašala 10 milijonov dolarjev, pričela postopoma zmanjševati. V ta namen bodo obnovili oziroma posodobili dotrajano opremo obratov, od katerih nekateri komaj še zmorejo proizvajali dovolj zdravil in drugih izdelkov tako za domači trg kot za izvoz. Najpomembnejša lekova naložba v razvojnem programu 1981-1985 je dograditev obrata za kemijsko, organsko sintezo v Mengšu. V tem obratu bo stekla proizvodnja desetih domačih surovin za zdravila. Predračunska vrednost naložbe znaša okoli 12UQ milijonov dinarjev, med sovlagatelji pa je tudi novomeška Krka, Premog že v globini 50 metrov Nova globoka vrtina na Petišov-skem polju v Prekmurju sicer ni na- menjena za raziskavo premoga, vrtalce predvsem zanimata nafta in plin, vendar pa so dosedanji rezultati že pokazali, da so pod tukajšnjim površjem tudi plasti premoga. Tako so vrtalci zaznali premog že v globini 50 metrov. Nanj so sicer naleteti tudi pri prejšnjih vrtanjih, vendar mu niso posvetili pozornosti. Premog sc jc pojavljal na različnih globinah, od 1B0 do 420 metrov. Stari zapisi pravijo, da so kakovosten premog pridobivali nakoč iz reke Mure, v njenem dolnjem toku pri Podturnu in drngih vaseh. Se danes neka Mura tu in tam naplavi velike kose premoga, ki ga prebivalci porabijo za kurjavo. Premog torej je na Pctišovskem polju; prav bo ugotoviti, koliko ga je in, če bi se izplačala eksploatacija v času energetske krize. Novo kontejnersko dvigalo v Luki Koper (foto: Janez Zrnec) 150 let od rojstva Frana Levstika Veliki Slovenec iz malih Retij Trd hodi. neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narddu in jeziku svojemu! (Fran Levstik: Tugomer) Pravzaprav je bilo letos v Sloveniji Levit ikovo Ec to. 150-letnico TojsLva lega velikega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika in jezikoslovca je slovenska kulturna javnost počastila s številnimi prireditvami; trajale so polnih dcscl dni. največ pa jih je bilo seveda v Levstikovih rojstnih Retjah in bližnjih Velikih Laščah. Dr. Matjaž Kmecl, univerzitetni profesor, ki je tudi spisal knjigo o Levstiku, izšla je v knjižni zbirki Znameniti Slovenci, je med drugim zapisal, da je bil Fran Levstik »izreden literarni zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar, Časnikar, društveni delavec, telovadec, režiser in igralec, zaslužen za čebelarstvo, podkovstvo, naravoslovje, uradniško besedo, - skratka ni biio dela, ki bi se ga ne hit z vso ognjevito , impulzivnostjo narave' popri jei, samo da je bito kakorkoli v prid razvoju slovenske etnične skupnosti v moderen evropski narod«. V Spodnjih Retjah še stojita Ilijeva čebelnjak in kozolec; tu je mladi Levstik imel svojo pisateljsko delavnico. Pod kozolcem in ob čebelnjaku je napisal svoja poglavitna dela - kritična spisa Popotovanje od Litije do Čateža in Napake slovenskega pisanja pa klasično povest Martin Krpan, s katero jc položil temelje slovenskemu pripovedništvu. A Levstikove domačije ni več, nanjo na prezidani hiši spominja le skromna plošča s pisateljevim imenom, Levstikova življenjska pot je bila vse prej kot lahka. Ko je bil v semenišču na Češkem, je v Ljubljani izšla drobna knjiga njegovih pesmi. O ljubezni in drugih posvetnih rečeh so pele, kar jc bilo za tiste čase — in semenišče - bogokletno, Škof je zahteval, da naj mladi Levstik prekliče svoje pesmi. Ni jih hotel. To je pomenilo slovo od udobja in začetek bede, ki ga je spremljala do smrti, a tii se izneveril svojim načelom in nikoli ni klonil niti za hip... Laščanski slavnostni dnevi Velike Lašče so bile konec septembra središče slovenskega ku it urnega utripa. Krajani so sc temeljito pripravili na Levstikove slavnosti, v prepričanju, da so tu dolžni svojemu velikemu rojaku in končno tudi svojemu kraju. Praznični dnevi so se pričeli z otvoritvijo kulturnega doma v Velikih Laščah, ki nosi Levstikovo ime, V njem so urejene tri spominske sobe; Trubarjeva, Levstikova in Stritarjeva, v njem je tudi knjižnica, sejna soba pa seveda prostor, primeren za prireditve in gledališko dejavnost. Istega dne so domači igralci, člani gledališke skupine kulturno-umetniškega društva Primož Trubar, predstavili občinstvu Ljudski glas, igro o Levstiku, delo domačina Jožeta Javorška v režiji Francija Končana iz Horjula. 20- septembra so Vclikolaščani praznovali svoj krajevni praznik; istega dne zvečer je bil v kulturnem domu koncert domačega moškega pevskega zbora Primož Trubar. Zbor se je predstavil s pesmimi na besedila Primoža Trubarja, Frana Levstika in Josipa Stritarja, hkrati pa so z recitacijami sodelovali tudi člani Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. V okviru Levstikovih Slavnosti so v Velikih Laščah podelili tudi letošnje Levstikove nagrade. Tej slavnosti je sledilo srečanje slovenskih osnovnošolcev, dobitnikov Levstikovih bralnih značk, pa tiskovna konferenca, na kateri so slovenski založniki predstavili knjižne novosti o Levstiku In nove izdaje njegovih del. Tako je izšla bibliofilska izdaja Mariina Krpana, dr. Matjaž Kmecl je spisal študijo o Levi stiku, Državna založba Slovenije jc ob tej priložnosti predstavila Zbrana dela Frana Levstika, mariborska založba Obzorja pa delo Janeza Debeljaka z naslovom Po Levstikovih poteh. V času Levstikovih dni so v Velikih Laščah gostovali igralci kuiturno-u me tn iške ga društva z Iga pri Ljubljani; nastopili SO S krstno predstavo ko- 150-letnica rojstva Frana Levstika 27. &spt. 1901 Naslovna stran knjižice, ki jc izšla oh Levstikovih dneh v Velikih Laščah. iVa njej je portret Frana Levstika, ki ga je narisal akademski slikar Božidar Jakac. laza Levstikovih dramskih besedil, ki jih je sestavil in režiral Tone Cimperman, V goste pa so prišli tudi igralci Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in zaigrali Levstik-Jovano-vičevega Martina Krpana. V spomin Franu Levstiku, neizprosnemu in doslednemu kritiku slabosti na Slovenskem v minulem stoletju, so v Velikih Laščah dva dneva zborovali slovenski kulturni delavci. S svojimi Teferati in razpravo so osvetlili raznie-Te v sodobni slovenski umetnostni kritiki. Niso bili vsi zadovoljni z njo; očitali so ji posnemanje tujih vzorov, celo nestrokovnost. Referentov je biio precej, uvodničar pa je bil dr. Boris Majer, ki jc takoj v začetku poudari! Kardeljevo tezo, da je bii prav Levstik v razdobju po letu 1R60 »najbistrejša politična glava, na j višji doseg slovenske demokratične misli tega obdobja.« Sc zdaj ga vidim, kako koraka po trgu, bilo jc ravno mimo šote, mesta slave njegove, Tako nisem nikoli ne prej /te pozneje videl stopati nikogar; tako krepko in odločno, tako moško in samozavestno! Tako jc znal korakati samo Levstik! (Josip Stritar: Levstik) V kulturnem s por Šilu na Levstikovem taboru v Ret juh so nastopih tudi združeni pevski zbori. V ozadju so Velike Lašče, kjer so bile številne prireditve (foto: Janez PukšiČ). ... Kakšno duševno uboštvo, kaka nekritičnost, nezrelost in vihravost, koliko nevednosti, kak strašen jezik je cesto po zdanjih knjižnih proizvodih; a kako vrhu vsega tega njih roditelji prevzetno gledajo ter kako nos vihajo sami o svoji cenil (Fran Levstik; Kritiku zgodovine slovenskega slovstva) Levstikov tabor Osrednja slovenska proslava visoke obletnice Levstikovega rojstva jc bi! nedeljski - Levstikov tabor v Rctjah. Izpred Levstikovega spomenika v Velikih Laščah sc j c v sončnem dopoldnevu vila dolga povorka — predsedstvo tabora, številni gostje, borci Levstikovega bataljona, mladina pa domačini na praznično okrašenih vozovih proti Ret jam, ILijevemu kozolcu, uljnjaku, k relenski lipi ir) Staremu orehu. Tako kot v starih časih, le da je nekoč za govorniški oder zadostoval kar bližnji štor, zdaj pa so besede govornikov prenašali močiti zvočniki, da se je slišalo vso do hiše s tablo Ret je 2, kjer so je rodil znameniti Slovenec Ogromno množico zbranih je najprej pozdravil najstarejši Retjan Roletni Ivan Prijatelj, Za njim je spregovoril predsednik odbora za pripravo Levstikovega tabora dr. Anton Vratuša, ki je orisal politično vlogo nekdanjih taborov, katerih pobudnik jc bil prav Levstik; na teh zbirališčih slovenskih kmečkih in delavskih množic se je krepila narodnostna zavest (uperjena proti glavnemu narodnostnemu sovražniku, Avstrijcem, in obenem proti kompromisarstvu v samih slovenskih vrstah), oblikovale so se »tiste demokratične prvine, ki so se kasnoje v polni meri razvile z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Jn prav zato,* je poudaril dr. Vratuša, »je današnji slavnostni govornik prvi predsednik OF Josip Vidmar,« Fo besedah Josipa Vidmarja se je pričel kulturni del tabora: na j mlajši so pod orehom prisluhnili Najdihojci pa se potem pridružili malo starejšim otrokom pri uljnjaku, da so skupaj Z dramskim igralcem Poldetom Bibičem sledili Martinu Krpanu na Dunaj. Igro v igri, Junteza in Tugomerja, tri Levstikove dramske igre, pa so obiskovalcem Ritenskega tabora uspešno predstavili ižanski igralci. Slavita je vsa Slovenija Francu Levstiku v spomin je bilo še nekaj kakovostnih prireditev. V ljubljanski galeriji Labi rim je bila razstava književnih ilustracij Levstikovega Martina Krpana, ki jih je narisal akademski slikar Bard iucundiis, delo pa je izšlo pri Založništvu tržaškega tiska v T istu. V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je Narodna in umiverzitetna knjižnica pripravila razstavo rokopisnega gradiva, prevodov, izbora literature - vse Levstikovo in o njem - pa vse izdaje Martina Krpana in svetovna dela, ki so izhajala v času, ko Levstikove pesmi niso smele v svet. Zadnji dan Levstikovih slavnosti, 28, septembra, so se na ljubljanskem Navju, pokopališču, kjer je ob mnogih slovenskih slavnih možeh pokopan tudi Fran l^evstik, poklonili njegovemu spominu in položili venec na njegov grob predstavniki ljubljanskih občin, družbenopolitičnih organizacij, njegovi ožji rojaki in Vclikolasčani. Levstiku v spomin pa so bila slavja in prireditve tudi v števil n ih večjih slovenskih krajih. V Mariboru - na primer so bile številne prireditve po šolah, v kulturnih ustanovah, društvih, v osrednji knjižnici so pripravili zanimivo razstavo Levstikovih del, v Slovenskem narodnem gledališču pa je dramski igralec Marjan Bačko interpretiral Levstikovo ljudsko povesi Martina Krpana uh sodelovanju še nekaterih drugih mariborskih igralcev. Levstikovemu spominu se je oddolžil tudi slovenski Trst. Levstikova misel in delo sta namreč neposredno povezana tudi s primorskimi oziroma tržaškimi Slovenci. Ne le, da so se Krpanove tihotapske poti s soljo začenjale v tem obmorskem mestu, tudi sam Levstik je najprej služboval kot domači učitelj v družini Miroslava Vilharja v Senožečah in je leta 1.861 prišel tudi v Trst za tajnika Slav j inske čitalnice. Pobudnica in organizatorica Levstikovih dni v Trstu je bila Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Med slovensko mladino je razpisala likovni in literarni natečaj, da bi prebudila povečano zanimanje za tega velikana slovenske kulturne in politične zgodovine. Odzvalo se je 500 mladih Slovencev s Tržaškega in Goriškega; posebna komisija jc pohvalila najboljša dela in jih tudi razstavila v tržaškem slovenskem kulturnem domu. V okviru Levstikove obletnice paso bila v Trstu tudi štiri predavanja literarnih strokovnjakov iz Ljubljane: dr-. Boris Paternu, Silvo Fatur, dr. Bratku Kreft in dr. Matjaž Kmecl so govorili O Levstikovem pesniškem ustvarjanju, Martinu Krpanu pa o Levstikove in prispevku k razvoju slovenskega gledališča in dramatike ter o Levstiku kot literarnem, kritiku in politiku. Tako so se matični in zamejski Slovenci častno oddolžili človeku, čigar literarna in politična zapuščina jc dragocena za slehernega izmed nas. Jtagoda Vigclc Portret pesnika, pisatelja in prevajalca Mateja Bora Prvobitnost naj ostane živa »Male) Dor je (isti slovenski pesnik-pjmizan, ki je v zučetku vojne zapel:« Rad hi hal dvnrni piiet Veličanstva Revolucije« in se mil je ta želja popolnoma uresničila. Ril je Hs1i pesnik, ki je že leta 1942, sredi najtršega okupatorskega zla, izdat uporniško pesniško zbirko Previharimo s ih ar je — edinstven dokument, ne samo v slovenski okvirih, ampak tudi v evropskih, knjižici), ki je postala tisti čas pole;; Prešerna naenkrat najbolj slovenska, najbolj spoštovana in iskana., „h Tako jo pred desetimi leti zapisal — danes že pokojni — slovenski pesnik in kritik Mitja Mejak v uvodu k Borovi pesniški zbirki Baladni motivi. Letos je pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Matej Bor prejel pomembno nagrado za svoje življenjsko delo - nagrado vstaje slovenskega naroda. Rodil se je kot Vladimir Pavšič — Matej Bor je njegovo pesniško in hkrati nekdaj partizansko ilegalno ime — pred oseminšestdeseti mi leti v Grgarju pod Sv. goro pri Gorici, po dokončani gimnaziji študiral slavistiko na ljubljanski univerzi in poučeval potem v Kočevju. Med drugo svetovno vojno je bil sprva v Ljubljani, potem pa v partizanskih vrstah do osvoboditve. Po vojni je bil nekaj časa tudi ravnatelj Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, potem pa se je odločil za poklic svobodnega književnika, kar je še danes. Njegova prva in še danes najpomembnejša pesniška zbirka je Previharimo viharje; z njo si je pesnik priboril trdno mesto v vsej jugoslovanski partizanski književnosti. »Zbirka Previharimo viharje ni samo glasen krik bolečine in poziv k dejanju,« pravi danes njen avtor, »temveč tudi tiha lirika ... A kar zadeva mojo medvojno poezijo, bi takole rekel: prav takšna je morala biti, kakor je bila, če je hotela v najusodnejših dneh naše zgodovine opraviti vlogo, ki jo je opravila. Narod, ki se je prvič v zgodovini, kar nam je ostalo v spominu, uprl - če, odštejemo kmečke vstaje - in sicer z orožjem v roki, je moral v sebi premagati dosti notranjih Mute j Bor zadržkov, ovir, strahu pred več kot drznim tveganjem ... Potrebna je bila tudi pesniška beseda, ki vpliva — ne samo na zavesi, lemveč tudi na listo, kar se skriva za njo in pod njo. Se pravi na podzavest,, Področje dela je vedno v* v sirse Po prvi zbirki je Matej Bor spisat še precej pesmi, lotil pa se je tudi pisanja dram, ki so jih potem uprizarjala številna slovenska, poklicna in amaterska gledališča: Vrnitev BIitžonovih. Kolesa teme, Vesolje v akvariju, Bele vode - to jc le nekaj naslovov Borovih dramskih del. Bur piše vsa leta po vojni tudi pikre in duhovite epigrame, s katerimi biča — kot sam pravi - osebne in družbene napake, napiše; roman z naslovom Daljave in postane - po Otonu Zupančiču — eden slovenskih najuspešnejših prevajalcev Shakespearovih del. Vrstijo se nagrade za njegovo delo, slovenske in zvezne, postane tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti... Pred kratkim je izšel njegov naj novejši roman. »Odloženi« je naslov obsežni pripovedi, v kateri gre za ljudi, ki jih je življenje na svojem begu skozi čas, rešujoč samo sebe - odložilo, Bili so namreč - vsak po svoje - pretežki za njegove gladine, za površje vsakdana, pravi avtor. »Zgodba o mojem novem romanu Odloženi je precej dolga,« pripoveduje Matej Bor. »Pisati sem ga začel kmalu po Daljavah, ki so izšle 1961. leta. Tedaj je nastalo prvo poglavje, ki sem ga kmalu zatem objavil v reviji Sodobnost. Sele po mnogih letih me je obšla želja, da bi stvar nadaljeval. In ne samo želja — neustavljiva potreba. Imam torbo, kakršne smo nosili v partizanih, usnjeno, ki jo vržeš čez ra mezda j so spet v modi — pa sem vanjo potisnil sveženj papirjev, nekaj kemičnih svinčnikov in radirk, zraven še rezervno majico, čc sc spotiš, majhno čutaro z viskijem, in tako opremljen odšel na pot. Trajala je precej časa — skoraj dve leti. Ni me pripeljala daleč — po radovljiški in biejski okoliei je vodila, od gozda do gozda, s hriba na hrib. od oštarije do oštarije, od hotela do hotela, toda to je bil samo videz - v resnici sem hodil čisto drugje, fn sicer s svojimi junaki po sledeh njihovih življenj. Bilo mi je, kot bi obujal mrtve — in s tem tudi samega sebe. V bistvu je pisateljevanje prebujanje nečesa, kar spi v nas in nenadoma noče več spali - hoče na beli dan, terja, da to, kar je, prevedeš iz jezika podzavest v jezik zavesti, iz jezika sanj v jezik vsakdanjosti...« Hej, brigade.,* Na letošnjem velikem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični so tisoči pevcev zapeli družno Borovo znano pesem Hej, brigade, ki je ponarodela. O tej svoji pesmi pravi avtor, da so jo leta 1943 peli borci Prešernovega bataljona na Dolenjskem, sam pa da jo Mulej Bor: HEJ, BRIGADE Hej, brigade hiti le, razpodile, zatrite, požigalce slovenskih domov! Hej, marine« zagodi, naj odmeva povsodi nas pozdrav iz svobodnih gozdov! Kje so meje, pregrade za slovensko brigado? Ne, za nas ni pregrad in ne mej! Po slemenih oblačnih in po grapah temačnih vse od zmage do zmage naprej! Čez poljane požgane tja do bde I .juhi ja ne naša vojska prodre kol vihar. Dokler to so brigade, kdo zemljo nam ukrade? Na Slovenskem smo mi gospodar! je zapel v ožjem krogu prijateljev celo že leta 1942 v gostilni Ravbar za Bežigradom v Ljubljani. Pesem je pozneje glasbeno obdelat skladatelj Šturm. Za šentviški ¡elušnji XJL Labor slovenskih pevskih zborov je Matej Bor spesnil novo kitico, ki jo vklesana na spomeniku žrtvam fašizma v Kamni gorici na Gorenjskem. Takole se glasi: - iz teme zgodovine v preteče strmine smo se bili udar na udar, in tako zmagujoče, homo tudi v bodoče previharili slednji vihar, Na šentviškem pevskem taboru pa je bil Matej Bor tudi slavnostni govornik. O slovenskem narodu je govoril. Umetnosti, pesmi.., »Slovenski narod, čeprav smo dobili prve knjigo skoraj istočasno z drugimi evropskimi narodi, je kljub Prešernu, Cankarju in Župančiču in seveda drugim še vedno kulturno neizživet in mlad. Še vedno išče svojo istovetnost in svojo podobo - tudi v umetnosti. Našel pa je ne bo, ec jo bo iskal samo po Parizu in New Yorku, temveč Če jo bo iskal ziasti doma —v samem sebi. In v svojem izročilu. Kakšno izročilo pa ima mo? bo vzkliknil kak modrijan. Kaj smo že ustvarili zares izvirnega? Kranjski kozolce, kranjske klobase.., Tako sc nekateri pomenkujejo tudi o slovenski narodni pesmi. Kaj pa je v njej našega, pravijo. Vse to lahko slišiš tudi na Tirolskem in Madžarskem. Laškem ali Hrvaškem,.. Kes je, da naša dežela leži sredi Evrope in da je, obdana z raznimi sosedi, sprejemala vplive od njih, tudi kar zadeva pesmi. Marsikateri napev, ki je pri nas domač, je mogoče slišati tudi drugod. Vendar, kdo si upa reči 7, vso gotovostjo, da je tak napev prineslo od drugod, na primer s Tirolskega, da ni bilo ravno obratno, da je prišel na Tirolsko od nas? Ali pa še dlje, V angtoamoriikem svetu je npr. zelo priljubljena pesem My bonny is over the ocean (Moj ljubi je tam onstran oceana) in la pesem ima isti napev kakor naša Sem deklica mlada, vesela. Spet se moramo vprašati: atije napev prišel k nam iz Amerike ali pa v Ameriko z našimi ljudmi, izseljenci,,, Vseeno pa je naša pesem, čeprav je podobna drugim, alpskim na primer, vendarle naša, slovenska. Vsak narod, zlasti pa glasbeno tako nadarjen, kot je slovenski, se izpoveduje po svoje, se pravi izvirno in svojstveno tudi v napevih! « In bližnji delovni načrti? »Ravnokar pripravljam zbirko iz zadnjih treh ali štirih let. Te pesmi so nastale na mojih dolgih sprehodih v dežju in soncu, podnevi in ponoči po gorenjski Okolici; ko si odpočivam ušesa od hrupa, s katerim nas je - v Radovljici živeče - oblagodaril Alpski letalski center v Lescah... Pripravljam rudi knjigo epigramov, ki sem jih ustvarjal domala 40 let in tako spremljal kulturna in druga dogajanja na Slovenskem ..,« Jagoda VigeJe Matej bor: MI GREMO Mi grenil skoz ogenj - prvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Kdo nas kliče? Zemlja v krvi! Kdo smo mi? Dni naših vest! Mi gre mol Kam? v Nove zarje! Kdo uklon! nam gtavd?! Smo drevesa, ki v viharje, kadar rjove j o - pojo! Ruj te nas iz zemlje rodne! Mi vemo. kje smo doma! Saj nam korenine plodne poženo prav do - pekla! Mi gremb - po hlatu, krvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Mladi rod vkoraka prvi v so Inče vriskajočih mest! (tt rbiike Previharimo viharje) Matej Bor; MOSTE O, boste, hoste, nekoč ho spel vse tiho po vas, vse mirno. Le slavček ho temi pet v noč neizmerno. Prišla bu mati iz daljav s svojim zvedavim sinkom: »(Hej, tam je tvoj ata pal, [am za Ovinkom., ,« In gladila hn njena dlan njegovo poslednje pismo: »Dež in veter že tretji dan. Od Kolpe prišli smo. I-ačni smo, trudni, a vendar smeh buči po vsej brigadi. Jure je nategnil meh, pesem o pomladi,,. Vse premagaš tako ali tako, pa hodi glad, mraz ali trpljenje, le eno premagaš ležko, veš, ljuba, koprnenje. In tam na koncu si zmerom ti in sinek in dom in streha in še dež, ki ;>oleti šumi pod oknom 2 oreha... Kako malo jc to, a vendar kako kako neznansko veliko, šele danes, moja ljuba, vemo, ko smo ob vse. Tvoj Niko.« in šla bosta in v hoslah bo mrak, ko prej bo vse tiho, vse mirno, le z jase bo zalajal srnjak v noč neizmerno. til Zbirke Itnludiii motivi) po Sloveniji Tovarna kondenzatorjev Iskra iz Semiča zida v ADLESlClH novo stavbo, ki bo nadomestila poslopje Stare Šole, ki ni primerno za proizvodnjo. Število zaposlenih v AdLešičih niha med 60 in 80. V novi stavbi bo Iskra omogočila zaposlenim ugodne delovne razmere in sodobno opremo, zato bo tudi večji delovni učinek. Na gradbišče v Irak je odšla prva skupina delavcev podjetja Primorje iz AJDOVŠČINE, kjer gradijo začasno kontejnersko naselje, potem pa se bodo lotili gradbenih del po iraških naročilih. Sklenjeno je. da bo podjetje Primorje več let gradilo v Iraku. Podjetje Salonit v ANHOVEM je proslavilo 60-letnico dela in razvoja. Pred 60 leti so v Anhovem izdelali iz domačega laporja prve tone klinkerja in cementa, kmalu nato pa še azbest-cementne izdelke. Danes šteje delovni kolektiv Salonita 2500 delavcev, Odkar imajo upokojenci v BELTINCIH svoje prostore v stari osnovni Soli, so močno popestrili svojo dejavnost. Udeležili so se rekmovanja v šahu, v ribolovu v Ljutomeru in v kegljanju, ki je bilo v Beltincih- Ustanovili so tudi mešani pevski zbor, ki je že uspešno nastopal na Prevaljah in v Sežani. V nov prizidek doma upokojencev v CELJU so se že vseliii prvi stanovalci. Največ jih je prišlo iz Novega Celja, kjer so doslej bivali v nekdanji graščini. Celjski dom upokojencev ima zdaj prostora za 230 stanovalcev, prizidek pa je namenjen zlasti tistim, ki sta jih bolezen in starost za daljši čas priklenili na posteljo. Prebivalci CEMjiENIKA so z več kot 5000 prostovoljnimi urami uredili novo cesto, dolgo 2 km, ki povezuje Šentgotsrd in Brezje skozi Jelenski graben: tako sn povezani kraji, znani iz predvojnih in medvojnih časov, hkrati pa sc bo lahko uspešno razvil tukajšnji kmečki turizem. V GEDEROVCIH imajo zdaj na avtobusni postaji tudi čakalnico in potnikom ob slabem vremenu ni treba več čakati na dežju. Dela je opravilo podjetje Blisk iz Murske Sobote. V okviru krajevnega praznika so v GORJAH odprli nove prostore za svoje upokojence in pripravili sprejem za partizanske matere, v Srednji Ka-dovni pa so ob tej priložnosti odkrili ploščo v spomin kurirjem postaje G-29, V GORNJI RADGONI so predali namenu novo, sodobno tovarno podjetja Moda iz Gornje Radgone, V novih prostorih nameravajo povečati proizvodnjo in pričeti z izvozom na tuja tržišča. Seveda so zato tudi nekoliko povečali število zaposlenih, vendar skupno število ne bo preseglo 300 delavcev. Člani prostovoljnega gasilskega društva v GRABONOSU so predali ramenu na novo urejeno dvorano, v kateri se bo odvijalo kulturno in, društveno življenje v kraju. Pri urejanju SO vaščani opravili več kot 120U prostovoljnih ur, sodelovali pa so tudi otroci. V IVANČNI GORICI so odprli nov šolski center, ki so ga poimenovali po Josipu Jurčiču. Novo šolo obiskuje zdaj 900 učencev -620 osnovnošolcev in 144 gimnazijcev, pridružili pa so se sc jim tudi dijaki, ki se izpopolnjujejo v kovinarski stroki. Nova šola meri 8UO0 kvadratnih metrov, Ob njej so ob tej priložnosti odkrili tudi doprsni kip pisatelja Josipa Jurčiča, ki ga je izdelal akad. kipar Stojan Badč- V KNEŽI so odprli novo tovarno kolonialnega pohištva, ki je sestavni del velike tovarne pohištva Meblo v Novi Gorici. Tovarniško poslopje meri 3000 kvadratnih metrov, vanjo pa se je preselil 156-članski kolektiv iz Klavž. Tovarna v Kneži je velik prispevek k razvoju lega dela Tolminske. V Luki v KOPRU gradijo drugo fazo kontejnerskega terminala. Metalna končjuje montažo drugega sodobnega kontejnerskega dvigala, Gradis gradi 200 met/rov dolg pomol, Sloveni-jaceste in Tehnika pa zakjučujejo asfaltna deta. Po dograditvi bo koprska Luka precej povečala tranzitni pro- met. Načrtujejo, da bodo po dograditvi druge faze povečali letni pretovor kontejnerjev na 110 tisoč. Na KRVAVCU grade za zimsko sezono 81/82 novo sedežnico, ki se bo imenovala Zvnh. Tako se bo desetim dosedanjim žičnicam pridružila se 1400 metrov dolga nova naprava, z višinsko razliko 400 metrov in zmogljivostjo 1500 smučarjev na uro. Tako bodo v novi sezoni krvavška smučišča lahko sprejela že JU.500 smučarjev hkrati. V LOGARSKI DOLINI so celjski planinci odprli nov »dom planincev«, ki ima 80 sedežev v restavraciji in 40 ležišč, Približno polovico denarja zanj SO dobili S prodajo starega duma v Logarski dolini celjskemu Izletniku. Nov dom bo popolnoma zgrajen prihodnje leto, ku bodo opremili še sobe v gornjih nadstropjih, kjer bo 40 ležišč. Živalski vrt v LJUBLJANI je dobil devet novih prebivaicev. Iz živalskega vrta v Osijeku so namreč pripeljali pel kuščarjev, dve kači in par svinjskih opic. Največja (najdaljša) od novih pridobitev je anakonda, vodna kača. katere domovina je Južna Amerika. Ljubljanski živalski vrt pa pričakuje še par črnih panterjev in mlado bizonko, Emona inženiring iz LJUBLJANE j c razvila v Jugoslaviji najsodobnejši sistem za programirano krmljenje krav molznic. Najpomembnejše pri tem je, da je delo plod domačih strokovnjakov vključno od računalniškega dela tega sistema, tehnološkega dela Emona inženiringa in same izdelave, pri kateri sodeluje domači Cevovod, Na jesenski veliki vrtnarski razstavi v Ljubljani jc bilo razstavljenih tudi mnoga gob, užitnih in n e tržit ni/J - v poduk (foto: Svetozar Busič) Letališče v MARIBORU je postalo tudi vežbališče za številne mlade pilote tujih letalskih prevoznikov, To je bila ena od poli, po kateri je krenilo letališče. da bi se izkopalo iz nenehnih izgub. Na mariborskem letališču vadijo piloti švicarskega letalskega prevoznika Swissair, ki so doslej uporabljali letališča na Malti in na Irskem. Mariborsko letališče je v dogovoru še z avstrijskim prevoznikom AUA, italijansko AL Italia, nizozemsko letalsko družbo KLM in švedsko SAS o trenaži njihovih pilotov. Republiškega kovinarskega tekmovanja v MARIBORU sc je udeležilo 264 tekmovalcev, ki so pokazali prav dobro znanje, Ob tekmovanju je bilo v Mariboru Ludl 200 strokovnjakov, ki delajo v kovinskopredelovalni indu- sinji. To priLožntisi so izrabili za izmenjavo mnenj in strokovne razgovore. V Tekstilni [ovarni v MfcJ>VO-DAH dobro gospodarijo. V prvem letošnjem polletju so dosegli 144 milijonov skupnega prihodka, kar je v primerjavi z lanskim letom za dve tretjini več. S a roči ne za izdelavo tehničnih vlaken uvažajo iz Zahodne F, v rope. izvažajo pa svuje izdelke predvsem v Francijo in na Madžarsko. Tovarna Kolinske za predelavo krompirja in proizvodnjo otroške hrane na MIKM bo do konca letošnjega leta prodala na tuje trge 1000 ton svojih izdelkov. Prvih 100 ton pire krompirja bodo poslali v Sovjetsko zvezo, proizvodi otroške hrane pa se uveljavljajo v vseh evropskih deželah. Tovarna pijač Dana na MIRNI na Dolenjskem se je zadnja leta uveljavila na Češkoslovaškem, kjer je skupaj S podjetjem Nealku v Olomucu začela izdelovati tunik, izvaža pa ga tudi v Avstrijo, ZR Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Letos bo izvozila za več kot milijon dolarjev svojih izdelkov. V Pomurskem tisku v MURSKI SOBOTI, kjer je zaradi tehnološkega postopka precej škodljive odpadne vode, že deluje nova čistilna naprava, ki zagotavlja predpisano kakovost vode pred izpustom v mestno kanalizacijo. Nova čistilna naprava deluje v oddelku reprnkopirnice. Gasilci v MURSKIH PETROVCI H so precej delavni. Imajo dve desetini, ki se redno usposabljata, skrbijo pa tudi za izpopolnitev opreme. Kupili so gasilsko vozilo, radi pa bi imeli novo motorno brizgalno. V okviru letošnjega občinskega praznika v Ptuju so v STANEČKI VASI odprli nuv lovski dom. Predvsem s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki so ga zgradili lovci družine Dravinja v štirih letih, V STREHOVCIH so letošnje poletje dogradili vaški vodovod, na katerega je priključenih 51 domačij, larke za cevi so izkopali in pozneje zasuli sami. kljub temu pa so morali zbrati še 460 tisoč dinarjev. V okviru krajevnega praznika v SF,-BRKLJA II so slovesno odprli nov 13-ki lom e trski vodovod, v katerega so prvih 1000 metrov cevi položili že leta 1977. v Šempetru pri Novi Gorici je tamkajšnje podjetje Sadje dobilo novo hladilnico, v kateri bodo lahko shranjevali 30(1 vagonov sadja. V ŠKUFCAH pri Rimskih Toplicah su imeli kmečki praznik s prikazom starih kmečkih običajev. Obiskovalcem so prikazali mlačev žita, žaganje desk, skoblanje trsk, phanje ječmena in še druga kmečka opravila. Prireditev je s plesi popestrila folklorna skupina kulturnega društva Marija Gradec. šport - Na plavalnem evropskem prvenstvu v Splitu sla slovenska tekmovalca brata BORUT in DARJAN PETRIČ osvojila dve kolajni za Jugoslavijo; BORUT PETRIČ je osvojil zlato kolajno na 400 m kravl. S časom 3:51.63 je dosegel nov jugoslovanski rekord in četrti najboljši dosežek vseh časov na svetu (letošnji drugi najboljši na svetu!). 17-Eelni DARJAN PETRIČ, Borutov mlajši brat, pa je nepričakovano usvojil tretje mestu s časom 3:53,71 in bronasto kolajno. Tako se je dvakratni zmagovalec z olimpijskih iger v Moskvi sloviti Vladimir Saljnikov moral zadovoljiti s srebrnim odličjem, - Na 4(1. atletskih balkanskih igrah v Sarajevu je Slovenka iz Nove Gorice mo,tč a Savle, študentka Visoke šole za telesno kulturo, na 40(1 m z ovirami pritekla bronasto kolajno in s časom 58,6(1 izdatno popravila jugoslovanski rekord Sarajevčanke Puhalu (59,33). - Teniška igralka MIMA JAUŠOVEC je na velikem mednarodne turnirju v Tokiu zasedla tretje mesto in osvojila bronasto medaljo. V odločilnem boju je premagala mlado Američanko Kathy Horvat h prepričljivo s 5:2.. 6:2 in se ji tako maščevala za nedavni poraz v ZDA. Na tem tekmovanju je Jaušovčeva imela naj višji »rating«, uvrščena pa je na IU. mesto na svetovni računalniški lestvici. - V češkem Frenštatu je na 9, tekmovanju v smučarskih skokih osvojil m Veliko nagrado mesta Frenštata« PRIMOŽ ULAGA na srednji olimpijski skakalnici z umetno snovjo. Na ¡em tekmovanju je nastopilo 80 tekmovalcev iz 9 držav. Ulaga je dosegel rezultat 249,7 (87.5, 89), - Na tradicionalnem VAŠA teku — znanem stockholmskem maratonu na katerem je sodelovalo S tisoč tekačev iz 25 držav, je zasedel 164. mesto BRANE MLINAR (Partizan, Ljub-Ijana-Vič), osebnosti Letošnjo Njegoševo nagrado za književnost, ki jo podeljujejo vsako tretje leto za najboljše delo jugoslovanskega avtorja, tiskano v tem obdobju, je dobil akademik JOSIP VIDMAR za knjigo »Obrazi«. Po mnenju žirije je ta knjiga vrhunec književne ustvarjalnosti Josipa Vidmarja in njegovega delovanja, ki je vgrajeno v temelje jugoslovanske socialistične skupnosti, idirija je zapisala, da gre za integralno delo, »Id osvetljuje celotno epoho, podaja duhovno podobo tega stoletja v slovenski ustvarjalnosti in predstavlja gonilne zamisli, hkrati pa je etični in estetski portret samega avtorja«. Josip Vidmar V nagrajeni knjigi so objavljeni osebni portreti 25 velikih osebnosti slovenske kulture in zgodovine, od Cankarja do Kardelja. V petdesetem življenjskem letu je nepričakovano umrl. zadet od srčne kapi, mojster umetniške besede RUDI KOSMAČ, Kot dolgoletni član ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča je nastopil v številnih nepozabni!) umetniških vlogah. Igral je tudi v filmih Koplji pod brezo, Dolina miru. Samorastniki, Rulada o trobenti in oblaku, in Lucija, Kot recitator in nosilec g lavni h vlog je nastopal v radijskih in televizijskih igrali. Koleg drugih priznanj je zn svoje umetniške nastope dobil nagrado mesta Ljubljana in Slerijevo nagrado. turistični vodnik Vec tujih gostov Slovenska naravna zdravilišča so letos privabila precej več tujih gostov kot prejšnje leto. Tako je bilo v prvi polovici leta že več kot 93 tisoč nočitev tujih gostov, kar jc za 14 odstotkov več kot lani. Z domačimi gosti jc malo slabše. Poznajo se višji življenjski stroški pa tudi omejitve zdravstvenega zavarovanja, ki pošilja v zdravilišča manj zavarovancev kot prejšnja Seta. Tako so v prvih mesecih letošnjega leta v naravnih zdraviliščih našteli skupno 4H5 tisoč nočitev, kar pomeni 94 odstotkov lanske bere. [tl kako je z dosežki posameznih zdravilišč? v Rogaški Slatini, našem največjem zdravilišču, so imeli do konca julija skupno 160 tisoč nočitev, od tega okrog 51 tisoč nočitev gostov iz tujine. Sosednje Atomske Toplice pri Podčetrtku so v sedmih mesecih dosegle 50 tisoč nočitev z deležem 3360 tujih- Dokaj skromno je povečanje števila tujih gostov v Radencih, kjer je med 81 tisoč nočitvami do konca julija nekaj nad 7500 nočitev tujih gostov. Pretežno tuje goste pa imajo v bližnjih Moravskih Toplicah, kjer je med 41 tisoč nočitvami kar 31 tisoč nočitev tujcev. Po zgraditvi novega hotela se Dobrna sicer pojavlja na tujem tržišču, število tujih gostov pa ne narašča tako hitro., kot so pričakovali. Pri 80 tisoč nočitvah je v sedmih mesecih delež tujcev dosegel le nekaj več kot 2200 nočitev, Laško s svojo pretežno rehabilitacijsko vlogo je imelo pri 53 tisoč nočitvah le 500 nočitev tujih gostov, da pa bi privabili več tujih gostov, si prizadevajo še v Čateških Toplicah, V sedmih mesecih so dosegli skupno 76.500 nočitev, pri tem 9200 nočitev tujih gostov. S 4500 ležišči predstavljajo slovenska. naravna Zdravilišča le okrog šest odstotkov vseh slovenskih turističnih zmogljivosti (77 tisoč postelj). Poleg sosedov se letos v naših zdraviliščih pojavljajo tudi gostje iz skandinavskih dežel, prav pridobivanju gostov tudi iz bolj oddaljenih dežel pa bodo morala 2(1 slovenska naravna zdravilišča skupaj s turističnimi agencijami v prihodnje posvečati še več pozornosti. Nov hotel v Moravskih Toplicah V Moravskih Toplicah so v prvih avgustovskih dneh zasadili lopate na novem gradbišču, kjer bo septembra prihodnje leto stal nov hotel B kategorije z 250 posteljami. Dosedanje zmogljivosti v Moravskih Toplicah (počitniške hišice v tipičnem panonskem slogu in kamp) so skozi vse leto zasedene, večinoma s tujimi gosti, saj je razmerje med domačimi ir tujimi gosti 20 odstotkov: 80 odstotkov v korist tujih gostov. To razmerje zagotavlja seveda velika devizna sredstva, po izgradnji novega hotela pa pričakujejo letni priliv v višini 3,5 milijona ameriških dolarjev. Novi zdraviliški hotel je načrtovan tako, da bo s hodnikom povezan z že obstoječimi zdraviliškimi, kopališkimi in gostinskimi objekti. Poleg hotelskega dela je v investicijo vključen tudi zdraviliški del z vso potrebno zdraviliško ozimma medicinsko opremo. Zanimivo jc, da so termalno vodo v Moravskih Toplicah odkrili leta 1960, ko so tukaj iskali nafto. Voda ima na površini temperaturo 62 Celzijevih stopinj. V tem zdravilišču zdravijo kronična obolenja lokomotornega sistema, degenerativna obolenja sklepov, nekatera kožna in ginekološka oboienja in podobno. Načrt Pirana in Portoroža Obalno k raška turistična poslovna skupnost je izdala barvni načrt mest iti zaselkov od Strunjana do Lucije. Poleg imen posameznih ulic in cest so na načrtu označene tudi turistični} pomembne lokacije, na primer hoteti, marine, pošta, avtobusna postaja, pokriti bazeni iti podobno, V levem spodnjem vogalu je še podrobnejši načrt Pirana, še posebej s kulturnozgodovinskimi spomeniki tega starega mesta. Na hrbtni strani načrta so razporejene informacije o gostinski in turistični ponudbi na obali, prostor pa je našla tudi skica dela Slovenije med Sečovljami, Ilirsko Bistrico, Postojno in Novo Gorico. Slovensko besedilo na načrtu je prevedeno še v italijanščino, nemščino in angleščino. Publikacija je izšla v 100 tisoč izvodih, naročite pa jo lahko pri: Obalno kraška turistična poslovna skupnost, 66320 Portorož, Senčna pol 10. tel. 066/73-054. Nova avtomobilska karta Jugoslavije Avto-moto zveza Slovenije je izdala in založila izpopolnjeno karto Jugoslavije v merilu 1:850.000. Kartografsko jo je obdelal kartografski oddelek Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane, v 80.0OD izvodih pa jo je natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Avtokarta velja 75,OD dinarjev, na voljo pa je pri Avto-moto zvezi Slovenije, 61000 Ljubljana, Titova 138. tel. 061/342-661, na Petrolovih črpalkah, v knjigarnah, potovalnih agencijah, avto moto društvih in turistično informacijskih birojih. Velik obisk Atomskih toplic Zdravilišče Atomske toplice v Podčetrtku je med najbolj zasedenimi pri nas, Tako so imeli v hotelu U kategorije z 235 ležišči v prvih osmih mesecih letošnjega leta več kot 54 tisoč nočitev oziroma 94 odstotno zasedene postelje. Do konca letošnjega leta so vse postelje v hotelu rezervirane že od septembra. V depandansi, kamp prikolicah in pri zasebnikih so v osmih mesecih zabeležili več kot 66 tisoč nočitev, dober obisk pa so imeli tudi pri bazenu z zdravilno vodo. Med gosti je bilo tudi nekaj tujcev, saj zdravilišče 15 odstotkov dohodka ustvari s tujskim prometom. Predstavništva jugoslovanskih potovalnih agencij v tujini Poleg Turistične zveze Jugoslavije imajo svoja predstavništva v tujini tudi nekatere jugoslovanske potovalne agencije, in sicer: CLNTROTUR1ST FRANCIJA Centre turist, 75008 PARI S, 16, Avenue Hoche, tel. 563-22-65, 563-44-11, teleks 641-147. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Ccntroturist, MÜNCHEN, Gocthcstrassc 15. tel. 595-653, 595-654, teleks 522-090. CENTROTU R 1ST, 4000 DÜSSELDORF, Bismarckstrasse 93, tel. 358-050, teleks 522-099. CcTHroturist, STUTTGART ], Uiiipitalstrasse 10, tel. 223-778, teleks 723-034. Centroturist, FRANKFURT AM MAIN 1, Schillerstrasse 12, lel. 195-660, teleks 414-379. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE CcntroturLst, Youg,oslav Travel Ajtencv, (212) NEW YORK N. V. 10022, 509 Madison Avenue, tel. 752-7795, teleks 236-962. AVSTRALIJA Adriatic Trade Tourist Centre, SYDNEY n.H.w. 2000, St. Martin’s Tower, .31, Market Street, tel 295-210, 295-481, teleks 2 1-888. Adriatic Trade and Tourist Centre, MELBOURNE 300, 177, Colins Street, tel. 637-441, 637-J42, GENER ALTU RIST FRANCIJA Generalturist, 75008 PARIS, 48, Rue de Bassano (začasno), tcL 723-78-05. VELIKA BRITANIJA GeneTstltiirist, LONDON W 4, 2, The Cloisters - Queen Anne's Grove, tel. 994-1881. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Generalturist, FRANKFURT AM MAIN, Roderbergweg 120, tel. 434-899 ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Generalturist, NEW YORK N. Y. 10017, 212, East 47th Street, tel, 935-0048- Kokdar prireditev V decembru ho na Slovenskem nekaj prav zanimivih prireditev. 4. decembra bo v ŠMARJU PRI JELŠAH kramarski sejem, naslednji dan ho v VELENJU lokostrelsko tekmovanje JNDOOR 25 m,, enako tekmovanje pa ho 12. decembra tudi v MARIBORU. Od S. do 13. decembra bo v LJUBLJANI salon pohištva, v KRANJU se ho 12. decembra začel 22, novoletni sejem, ki ho trajal do 20, decembra, v PTUJU pa bo IS. decembra revija pevskih zborov. CELJE sc že pripravlja na 5. novoletni sejem, ki bo od IR. drs 24. decembra, v LJUBLJANI pa ho tak sejem od 19. do 27. decembra. V KOPRLI bo v galeriji Meduza sredi decembra tradicionalna razstava z nazivom Mala slika, v PTUJU pa bo tildi decembra najprej razstava z naslovom Rešena arheološka dediščina Slovenije, potem pa še razstava novoletnih voščilnic, Vrsfjo pod Krnom - rojstna hiša pesnika Simon? Gregorčiča (foto: Ančka Tomšič) Slovenija v mojem objektivu Fofo: Igor Modic V zimskem sonca Kozolec Stari mlin :: Vas Oluk na Cerkniškem jezeru Podpeško jezero Sí ; v\ zakladi slovenskih. muzejev Speča vojščaka Vojščak - stražar božjega groba (Iz fototeke Kulturnega centra Kamnik) Med številnimi slovenskimi muzeji si velja ugledali tudi kamniški muzej v gradu Zaprice. Ustanovljen je bil 1961. le la, Sodi pa v okvir delovanja Kamniškega kulturnega centra skupaj l galerijo Mihe Malcša na Titovem trgu v središču Kamnika, kamniško knjižnico ter zbirko slamnik arstva v gradu Krumperk pri Domžalah. Narediti izbor naj lepšega v bogato »založenem« muzeju jc vselej težko. Tudi v kamniškem je bilo, dokler ni priskočila na pomoč ravnateljica Kulturnega centra Kamnik Mirina Zupančič in omenila poznoantični prstan s portretom, dva stražarja božjega groba in še, da jc zbirka upognjenega pohištva ena redkih ne samo v Sloveniji pač pa cel-o v Evropi ter da je akademski slikar Miha Maleš podaril Kamniku ob njegovi 750-letnici (1979. leta) kar 2600 likovnih del. Železen prstan s portretno gravuro in napisom je prišel v zbirko kamniškega muzeja med nekaj fragmenti rimskih fibul in steklenih jagod ob odkupu izbora predmetov Sadnikarjeve zapuščine leta 1965. Do inventarizacije ostal na videz nepomembni, močno oksidirani prstan neopazen. Sele po očiščenju se je na zgornji strani sicer popolnoma zarjavele površine prstana pokazal portret. Po skrbnem in natančnem čiščenju se nam je odkril njegov nekdanji videz, je zapisala Mirina Zupančič v Arheološkem vestniku 1965. leta. Prstan meri v premeru 2 centinietra-Je moški pečatni prstan čašaste oblike, na vrhu prsta nove glave pa je vstavljena srebrna ploščica. Vanjo je vgraviran portret moža in napis. Po številnih elementih je Mirina Zupančič presodila, da sodi prstan v sredino 4. stoletja, pripadal pa je, kut vse kaže, vojaškemu častniku. Natančno najdišče prstana ni znano. Mj trhel a lige Jm »odmev« Med lesenimi plastikami, ki so se iz druge polovice 16. stoletja obranile na Slovenskem, daleč presegata poprečno kakovost kipca dveh sedečih vojščakov, pravi Emilijan Cevc v svoji Z4 najnovejši, nedavno tega izšli knjigi z pi a slovo m »Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom«. Gre za mladeniča iti bradatega starca, vojščaka, mojstrsko izdelana v lesu, ki ju je iz mekinjskega samostana pridobil dr. Niko Sadnikar. Zdaj pa ju, kot rečeno, hrani kamniški muzej. Plastiki nista veliki; mlajši vojščak meri v višino nekaj več kot 26 centimetrov, starce pa jc visok 31 centimetrov. Mladenič je očitno brezbrižno zaspal, starec pa je njegovo pravo nasprotje. Trudno je sedel na skalnati rob - del tega je še ubranjen - močno razmaknil noge, glava mu je nad vzravnanim telesom omahnila vznak, medtem ko se je z rokama krepko oprijet sulice. Mehko in plastično je oblikovan prvi kip - kip mladega rimskega vojščaka. Zadržana napetost in komaj ukročena notranja moč pa se gostila v težki gmoti drugega - čokatega starca. Slogovno gre za dcii pozne renesan-ce, še preden so sc prebudile baročne silnice in ju lahko datiramo okoli leta 1560. Vsebinsko gre pač za stražarja Kristusovega groba iz kompozicije Vstajenja. Njuno predstavno izhodišče moramo iskati v Michelangelovi umetnosti, v kipu Mojzesa za nagrobnik papeža Julija 11. in v kipih Lorenza in Giuliana Medici v Mcdicejski kapeli ob cerkvi S. Lorenze v Hrenci, navaja Emilijan Cevc, ki ugotavlja da pa na žalost ne vemo, kako in odkod sta kipa zašla v Mekinje. Sla bila od vsega začetka last samostana ali sta prišla tjakaj šele z uršulinkami? Še težje pa jo vprašanje, pravi, če sta nastala na Slovenskem ali sta priromala iz Italije ali vsaj iz Gorice. Zadnje sc zdi precej verjetno. V našem spomeniškem gradivu sta edini umetnini, ob katerih Sinemo govoriti o Michelangelovem odmevu. Oba kipca sta romala tudi v Pariš leta 1971 z gostujočo veliko razstavo »Umetnosti narodov Jugoslavije«. I\a Štajerskem je v sedemdesetih letih 19. stoletja delovalo že vrsta tovarn upognjenega pohištva, pa tudi drugje na naših tleh so se te razpasle. Večina tovarn na Slovenskem jc bila zgrajenih po vzoru Th one lovi h - v bližini bukovih gozdov. Leta 1904 je začela obratovati na Duplici pri Kamniku žaga. Tu so začeli leta 1907 izdelovati še upognjeno pohištvo in parkete. Zanimivo pa je, da so za svoje izdelke prejeli že kaj kma- so Dicngcrji von Apecz postavili na zapriškem griču dvorec, Kdaj jc bil ta porušen, ni točno znano. Izpričano pa je, da je sredi 1fi. stoletja na tem griču postavil grad Jurij Lamberg. Podobo Lambcrgarjcvega renesančnega gradu nam je ohranil Janez, V, Valvazor. Kaže pa, da je bil grad Zaprice svoj čas precej manjši od današnjega. Imel je skoraj kvadratni tloris, ra vseh. štirih oglih pa pomole. Kot številni drugi gradovi na Slovenskem je tudi ta grad Upognjeno pohištvo Ob pogledu na lep kos pohištva se le redko vprašamo, kako neki je nastal. Pa vselej le ni bilo tako enostavno »pogrunlati« to in ono v zvezi z izdelavo pohištva. Prvi obsežnejši poskusi krivljenja pohištva segajo v začetek 19. stoletja. Med tistimi, ki so skušali izdelati upognjeno pohištvo, je bil tudi Mihael Thonet. Prve poskuse je opravil okoli leta 1830. Krive sestavne dele pohištva jc lepil iz več plasti turnirskih listov, ki so jih tedaj izrezovali te iz masivnega lesa, Na Thonetove izdelke je na obrtni razstavi v Ko hierzu leta 1841 postal pozoren knez Metternich in ga povabil na Dunaj ter tam priporočil dvoru, omenja v Kamniškem zborniku Franc M ozek, in podrobneje opisuje Thonetnve poskuse. Ti so pokazali dobre rezultate in prinesli Tho-netu slavo in priznanja. Tehnika upognjenega pohištva se je z njegovimi »izumi« razmahnila in razvila, po njem pa so izdelavo upognjenega pohištva prevzeli Se mnogi drugi. lu zatem prve nagrade v tujini. Z leti se je tovarna razširila, zamenjala lastnika in obogatila proizvodni program ?. novimi lesnimi izdelki. Jz Remce ve tovarne upognjenega pohištva seje po vojni razvila industrija »Stol« Kamnik. Tudi la se lahko postavi z vrsto nagrad in priznanj za kvaliteto in oblikovanje svojih izdelkov. Zbirka upognjenega pohištva v kamniškem muzeju prikazuje nekatere naj lepše izdelke iz nekdanje Remce ve tovarne, pa tudi novejše »umetnije« pri upognjenem pohištvu. Razen tega še razvoj tehnike krivljenja lesa, stroje in naprave za [o ter razvoj tovarn upognjenega pohištva na Slovenskem. Pobudnik in investitor omenjene stalne razstave upognjenega pohištva je bila industrija »Stol«. Grad in galerija Glavnina Kamniškega muzeja jc, kot rečeno, v gradu Zaprice. Tudi zgodovina tega je zanimiva, V 14. stoletju doživel vrsto prezidav in dozidav, dokler ni z barokizacijo dočakal današnje podobe. Zbirka likovnih del Mihe Malcša ni razstavljena v gradu Zaprice, pač pa v novi, Lani odprti galeriji sredi Kamnika. Zaradi obsežnosti gradiva pa je bila zbirka, ki jo je Maleš podaril Kamničanom, razdeljena na več enakovrednih delov, ki bodo prikazani v omenjeni galeriji v določenem časovnem zaporedju. Miha Maleš se je rodil 1903 na Jeranovem pri Kamniku. G njem je zbrano že obilo gradiva, Kulturni center Kamnik pa namerava leto še dopolniti ter razširiti spoznanja o umetniku in njegovem delu. Darinhn Kladnik Pesem je nas simbol Slovenci smo znani kot narod, ki rad poje in ki tudi zna peti, Se do nedavnega je bila Slovencu pesem skorajda edina meha spričo krivic, ki mu jih je prizadejal tujec: šele po prvi oziroma drugi svetovni vojni lahko fantje brez skrbi zapojejo na vasi, skupaj z dekleti pa v gostilni, na javnih prireditvah, proslavah in sploh povsod, kjer se jim zazdi. In to ne samo v okviru svobodne Jugoslavije Oziroma Slovenije, razmere so so tako spremenile, da lahko brez večjih težav pojejo tudi v Italiji, kjer živi precej Slovencev in imajo kar 4D pevskih zborov, v Avstriji, kjer stalno deluje domala 30 zborov, in na Madžarskem, kjer je Slovencev bolj malo, zato imajo tudi samo cn zbor. Natančnih podatkov, koliko pevskih zborov deluje drugod po Evropi in na drugih celinah, koder živijo Slovenci, ni, in to predvsem zato nt, ker se te številke dokaj hitro spreminjajo. Jih je pa gotovo precej; v Evropi je menda več kol deset pevskih zborov, ki so že toliko časa skupaj, da bi lahko nastopali tudi na revijah pevskih zborov v domovini in se bolj ali manj uspešno kosali 2 domačimi, veliko pa bi jih lahko našli tudi v Združenih državah, Avstraliji in še kje. Te zbore je treba razdeliti na dve skupini; pevske zbore tako imenovanih zdomcev oziroma delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini (le-teh je precej, vendar pa se njihovo število stalno spreminja, največ pa jih je seveda v Zvezni republiki Nemčiji), bolj dolgega veka pa so zbori slovenskih izseljencev. Tri ko že naštevamo, koliko slovensko govorečih oziroma pojočih lj udi je organiziranih v pevskih zborih, ne smemo pozabiti na pevce v domovini: tudi domu sc dogajajo podobne stvari kol v zamejstvu - pevski zbori se rojevajo, sočasno pa tudi razpadajo, zato tudi ^domače« številke niso povsem točne. Pa vendar: našteti je moč približno osemsto odraslih pevskih zborov (in še približno petsto cerkvenih, pri čemer pa vetja dodati, da so cerkveni pevci večinoma tudi člani necerkvenih zborov), potem je v Sloveniji okoli 70 oktetov in približno 40 manjših vokalnih skupin in cela vrsta otro- ških in mladinskih zborov, Vsaka šola mora namreč v skladu z učnim programom imeti dva zbora: otroškega in mladinskega - in v Sloveniji je 417 takšnih šol. In da ne ho pomote -pogovarjamo se o amaterskih pevskih skupinah! Aktivno sc torej v Sloveniji ukvarja s peljem domala 6G tisoč odraslih ah, drugače povedano, približno vsak trideseti Slovenec oziroma Slovenka zahaja ob večerih na pevske vaje in nekateri so izračunali, da pevka ali pevec za slovenske razmere (glede na kvaliteto) poprečnega zbora prebije na vajah in nastopih letno domala tisoč ur in edino plačilo za ta čas so nastopi oziroma ploskanje poslušalcev. Zdaj, ko smo se predstavili, pa bi hiI že čas, da bi prišli na dan s »ta pravom besedo - da bi namreč povedali, čemu se nam zdi tpko pomembno o tem pisati prav zdaj? Kot žc rečeno, plačilo za prebite ure ra pevskih vajah so nastopi, srečanja z drugimi pevskimi zbon in poslušalci. Čimveč je nastopov, tem večje jc zadovoljstvo pevcev. To velja tako za pevec v domovini kol za tiste, ki prepevajo v Trstu, Celovcu, Zgornjem Seniki), Berlinu, Stuttgartu, Aumetzu, Clevelandu .., Inv Sloveniji je precej revij, kjer bi sc lahko bolj številčno pojavljali tudi pevci iz zamejstva — pod pogojem seveda, da bi se z organizatorjem prej vse potrebno domenili - in to pravočasno. Kakšno vlogo ali težo imajo revije oziroma skupni nastopi pevskih zborov, je Slovenija spoznala v zadnjih desetih, petnajstih letih- V šestdesetih letih je pevstvo na Slovenskem zašlo v nemajhno krizo, zbori so propadali, novih pa ni bilo. Potem se je pa začelo: revije Primorska poje. pa od Pliberka do Traberka, pa revija v Trbovljah in tako dalje - še največ pa je pri popularizaciji petja na Slovenskem pripomogel Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, majhni vasici na Dolenjskem, trideset kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, kjer ne je Letos zbralo domala sedem tisoč pevcev (oziroma 210 zborov), Odkar obstojijo tc revije in Tabor pevskih zborov, sc je število zhorov in prepevajočih domala podvojilo! Revija Primorska poje traja z* dlje časa in tedaj se prepeva v več krajih, letos pa je nastopilo 140 zborov iz Italije in slovenske Primorske, podobno poteka revija od Pliberka do Tra-berka s to razliko, da na njej nastopajo zbori z avstrijske in slovenske Koroške letos so našteli 40 zborov. Na revije skupaj zapeli nekaj pesmi - in to je bil sloj ko prej dragi največji zbor, ki je letos pel v Sloveniji: v Celju nekaj več kot tri tisoč, v Šentvidu pri Stični pa nekaj manj kot sedem tisoč pevcev! In šentviški zbor je bil po mnenju poznavalcev največ ji. Iti je v Jugoslaviji kdajkoli pel, večji od njega pa je edino še v Tailinnu, kjer jc vsako drugo leto tekmovanje pevskih zborov Sovjetske zveze in tamkaj sc zbere skoraj desetkrat več pevcev, kot se jih je zbralo v Šentvidu pri Stični. Na koncu pa se še enkrat vrnimo v Šentvid pr j Stični. Tabor je v bistvu razdeljen na dva dela: v soboto zvečer so koncerti po različnih krajih Slovenije, v vsakem kraju nastopijo trije, štirje ali celo več zborov, potem pevci v tistem kraja prespijo in se naslednji dan pripeljejo v Šentvid pri Stični, kjer se poleg njih zbere še okoli 25 tisoč poslušalcev. Pevci gredo v povorki na prizorišče, kjer skupaj zapojejo deset ali več pesmi - letos so jih dvanajst. Zaključna prireditev, ki bkrati Mogočni zbor 7000 pevcev na letošnjem taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični reviji Gorenjska poje nastopajo Gorenjci in letos M je np tem slavju zbralo 16 zborov, pri čomer velja dodati, da je število nastopajočih na tej reviji omejeno in zategadelj zmeraj enako, Na reviji severovzhodne Slovenije v Ormožu se je letos zbralo 2LI zborov, na Posavski reviji 12, na Zasavski v Trbovljah pa 2K zborov, V Šentjerneju na Dolenjskem se vsako leto zberejo okteti, letos pa se jih je zbralo petdeset. Posebno poglavje je Šentvid pri Stični, kjer se je letos na 12. taboru zbralo 210 zborov (od tega ! 0 iz Italije, Francije, Avstrije in Madžarske), in ima že nekaj let stalni datum -Irci j & nedelja v juniju, njegova posebnost pa je, da vsi zbori nastopijo skupaj, in pa seveda revija v Mariboru, ki pa ima (edina) tekmovalni značaj. Mladinski zbori se vsako leto zberejo na obe inskih revijah (v Sloveniji je 60 občin), na republiški mladinski reviji v Zagorju, kjer je letos pelo 56 zborov, najboljši pa še v Celju na mednarodni mladinski reviji, ki je hkrati tudi zvezno- (jugoslovansko torej) tekmovanje mladinskih zborov in. letos se je tamkaj zbralo 50 zborov z nekaj več kot tri tisoč pevci, ki so na koncu Želja organizatorjev posameznih revij je, da bi kdaj pa kdaj pri njih slišali tudi petje slovenskih zborov iz tujine, prav gotovo pa si tudi pevci iz Pariza in drugih daljnih mest želijo, da bi včasih peli tudi v svoji matični domovini. Potovanje iz Amerike je drago, tudi življenje v Sloveniji ni brezplačno - tega se zavedajo vsi, toda marsikaj sc da urediti v okviru danih možnosti, če sc gostovanje začne pripravljati pravočasno! Pravočasnost pa ni odvisna od slovenskih organizatorjev, odvisna je predvsem od tistih, ki hi želeli nastopiti. Naslov Izseljenske matice ni neznan, Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ki pri tem tudi lahko veliko pomaga, pa lahko pišete v Ljubljano, Kidričeva 5. Naslov Zveze kulturnih organizacij p£i si velja zapomniti še zaradi nečesa: povsem razumljivo je, da tmajn za- ■' mejski pevski zbori precej težav glede glasbene literature; po pošti jo lahko naročijo na Zvezi, ki pa lahko omogoči pevovodjem tudi strokovne seminarje in hospitacijc pri znanih in uveljavljenih zborovodjih. Letos sc jc, denimo, leden dni izpopolnjeval pri nas pevovodja zbora iz Aumetza. pomeni zaključek pevske sezone, traja približno eno uro, neposredno pa jo prenaša tudi televizija, jugoslovanski TV gledalci vidijo kasneje magneto-skopskl posnetek, pred dvema letoma pa je bil pokrovitelj tega Tabora tudi tovariš Tito. [Jija Kregar nagi po svetu ŠVICA Jubilejni pohod na Triglav Pred desetimi leti se je naslov glasil: »Iz Švice na Triglav«. Bilo je to prvo srečanje takrat ustanovljenega Slovenskega planinskega društva Triglav v Švici 2 domačimi gorami in seveda z očakom Triglavom, po katerem smo novoustanovljeno društvo poimenovali, Kot pa že rečeno, je bil to tudi prvi organiziran pohod iz tujine, na streho naše lepe. z naravnimi lepotami okrašene domovine. Pot iz Meilena v Ljubljano ni bila prav nič lepa. Ves čas je lilo kot iz škafa in megla je bila zunaj, kot da je november, V Ljubljani me je pa na dan odhoda zbudil radio z vremenskim poročilom, Kredarica -2 in 10 cm snega, Prav nič mi ni bilo več do poležavanja. Vstanem, si skozi okno ogledam ljubljansko vreme in rečem: »No. zaradi tega tura že ne bo odpadla,« Po zajtrku pripravim nahrbtnik in vse potrebno za na pot, ki bo trajala 3 dni. Še posebno pazljivo pregledam zavojček za prvo pomoč, saj bom na tej turi odgovoren za skupino, katero si želim varno in veselo pripeljati na vrh našega očaka,. Zbirališče je bilo na avtobusni postaji v Ljubljani, na katero pridrdraob 14. uri majhen avtobus komunalnega podjetja Ljubljana, katerega nam j* dal na voljo občinski sindikalni svet občine Ljubija n a-eenter, s katerim ima društvo Triglav samoupravno pogodbo. Pot do Aljaževega doma v Vratih je kar hitro minila, Mimogrede smo si ogledali tudi slap Peričnik. V Aljaževem domu v Vratih smo se nato odžejali in okrepčali. Postreglo nam je mlado dekle, pri kateri je imel človek občutek, da bi raje stregla mladim sebi enakim fantom, kot pa tej resni in pisani družbi. Po kratkem odmoru smo se začeli pogovarjati, da bi šli naprej do Staničeve koče in si s tein olajšali prihodnji dan. Odločitev jc 2fi kar hitro padla, »gremo«. Časa je še dovolj, če bo pa treba, bomo pa malo ponoči hodili, saj nismo prvič na tej poti, D a bomo že prvo noč prenočevali visoko v gorah, sem se veselil, saj sem si že dolgo želel preživeti večer v koči v domačih gorah, To se pa ni uresničilo. Čaj smo še dobili in zvedeli, da bomo spali v depandansi. Vsaj pod streho bomo, sem si tiho rekel. Ko sem pa vprašal oskrbnika, če bomo dobili Še kaj za večerjo, je grobo odgovoril: »Kje ste pa bili do sedaj? Mi ob pol desetih luč ugasnemo in zapremo,« Ko sem ga začuden ob takem odgovoru vprašal, čemu služi potem planinski dom, sem dobil pa tak odgovor, da ga raje ne povem. Naslednje jutro je bii naš oskrbnik kot prerojen. Prijazno nam je postregel z naročenim čajem in ob odhodu nas je celo prosil, naj mu oprostimo za včerajšnji večer, kajti delo z ljudmi in tako različnimi ni lahko. Seveda se ni nihče hudoval, temveč smo se planinsko poslovil! in zakoračili po poti čez Rž proti Kredarici. Pot je bila nevarna in ledena, Sneg. ki je zapadel, se je le toliko stopil, da je nastal led, kar je bilo še slabše. Na Kredarici je bilo precej živahno, da je bilo težko dohiti prostor. Tisti, katerim je vreme po dveh dneh dovolilo vstop na Triglav, so šli navzgor, ostali manj korajžni pa v dolino. Ko smo posedli okoli prazne mize, smo tudi kmalu dobili vsak svoj čaj in še ostalo, kar smo naročili. Pot na Triglav jc nato zahtevala vso zbranost in pazljivost. Skupina bi iz varnostnih razlogov morala biti na navezi- Tvegal sem in uspelo nam jc. Na vrhu smo se znašli vsi, razen ene sopotnice, kateri jc postalo slabo, in ne vem, ali ji je tableta, s katero sem ji postregel, pomagala ali pa sonce, ki jc po dveh dneh začelo zopet sijati. Na vrhu pa obvezen krst za vse, ki stojijo prvič na strehi domovine. Najprej je bii na vrsti naš 11 -letni Peter, ki sc je hrabro držal in ki je sme! potem preostale »rezati s štrikonn« po zadnji plati, kakor pravi Dragica iz Maribora. Veseli smo bili uspeha, saj je bil ra pohod sredi poletne vročine prava zimska tura, v koči Planika pod Triglavom smo se ustavili samo za toliko časa, da smo si nabrali novih moči. Med nabiranjem novih kalorij sem pa ugotovil, da je oskrbnica sposobna tudi koga čez prag postavit, kar bi sc skoraj zgodilo nekomu. Pa srečno, kot po navadi in že smo bili na poti za Dolič, ki je bila za razliko od dosedanje že suha in tudi sonce je toplo pripekalo. Hodili smo bolj posamič, zatopljeni v misli o sreči današnjega dne, ko se izza skale pokaže osamljena hribolaska. Ponudi mi roko v pozdrav iti pravi, »pa srečno«. Hvala enako, pa še lep dan. Nedolgo zatem pa še dve, katere bi kakor je izgiedalo bolj spadale na kopališčno modno revijo kot pa v hribe. Kočo na Doliču so ob mojem zadnjem obisku pred IS leti ravno obnavljali, zato sem imel šele zdaj možnost, da jo vidim v zdajšnji obleki. Lepa ¡e in prostorna in tudi postrežba je bila kar v redu. Po poti za Kodo pri sedmerih jezerih smo nato nadaljevali čez Hrihitrice. Meni bi bila bolj pri srcu za Kanjav-Ccm, toda zaradi plazu, ki je odtrgal dostop v steno, so jo zaprli. Hodimo počasi in od časa do časa Dragica daleč zadaj zakriči: »Gustel daj mi roko!*, da vidi, če smo se še sposobni smejati. Kn se na vrhu Hribarskega sedla spet vsi zberemo, mi pa pravi; »Veš, saj jaz sem drugače čisto v redu, pač mora nekdo malo tečnariti, Če ne, bi bilo preveč dolgočasno.« Smo pri vstopu v Triglavski narodni park iti hoja mimo jezer kar hitro mineva iti pred nami se prikaže Koča pri sedmih jezerih. Bilo je okoli 12. ure, pravi čas za kosilo, kar smo tudi naredili, Med počitkom pa povprašamo možaka, ki nas je stregel, koliko časa je še preko Tičarskega sedla, planine Jezero in Vogarja do Bohinja. Sedem ur, odgovori. Pa čez Komno? nadaljujemo 7. vprašanjem, ker Komarča ni nikomur dišala. Ne dosti manj, sledi odgovor, samo da je bolj po ravnem. To jc bil tudi vzrok, da sc jc skupina potem razdelila na dva dela. V opozorilo možaku pa naj dudam: Ne odgovarjaj, če te kdo kaj vpraša, čc nisi v to popolnoma prepričan. S Svojim odgovorom bi skupino skoraj spravil v problem. Do Bohinja smo pa v resnici v obeh skupinah nato porabili po štiri in pot ure. Res, da smo bili utrujeni, saj večji del skupine ni imci toliko kondicije, da bi tako pol vzdržal z lahkoto in brez problemov. Vsekakor pa pohvala mlademu Petru, saj niti enkrat ni potožil, da je utrujen, čeravno je to vsak videL Tu pa moram dodati, da je društvo s to turo potrdilo, da upravičeno nosi naslov »Slovensko planinsko društvo Triglav v Švici«, ne pa Slovensko društvo Triglav Ziirich, kot ga žc nekaj časa nekateri imenujejo, in da je s to tu m, čeravno jc bila skupina majhna, dostojno proslavilo svoj 10-lctrti obstoj. Za zaključek smo imeli nato še skupno večerjo v eni izmed bohinjskih gostiln, s katero nas jc počastil občinski sindikalni svet Ljubljana Cen te r. Tu smo v spominu prehodili še enkrat vso pot, se še enkrat od srca nasmejali dogodivščinam ter se z istim avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Prisrčni stiski rok pred razhodom v Ljubljani so pokazali, da smo v teh treh dneh postali prijatelji, da smo bili v stiski pripravljeni drug drugemu pomagati, Moja zadnja beseda pa je bila; »Hvala za lepe in vesele dni, čez 10 let pa na svidenje na isti turit če nam je nameri ¡eno.« Gusll ferupšič, M silen, Svita AVSTRIJA Umrl je dr. Ferdinand Kolednik V Podgorjah (Maria ELund) na avstrijskem Koroškem je 1. septembra letos umrl dr, Ferdinand Kolednik, duhovnik in zaslužni slovenski prevajalec, častni član društva prevajalcev Slovenije. Znan je bil zlasti po svojih prevodih Jurčičevega »Jurija Kozjaka«, ki ga je sam prevedel v devet tujih jezikov, posredoval pa je tudi prevode V številne druge tuje jezike. Tako je po njegovi zaslugi »Jurij Kozjak« doslej največkrat prevedena slovenska knjiga; tiskan je bil v dvajsetih jezikih, preveden pa menda celo v 55 tujih jezikov. Dr. Ferdinand Kolednik je že pred drugo svetovno vojno deloval tudi med -našimi izseljenci v Franciji, po drugi svetovni vojni pa je deloval med našimi izseljenci v Združenih državah Amerike, Kanadi in Franciji ter misijona ril v Ekvadorju, Pri svojem prevajalskem delu ni ostal le pri »Juriju Kozjaku«, temveč je prevedel v tuje jezike tudi nekatera krajša in daljša dela pisateljev Jurčiča, Meška, Finžgarja in drugih. Tako je med drugimi deli izšel v nemščini tudi pnevtHl Jurčičevega romana »Deseti brat«, Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«, novela »Dekla Ančka« idr. Svoje številne prevode »Jurija Kozjaka«, rokopise in del drugega literarnega gradiva je dr. Ferdinand Ko led iti k v oporoki zapustil stiškemu samostanu. ZR NEMČIJA Umrl je Stane Felser V avgustu je tragično preminil vsestranski kulturni delavec, aktivni odbornik in pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Celje v Greven-bral eh u Stane Felser. V tem mestu je bi! znan tudi kol Lolmač, ki je bil v veliko pomoč številnim jugoslovanskim delavcem, ki so tod začasno zaposleni, Star je bil 5S let in se je nameraval v kratkem upokojiti ter se za stalno vrniti v domovino, ki je bil nanjo srčno navezan. V imenu slovenskih rojakov iz ZR Nemčije je letos pozdravil tudi številne goste na izseljenskem pikniku v Skolji Loki. Slane Felser med govürüm na letošnjem izseljenskem pikniku Od priljubljenega rojaka so se v Grevenbroichu poslovili vsi člani S D Celje in številni domačini. Slovenskemu društvu Celje iz Gre-venbmiclia in svojcem izrekamo iskre-sožalje tudi v imenu našega uredništva. AVSTRALIJA Deset let kluba Jadran v Melbournu V Avstraliji je v času, ko pišemo to pismo, že pomlad, vesela in živahna, kljub temu pa to ne moti pridnih rok članov kluba Jadran, ki se vsa ko soboto in nedeljo zbirajo na klubskem zemljišču, kjer pomagajo zidati novi društveni dom. Ob vsem delu pa je bilo vedno še dovolj časa za razvedrilo in meddruštvena tekmovanja. Že v marcu smo proslavili obletnico postavitve spomenika Otonu Župančiču. Ob tej priložnosti so nastopali otroci in pevski zbor. V aprilu smo imeli meddruštveno tekmovanje v balinanju. V maju smo slavili materinski dan in tudi takrat so nastopili naši raj mlajši člani ter društveni pevski zbor. Pevski zbor se je 7, julija odzval povabilu rojakov iz Geeionga in tam zapel nekaj pesmi. Prijeten družabni večer smo imeli 7. avgusta. Ob tej priložnosti so prvikrat pod vodstvom Huga Polha zapele tudi ženske, ki sc jim je pozneje pridružil tudi moški pevski zbor. Predsednik društva Franc Likar je takrat poudaril, da je to izreden uspeb- Trenutno se pripravljamo na proslavo desetletnice slovenskega primorskega kluba Jadran, ki bo 17, oktobra 1981. Zato imamo polne roke dela tako pri zadnjih zidarskih delili kakor tudi s pripravo programa, saj bomo obletnico proslavili že v novih prosio-rih. Dela pri nas ne bo nikoli zmanjkalo, saj smo dokupili še parcelo, ki je mejila na našo, kjer itnamo zdaj dovolj prostora za bodoče cilje. Jadran je imel redni letni občni zbor 12. julija. O delu v preteklem obdobju je poročal predsednik Franc l.ikar, ki je dejal, da je ponosen na vse članice in člane ter tudi na tiste rojake, ki niso člani, pa vendar pomagajo pri zidanju nove dvorane. Posebno se jc zahvalil članicam ženskega krožka, ki je pridno delal vse leto. »Brez žensk sploh ne bi mogli delati,« je odkrito priznal v svojem govoru. Finančno poročilo je podal Dino Rupnik, o delu ženskega krožka pa je poročala Marija Iskra in Anica Po k la r, predsednik Likar pa je za tem izročil skromna darila odbornicam. Novi dom slovenskega primorskega kluba Jadran v Melbournu nekaj tednov pred dograditvijo Na volitvah, ki so sledile, je bil izvoljen nov odbor kluba Jadran; za predsednika je bil ponovno izvoljen Franc Likar, podpredsednik je Anton Poklat. tajnik Ivan Valenčič, blagajnik Dino Rupnik, ostali člani odbora pa so še: Drago V.lah, Fani Natlačen, Anton Volk, Edi Surina, Ivan Iskra, Ivan Rutar, Mario Jaksetič, Mario Smajila, Edi Frči, William Jaksctič, Ivan Vadnal, Viktor Valenčič, Leo Ujčič, Franc iskra, FrancSenkinc, Ivan Kutina in Jože Vičič, Ivan Valenčič Triglavski dom v Sydneyu že raste Praznovanje očetovskega dneva. 6, septembra 1981, je bilo za slovenski klub Triglav v Sydneyu še posebej slo- vesno — ta datum namreč pomeni začetek zidave Triglavskega doma, kar SO Številni člani Tega slovenskega kluba pričakovali več let. »Temni oblaki, ki so zasenčevali gradnjo našega triglavskega doma, so sc končno le razmaknili, je zapisala ob tem pomembnem dogodku sydneyska Kova doba. Pridni Odborniki so ta dan že na vse Zgodaj zjutraj začeli čistiti zemljišče za dOvOž gradbenega materiala, hkrati pa so pripravili prostor za popoldanski piknik v čast očetov. Ta dan je bilo še posebej živahno tudi na balinišču, razgibali so se pevci, pridružili pa so sc jim tudi predstavniki prijateljske Planice iz Wollon-gonga, Številne zbrane rojake je ta dan prevevala misel za obetavno prihodnost tega društva, ki jim bo zagotovljena z novimi, lastnimi prostori. Vzbudila sc jim je nova volja do življenja, čeprav jih čaka v prihodnje še veliko trdega deia. Požrtvovalnim Sydneys k im tri glavanom želimo pri delu veliko uspehov in seveda sreče pri zidavi lastnega doma! KANADA Andrej Štritof -kanadski Picassa Že na pogled lahko človek ugane, da je oseminsedemdesetletni Andrej Štritof umetnik. Vesel in razpoložen sedi v družbi rojakov v dvorani h anuitet riškega društva Bled in ko nanese pogovor na njegovo domovino, ki jo je zapustil pred več kot pol stoletja, se razjoče kot otrok. Tako mehko dušo ima - dušo umetnika. Takole pravi o svojem snovanju: »Umetnikova duša je razburkano morje, polno različnih vtisov, iidzivov in doživljajev, kakor tudi čustev in občutkov. Nekateri raziskovalci umetnosti trdijo, da umetnik ni nič bolj čustven kot drugi ljudje. To bi lahko bilo res ali ne, prav gotovo pa so ta čustva in občutki pri umetnikih bolj vznemirljivi. Umetnik je bolj zaskrbljen zaradi njih in bolj čuti potrebo po izpovedovanju svojih čustev. Prav zato mislim, da je življenje umetnikov ne samo bolj razburkano, pač pa tudi bolj trpeče.« Andrej je precej razglabljal n svojem umetniškem snovanju in kaj hitro ti pove, da je filozof, Rad govori o svoji umetnosti, še zlasti, če ima občutek, da ga sogovornik razume. Kot da je umetnost nekaj svetega; njegov razum, ki mu narekuje to umetnost, pa je njegov Bog. Ve, da ga ljudje ne razumejo, zato tudi ne razkazuje rad Svojih slik. Kot otroke jih varuje pred Andrej Štritof v razgovoru s slikarka Zoro f-orlani posmehom ljudi, ki se ne razumejo na abstraktno umetnost. Zaveda sc, da so njegove slike za preproste ljudi težko razumljive, vendar zagotavlja, da abstraktna umetnost ni »rezultat osebnega čudaštva*, pač pa se umetnost dviga nad osebnost - je stik med dušo in srcem umetnika ter dušo in srcem človeštva. »Skozi stoletja je bil namen umetnosti upodobiti duševno vrednoto umetnika v odnosu do sveta, v katerem je umetnik živel. Namen umetnosti je prikazati psihološko dojemanje čustev in občutkov. Prav to daje umetnosti nesmrtno vrednost, Ni nujno, da umetnik slika lepe stvari, pač pa naj bodo njegove slike same po sebi tepe stvari.« Tako gleda na umetnost slikar Štritof, Njegova nenehna težnja je, da bi v&aj enkrat zajel moment v popolni lepoti življenja. To bi bila njegova tiajvečja umetnina. »Moje delo vsebuje celotno dušo človeka, ki pozna skrivnosti življenja, ki jih je iskal z Ejubcznijo, z veseljem in čaščenjem... in s strahom.« Andrejevo največje priznanje je, če vidi, da njegove slike čustveno zadenejo človeka, če jih ljudje razumejo .. Sam jih zelo spoštuje, saj je v njih spravljeno vse njegovo trpljenje, vsa njegova bituost - vse, kar se pomembnega skriva v njegovem srcu. Njegove slike so podobe njegovega notranjega nemira, ki ga je povzročilo ponižanje in razočaranje v rani mladosti; trpljenje, krivice in preganjanje, ki ga jc doživel oh prihodu v Kanado; predvsem pa spoznanje, da je zaman Umetniške slike Andreja Štritofa na razstavi, ki jo jc lani organiziral »Slovenski vtičem. garal v Britski Kolumbiji in hranil dolarje, da bi odkupil zadolženo domačijo v rojstni vasi Cajnarje. Več kot pol stoletja je že od takrat, vendar se Andrej še vedno razjoka, ko pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. V tistih težkih časih, ko so se mu vse tegobe nakopičile, ko ni videl nobenega izhoda in bi se najraje ubit, ga je prav umetnost rešila obupa. Prav ta umetniška sila je izoblikovala iz ponižnega proletarca največjega upornika: njegovo poslanstvo je razkrivati socialne krivice in jih ovekovečiti kot simbol dobe, v kateri živi. Namen umetnosti ni preslikati tisto, kar že obstoja, niti ne točno kopirati stvari z vsemi naravnimi Lepotami, pač pa prodreti v globino duha, videti in upodobiti tisto objektivno realnost, kot jo zaznavajo naša notranja občutja. Smisel abstraktne umetnosti je v tem, da si slike vsak človek lahko po svoje razlaga, glede na občutke, ki mu jih dajejo črte, barve in kompozicija nasploh. V' kanadski javnosti jc Andrej Štritof priznan umetnik in mu pravi jo kanadski Picasso. Je član združenja kanadskih umetnikov; njegova znamenita slika »Rudarji« pa visi v galeriji sodobne kanadske umetnosti v Hamiltonu. Danes Andreju Štritofu marsikdo zavida njegov umetniški talent. Sam je zelo skromen in bi z veseljem odložil it metu iški dar, ki mu večkrat pomeni pravo breme. Njegovi dnevi so vedno enaki - so polni neskončne želje po nečem, kar človek nikoli ne doseže; praznine, ki je Človek nikoli ne more zapolniti, hrepenenja po nenehnem ustvarjanju Lti večnega boja s časom, Iti mu prinaša nazaj trenutke, ki so šli mimo njega v svoji n a j večji aktivnosti. Čas prinaša nazaj tegobe življenja, kakor valovi otečejo smeti nazaj na obalo... Andrej Štritof je večkrat preplašen in osamljen, ker ga umetniška sila vleče proč od ljudi, da bi lahko prisluhnil svoji notranjosti. Kljub temu je Izredno srečen, da mu je narava podarila it) izredno poslanstvo. C. Kocjančič ZDA Dobrodelne akcije Združenje slovenskih društev v Clevelandu (United Slovenian Society) jc znano tudi po tem, da se pridružuje vsem akcijam za zbiranje denarja v dobrodelne namene. Tako so v minulih letih že sodelovali pri zbiranju denarja za slovenski dom za ostarele, le Los spomladi pa so zbirali tudi za Pogled na del razstavljenih slovenskih pečenih dobrot, od potic do kolačev Razglasitev zmagovalcev v peki peciva prvo Turneje njihovega pihalnega or» kestra po Sloveniji, V la namen so priredili tekmovanje v peki peciva in nato prodajo tega peciva, Številne slovenske žene so ob tem pokazale svoje kuharske oziroma pekovske spretnosti, k j so bili ob njih navdušeni Številni rojaki. Jubilejna plošča Franka Novaka Znani clevelandski harmonikar Frank Novak je letos ob svoji 75-letnici izdal svojo novo, jubilejno L K1 pl osen s posnetki lastnih skladb na diatonično harmoniko (button boji)-1'Vanka Novaka, ki igra harmoniko, spremljajo clevelandski »ali starsv: Joe Mišk ul in, klavir, Paul Y anchar, klarinet in saksofon. Robert McGuirc, kitara in banjo, Al Terček, bobni, in Tony Vadnal, bas. Naslovno fotografijo je prispeval John Kausek, aranžmaje je pripravil Norman Novak, za uglasitev harmonik je skrbel Don Kranoe, posnetki pa so bili narejeni v studiu Vladimirja Malečkarja. Na novi plošči Franka Novaka je dvanajst novih melodij, za katere je avtor dobil navdih tudi na nekaterih potovanjih s clevelandsko slovensko potovalno agencijo Kollander. Kaže. da je bilo zlasti )> plodno« potovanje v Avstralijo, saj sta, po naslovih sodeč, na srečanja s tamkajšnjimi rojaki po- vezani dve skladbi - »Down under polka« in »Happy Australian Waltz«. Seveda pa Frank Novak ni mogel mimo svojega življenjskega jubileja, ki mu je ponosno posvetil svojo »Jubilee Polka 75«, Frank Novak, ki je letos skupno s clevelandsko slovensko godbo — vodi jo njegov sin Norman Novak - ponovno obiskal domovino svojih staršev, j c začel igrati harmoniko že s svojim šestim letom, saj je bil ljudski godec tudi njegov oče, ki se je v Ameriko priselil iz Ambrusa v Suhi krajini, mati pa je bila doma iz Mirne peči na Dolenjskem. Zdaj lahko reče, da igra harmoniko že skoraj sedem desetletij! In seveda jc tudi med naj starejši mi aktivnimi harmonikarji med našimi ameriškimi rojaki. Odkar je upokojen, se je začel resneje ukvarjati z glasbo, saj jc v okviru trgovine Tony’s Polka Village odprl harmonikarsko šolo, skozi katero je šlo žc okrog 400 učencev, Številni Novakovi učenci imajo zdaj že lastne ansamble, nekateri pa zdaj tudi že učijo druge, med njimi Kathy Hlad, Ray Stmmbly in drugi. Skupno s To-nvjem Petkovškom je bil Frank Novak tudi pobudnik privlačnih izseljenskih potovanj v staro domovino in drugam po svetu pod naslovom »Polka Tour«. To je skupinsko potovanje, na katerem za razvedrilo potnikov skrbi tudi večji ali manjši ansambel. Razen v Jugoslaviji so bili doslej tudi žc na Japonskem, v Španiji, Avstraliji, Izraelu, Švici, Švedski, Egiptu in pred nedavnim tudi na Aljaski, bi a s ¡ovna si ran jubilejne plošče Franka Novaka Frank ¡Novak priznava, da njegov slog igranja izvira iz tradicije slovenskih ljudskih godcev, kakršen je bil njegov oče, ki je bil - mimogrede povedano - med prvimi slovenskimi rojaki v Clevelandu. Tradicija pa se nadaljuje: Frankov sin Norman jc že priznan glasbenik, glasba pa navdušuje tudi Normanove sinove. Prvo gra- mofonsko ploščo je Frank Novak izdal leta 1 966 skupno s Frankom Jankovičem, doslej pa je izdal že pet lastnih plošč, ki so našle pot v številne slovenske domove po vsej Ameriki. Sam nam je v razgovoru poudaril, da je najbrž naj starejši Slovenec, ki je kdaj izdal lastno ploščo. Iskrene čestitke! J. P. Prva slovenska glasbena knjižnica Meddruštvena slovenska organizacija USPEH iz Miiwaukccja, Wts., ki je bila ustanovljena v letu 197 S, j c uspešno izvedla že vrsto akcij za ohranitev bogastva slovenske kulturne in etnične dediščine. Zadnji uspeh tega združenja je ustanovitev slovenske glasbene knjižnice (Library of Slovenian Vocal Music) pri Wisconsinski univerzi v Milwaukee, ki velja za edino tovrstno knjižnico v ZDA. Uresničitev tega načrta je zasluga prof. Lea Muskatevcp, ki uspešno deluje kol profesor na šoli lepih umetnosti v okviru te univerze. V začetnem obdobju ho ta knjižnica urejala zlasti bogato glasbeno zapuščino Cirila Muskatevca, Leonovega očeta, in. nekaterih drugih slovenskih glasbenikov in zgodovinarjev s področja mesta Milwaukee. Pozneje bo mogoče razmnoženo gradivo posredovati tudi drugim znanstvenikom, zlasti etnologom, muzikologom in zgodovinarjem, kakor tudi glasbenim društvom in skupinam po vseh ZDA. Knjižnica pričakuje, da ji bodo odstopili svoje gradivu tudi številni posamezniki, ki hranijo doma gradivo s tega področja, pričakujejo pa tudi, tla bodo prejeli del gradiva tudi iz Slovenije. Marty Gregorcich, Milwaukee, Wis. V muzeju slovenske dediščine v Borough of SNPJ, Pa.: skupina prizadevnih organizatorjev tega muzeja ob Jakčevem kotičku. Od leve proti desni: Loti Ser jak, John Fabec, Jennie Zaman, Mary Roginski in Jennie Gorjanc vaše zgodbe Prvi Slovenec v Clevelandu Ju Igo je tako: kjerkoli izide kaj zanimivega o slovenski Ameriki, ram je (udi ime slovenskega Clevelanda. Nekoč je to mesto stelo več Slovencev kot sama slovenska prestolnica, Ljubljana, Po podatkih našega zanesljivega ameriškega kronista Franka Česna še vedno živi v širših mejah Clevelanda okrog 75,000 Slovencev prvega in drugega rodu. Ponašajo se z osmimi narodnimi domovi, tiskali so več kot dvajset svojih listov in časopisov, imeli so (in še imajo) svoje trgovine in go* stilne, svoje obrtne delavnice, manjše in večje tovarne. Mestni časnikar Theodore Andrica je v letih 1955 in 1960 naštel kakšnih dvesto slovenskih organizacij vseh vrst... In vse to se je začelo pred sto leti, 25. oktobra 1881, ko je Stopil na clevelandske ulice Jože !'urk, po domače Stene, zadolženi posestnik iz vasi Zvir-oc pri Hinjah na Dolenjskem, po stroki kovač iz hiše kovačev, star štiriinšti-rideset let, dvakratni vdovec in še v tretje poročen, oče treh sinov in treh hčera. V Ameriko je prišel sam in je bil prvi slovenski naseljenec v Clevelandu, ki je ostal tam za vedno. (Česen piše, da je bil pred njim v tej slovenski ameriški metropoli neki John Pintar, tudi slovenske gore list - zgodilo se je to že leta 1R79 - toda ta naš rojak je zaradi prevelikega domotožja in osamljenosti po petih mesecih pobegnil nazaj v domovino). Turkovo razgibano ameriško zgodbo nam je ohranil njegov sin Frank j, Turk, edini otrok iz tretjega zakona. Leta 1955 je premeril očetovo življenjsko pot v drobni knjižici z našlo* vom »Slovenski pionir«, Takšen je prišel v Ameriko: »Bil je srednje postave, rdečega, zdravega obraza, žilav in gledal je v bodočnost samo z vesele strani. Po zunanjosti je bil prikupen, nosil je koz ju brado, krasila pa ga je predvsem velika mirnost, ki mu je na malt pridobila obiio prijateljev, ki so v težkih urah obračali nanj za nasvet in pomoč. Imel je zlato srce in niti enemu ni odrekel svoje pomoči. ..« Kot mnogi drugi naši ljudje se je odpeljal čez morje »samo za nekaj časa«, dokler bi si denarno opomogel JOiEF TL'EK, prvi ■Idvbiii&I naKtljcncf v Ck**lindiu Jože Turk, prvi slovenski naseljence v Clevelandu - potlej pa brž. nazaj v rojstno vas. Hotel je rešiti svojo zemljo dolgov ir si je kupil ladijski listek, ne da bi za to vedela njegova žena. Osemindvajset dni se je vozil čez viharni Atlantik, se srečno izkrcal v New Yorku in nadaljeval svojo tvegano pot z vlakom d O Clevelanda, kamor ga je bilo napotilo pismo njegovega nečaka iz Minnesote. (»Cleveland ima veliko tovarn in obrtnik ima povsod prednosti«) Ves la čas si je žena doina mislila, da je na Dunaju in da tam še kar naprej branj ari in vleče družino iz težav ,,. Ši sploh lahko predstavljamo njeno presenečenje, ko se ji je oglasil iz Amerike? Prvi zaslužek je staknil v neki stari tovarni na Woodland; iz nje se je v kratkem času preselil k American Steel & Wire Co., kjer je pozneje delalo šc toliko drugih naših Ameri-kancev. Za deseturno delo jc dobil dolar in petindvajset centov, (»Kolikokrat mi je šlo kar na jok. Samokolnica je bila težka; ko sem jo vzdignil, se mi je črno delalo pred očmi. Toda kaj, treba je bilo stisniti zobe in garati. Vedno sem mislil samo na dom .. .<*). Na njegova prva pisma v domovino so začeli prihajati za njim v Cleveland novi naseljenci iz Zvirč, iz Retja, iz Hinj, iz Žužemberka, iz Prevalj, iz Ambrusa in Fužin. Ni minilo dolgo in bilo jih je že dvanajst, samih samcev; potem štiriindvajset.. Nagnetli sn se skupaj v eno hišo - stanovali in jedli so pri neki češki družini, imenovali so jih ,bordarje'. Potem pa je Turk sam najel hišo zanje in jim po svojem delu tudi kuhal, Pisal je domov po svojega najstarejšega sina. ker dela sam ni več zmogel. Zaposlil ga v isti žičarni. Sledila je še druga najeta hiša, še večja od prve. Za n jo je prišel na vrsto ’salon1, ameriška gostilna ali pivnica, ker so pač drugi salonarji tako neusmiljeno vlekli naše mladeniške težake za žep ,,. Turk se je začel uveljavljati kot ameriški podjetnik. V politiki je bil za demokratsko stranko, (»Trdil je, da so demokrati za malega Človeka, za delavca, tudi za tistega, ki ni rojen v Ameriki in je prišel sem samo za kruhomPo njegovi zaslugi je 24, oktobra 1891 dobilo prvih sedem Slovencev v Clevelandu ameriški državljanski papir. Dotlej so se naši ljudje novega državljanstva otepali na vse kri pij c - zato, ker so bili tako in tako tukaj »samo začasno«, pa še iz strahu, da bi jim avstrijski cesar doma pobral kmetijo.. . Leta 1883 se je potegnil za slovenskega duhovnika za clevelandsko naselbino, v kateri je bilo takrat že »okrog trideset Kranjcev«. Uspeli ni izostal; Ljubljana je poslala štiri študente, da bi se v Ameriki usposobili za duhovnike slovenskih cerkev. V naslednjem letu je pisal domov po ženo (»Otroke pusti v skrbi teti Urši -. .«), a jc namesto nje prišla v Cleveland druga hči Jera, ki je tedaj dopolnila sedemnajsto leto. Prav kmalu je postala prva slovenska nevesta v Clevelandu. Istega leta, 1884, sc je dogodila med našimi v Clevelandu prva smrtna rjnklfr IIMTT1 j«I Vi H j tnicnit E» V u-Ui, IičmIh Ladi n irimli H l.ïTî A :i IJTTN'A UklZA^-liM e prej pa ga sami prelistaj te. Če vam je Ciciban všeč, pa se naročite nanj! Naročnina zunaj Jugoslavije je 250 dinarjev ali 7 m», dolarjev. Kje se naročile? CICIBAN. Ljubljana, Nazorjeva tí, Jugoslavija skozi ameriško džunglo 190, Vojna je minila. Jugoslavija jc poslala federativna ljudska republika. Jugoslovanski predstav ni ki, ki sc udeležujejo zasedanj Združenih narodov, ohisk ujejo Adamiča im ga vabijo, naj obišče domovin o, Pisal mu je tudi brat France. Pisala mu je mati: nSiara sem triinsedemdeset iet. Rada bi te še enkrat videla, preden umrem.« Adamič je snoval obli rito pripovedno delo i Vzgoja Mihaela Novaka m; v njem bi rad prikazal razvoj Amerike v prvi polovici dvajsetega stoletja. Amerika ga je še vedno vznemirjala, tehnična revolucija, ki se je odigrala v Ameriki, ,ga jc še vedno navduševala. Vznemirjala pa ga je tudi Sovjetska zveza. Bil jc prepričan, da je svetovni mir odvisen od obeh velesil, ¿del je obiskati Sovjetsko zvezo, spoloma pa se je nameraval ustaviti v Jugoslaviji, Toda medtem je prišlo do razdora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. »Zanima me, kakšna je mn ja dežela po vojni in revoluciji,« jc govoril ženi in prijateljem. »Morda se bom sešel s Titom. Radoveden sem, ali je res vse. kar pišejo časopisi. Ostal bom malo časa. Rad hi se odpočil v kakšni koči na Gorenjskem.« 191. V začetku januarja 1949 je Louis Adamič pristal nu beograjskem letališču, Ponj je prišel brat France, vendar ga ni takoj opazil, Pred visokim snežnim nasipom je stala skupina mož, ki jim je rahla meglica zakrivala obraze. Adamič je poznal tri izmed njih: Vlada Dcdijcra, Aleša Beblerja in Borisa Kidriča. Drugi so bili predstavniki pisateljskih, novinarskih in umetniških organizacij. »Kako gre domačim,« jc pisatelj vprašal brata. »Mati dela trdo kot zmeraj,« je odgovoril brat France. 192. Potem so stopili v letališko restavracijo in sc ob kozarčku slivovke razgovorili o pisateljevih načrtih. Rad bi odpotoval v Slovenijo. Boris Kidrič mu je sporočil: »Tito upa, da vas bo lahko sprejel, preden odidete v Slovenijo,« Ostal je v Beogradu. Primerjal je la Beograd s tistim, ki mu jc ostal v spominu od njegovega prvega obiska. Veliko hiš je bilo sc porušenih, povsod so ležali kupi snega. Srečeval je skupine mladih ljudi, ki so s krampi in lopatami čistile mesto. Veliki napisi so nazdravljali Titu in novi Jugoslaviji. 193. Naslednje dni sc j c veliko pogovarja! s predstavniki vlade, s preprostimi ljudmi. V ušesih so mu zvenele besede jugoslovanskega pilota, kije takole označil Življenje v Jugoslaviji: Trdo je, a čudovito. Pisatelju ta oznaka iti bila dovolj, želel j c dognati bistvo stvari, zanimal ga je spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, Zato jc nestrpno pričakoval pogovor s Titom. Ko je vstopi! v sobo, sc jc znašel pred velikim nemškim ovčarjem Tigrom. Maršal je prisrčno pozdravil pisatelja in sc mu nahvalil za vse, kar je med vojno storil za Jugoslavijo, 194. »Veste, ko mi je bilo kakih osemnajst let, toliko da nisem še! v Ameriko,« mu je zaupal Tito. »Ne, res? Zakaj niste'.'« »Ni bilo denarja. Poleg voznine sem potreboval še petindvajset dolarjev,« je pripovedoval Tito, »Ali nameravate napisati knjigo? Kakšni so vaši načrti? Vam lahko kaj pomagamo?« se je zanimal maršal. Pisatelj je odgovoril, da želi najprej obiskati mater, potem si bo odpočil. Ne, nima v načrtu tretje knjige o Jugoslaviji. 195, V Ljubljano jc pisatelj prižel opoldne. France ga je peljal na tisti konce perona, kjer so ga čakali svojci. France Lova hči Maruška mu je dala šopek zgodnjega pomladanskega cvetja, njen šestletni bralec Mihec je deklamiral pesmico. Nekoliko vstran je slala skupina ljudi, umetnikov ¡n kulturnih delavcev, s katerimi se jc Adamič seznanil ob svojem prvem obisku- Josip Vidmar je Adamiča povabit na večerjo. PisafcEj si je želel videti mater. Polti le L je v Blato, kjer je preživel popoldne. Mali g? jc čakala pred hišo, prav lam, kjer sta se pred šest naj sli mi kti poslovila, »Nu, to pot si prišel nekaj let prej,« ga je pozdravita, e Zdi se mi, kakor da je bilo včeraj, mati,« ji jc odgovoril. e Za me je bila cela večnost,« Bila je videti opazno starejša. Pisatelj je nehote primerjal svoj prihod domov takrat pred šestnajstimi leli in sedaj. tulil jc, da sta sc vojna in revolucija dotaknili tudi njegove družine- Obenem pa sc mu zazdelo, da zna mati izluščiti iz množice dogodkov, ki so begali ljudi v preteklosti in sedanjosti, tisto bistveno. 198, Jugoslavija gaje spel prevzela, tokrat drugače kol na začetku tridesetih let. Namesto pet tednov je ostai skoraj deset mesecev. Obiskal je številne kraje po vsej Jugoslaviji, govorii z najrazličnejšimi ljudmi, se pogovarjal s tovarišem Titom. I lote! jc dojeli pometi nove Jugoslavije, pomen njene revolucije. Kose je vrnil v Ameriko, jc prinesel s seboj zajeten kovček zapiskov, Urejeval jih je z mrzlično naglico. Milet je, [Ja bi knjigo čim prej pripravil za tisk. V Idili po vojni se jc razplamtela hladna vojna, V Ameriki jc vladala ihtava gonja proti komunizmu. Že med vojno so napadali Adamiča, ker sc jc izrekel * a pan izarte, zdaj so ga začeli preganjali. Preganjali so ga tisti, ki so kot pomagači okupatorja in njegovi sokrivci morali zapustiti Jugoslavijo. Ko so i/vedeli, tla. namerava napisati novo knjigo o Jugoslaviji, so najprej skušali vplivati nanj, da bi pisal proti novi ureditvi. Ponujali so mu denar, ki ¡»a ga je odklonil, Potem so začela prihajali grozilna pisma. žena Ste Lia, ki je odpira La pošto, mu jih jc skrivala, toda grožnje so jo težile, da je zbolela. 197. Ko so sedeli v kuhinji okrog mize in jih jc vprašal, kako je bilo med vojno, jc mati nekoliko obotavljaje se spregovorila: »Tega - ni mogoče povedati. Tudi čc bi znala poiskati prave besede, ne bi razumel. V šiirih letih vojne je hi la ta dolina vedno polna vojaštva. Zasedeni smo bili po osmih vojskah: prišli st) Italijani, Nemci, belogardisti, čel riti, kaj bi še naštevala... Nekateri so šli k [lariizanom, veliko jih je padlo, veliko jih je bilo pohabljenih. Najhujše pa je bilo to, da nisi mogel zaupati niii sosedu uiti sorodniku...« 199. V takih tiktiliščinah je nastajalo Adamičevo zadnje delo »Orel in korenine«. Zgodaj spomladi 1949. leta se je sprehajal po gozdu blizu Tržič«. Vitle! je, kako se je velik orel zagozdil s kljunom med korenine ogromnega hrasta- Ptič je zamahoval s perutnicama in trzal z glavo, da hi sc osvobodit. Naposled mu je uspelo, da je iztrgal kljun iz smrtonosne zagozde. Bil je še šibak od boja in le s težavo je vzletel. Ta orel se je zasidral v pisateljevih mislih kot simbol Tita in jugoslovanske revolucije, korenine pa &o predstavljale 7«htidnn in vzhodno ureditev Življenja. skozi ameriško džunglo 2 (10. Zahtevno pisateljsko delo je načelo tudi Adamičevo močno naravo. Poleg tega so grožnje postajale resnične. Oktobra 1950 so vdrti v njegov farmo ihirje tujci- Pisatelj jim je pravočasno zbežal v Kalifornijo v samotni Manhattan Reach na. skalnatih obalah Tihega oceana. Slella je bila tani na počitnicah. Da jc nc bi prešira-šil, je dogodek zamolčal Rad je imel Kalifornijo in rad jc imel morje, ki se je penilo oh skalah. Galebi so se vreščavo spreletavali in ga spominjali na prva leta pisateljskega usi var j sinja. 20K Poletnega večera sc jc sprehajal ob obali. Nenadoma ga je iz. premišljevanja priklical moški glas: »Ste vi Louis Adamič?« Moški ni bil sam. Kot senca mu je sledil še eden. Pisatelja je presenetila govorica, Rekel je Adamič, kot izgovorijo Jugoslovani, in je e de mik, kot njegovo ime izgovorijo Američani, Vseeno je pokimal. »Pišete knjigo o Titu?« jtAli pišete dobro ali slaho o Titu?« «■Pišem samo resnico,«, se jc glasil Adamičev odgovor. Planila sta nanj in ga pretepla, 202. Tudi to je zamolčal. Stelli se je zlagal, da je padel in se udaril ob skale. Toda misel, da ga nameravajo uhiii, ga je preganjala. Nekomu jc moral povedati re smeo. Telefoniral je prijatelju v Cleveland in mu sporočil, da se bo kmalu oglasil pri njem. Tri din kasneje ga jc znova poklica!, tokrat iz hotela v Clevelandu. Prosi! ga je, naj pride k njemu v hotel- Adamiču so sc šc poznali sledovi udarcev. Bil je videti utrujen ir bolan. Pripovedoval je o obeh napadih. 203, »Nc bi smel živeti na samotni farmi,« mu je reke! prijatelj, m Preseli še v New York, varnejši boš. Ce te najdejo mrtvega, kdo bo kriv tvoje smrti?« jc kot v zlt slutnji nadaljeval. »Moji sovražniki,« je odgovoril pisatelj. Razgovor je trajal dolgo v noč. Adamič je pripovedoval še o svojih načrtih. Želel se je vrniti v Jugoslavijo, da bi pomagal pri obnovi. Veroval jev zamisel, ki jo je razložil v knjigi Pot tja in nazaj. Potem je ie spraševal po skupnih znancih v Clevelandu, po prijateljih v Jugoslaviji. Kot da se poslavlja. 21)4, 205* V noči med 3. in 4. septembrom je Adamičev sosed opazil ogenj, ki je zajel pisateljevo stanovanjsko hišo. Poklicat je gasilce. TL so ogenj pogasili in našli v razmetani spalnici pisateljevo truplo. Na glavi je ime! sled močnega udarca, krogla pa mu je prebila desno sence. Puško je Imel položeno čez kolena- Ogenj j c vzplamtel, ko so začele goreti v ¡tetrolej namočene cunje. V petroleju namočene cunje so ležale tudi okrog poslopju, v katerem je ime) pisatelj svoj arhiv, Policija je izjavila, da gre lahko za nesrečo, samomor ali zločin- Okrujni zdravnik je trdil da je pisatelj verjetno sam sprožil orožje. Številni prijalclji v Ameriki in Jugoslaviji pa so vedeli, da je bil Louis Adamič umorjen. nove knjige materinščina Kako je s slovenščino? Naneslo je, da nem isti dan dobil tri precej različne |Hidatke o slovenščini. vse tri po svoje zanimive in vredne, da jih sporočim ludi vam, dragi rojaki, da jih primerjajte a svojimi vtisi. Nekega popoldneva se je oglasila pri meni Slovenka iz Severne Amerike in mi med drugim pripovedovala: »Ja, tako sem spet v Ljubljani, drugič po vojni. Ln mogoče zadnjikrat. Hodim po mestu. Spet je precej novega, Ob vsakem obisku velike spremembe. Najbrž na boljše, čeprav drugače, kakor bi rada jaz. Preveč je te, betonske džungle, kakor ji pravi moj sin. Jaz pravim; premalo je Ljubljane, Ptcmalo je Slovenije. Premalo vrta, premalo naše Svite. Tudi na deželi ni dosti boljše. Hodiva 2 vnukinjo po Sloveniji m se marsikje ne počutim več tako dobro kakor včasih. Kakor da nisem med svoj im i- Bercm Finžgarja ing« razumem. Berem Kosmača in ga razumem. Hodim po Ljubljani, pa marsičesa ne razumem, V Ameriki imamo včasih že v drugem, gotovo p« v tretjem rodu ameriško slovenščino, kakor ji vi pravile in je vaša in naša bolečina, tu imate jugoslovansko amerikanščino ali kako naj ji rečem. Vsaka peta beseda kletev v tri nadstropja, vsaka deseta beseda v govorjenju in napisih angleška - včasih še nemške niso bile tako pogoste - in v časopisih je zapleteno, da težko berem. Temu bi jaz rekla džungla, besedna džungla. Moj sin inženir pravi, da je uradu a slovenščina še hujša. Ko sem v tridesetih letih prišla v Ameriko, sem se tako težko vživtjaia v ameriške časopise. Zdeli so se nti nemogoči. Smešni. Kakor nalašč za lase privlečeni v jeziku. Nairfuljeni, Da so iz mehe napravili slona- Senzacijo. Tz dolgčasa tamtam. Težko sem se navadila nanje. Vživela se še zmeraj nisem. V mislih se mi toži po časopisju iz mladih let, ln sem se veselila obiska tudi zaradi njih. Pase ne znajdem. Ne vidim se iz besed. Ne znam razvozlati misli. Najbrž gre za zanimive stvari. Ampak jaz jim no morem blizu. Izgubljam se v njih. V besedah, v stavkih. Kakor da sem prišla z dežja pod kap. Sem sc jaz postarala? Ste se vi tukaj spremenili? Ali ¡ra včeraj. Hodim z vnukinjo po mestu. Nedelja. Po svoje se ob nedeljah bolje počut i m, N i trušča in d i re uda ja, k i sla mi zoprna. V nu kin j a je t retj i rod. Prvič v L ju b I ja n i. Nič ne ve o prej. Ni obremenjena s spomini. Siovensko še z.na, čeprav že misli po angleško. Sprašuje me, ali je to pidžin ali je k realizacija, kar bere v izložbah in sploh na ulicah in kar sliši v pregovorih. Ne počulim sc dobro. Ljubljana ni več tista Ljubljana, ki sem ji jo želela pokazati. Slovenščina ni več moja slovenščina. Ne na ulici, ne v časopisih. Samo v knjigah »e sc dobro počutim. Tolažim se, da je to prehodno. Ds je samo val. Pljuskne, vse preplavi in odteče. Kakor moda. Ampak jezik je vendar več kakor moda. Jezik je del mene, del moje osebnosti, del moje miselnosti, del mojega občutji. Z njim in v njem mislim. Z njim in v njem sem, kar sem, Z njim in v njem sc rešujem v družbi in pred samim seboj, Jezik ne more biti takn trd danes do jutri. Jezik ne utore biti kakor moda. Moda SO kvečjemu posamezne bo sede, ks pridejo in minejo. Jezik muTa biti stalnica, če naj se dobro počutim v njem ir z njim, če nuj vem, kdo stm- Hodtm po Sloveniji in sc ne počulim najbolje. Kakor da se mi majejo lla pod nogami. Marsikje naletiva 1. vnukinjo na hrupno družbo- Vnukinja zardeva. Me vprašujoče pogleduje. V takih trenutkih moj jezik ni moj ponos. Jaz pa bi bila rada še naprej ponosna na slovenščine]. Kakor bi bila rada ponos™ na staro domovino, da jo dajem za zgled v novem svetu, da se lažje držim v novi družbi. Ampak človek je ponosen ua prijetne reči, ne na neprijetne, Ponosen celo na trpljenje in bolečino, ne pa na žalitev, Ponosen na uspeh, ne pa na poriv- Frnti večeru sem odšel na večerno vajo v gledališče. Še ves v mislih na trpko pripoved ameriške rojakinje. Ali res slovenščina propada? Postaja grda? Sc kreol ¡žira? Izgublja svoj pečat, čar jasnosti, preprostosli, gospodarnosti? Postaja zatočišče in odlagališče smeti in odpadkov z vsega sveta? Od prvinskega do preprostega jc daleč, je strm vzpon, od preprostega do prostaškega je blizu, jc strm padce. Na poti mc sreča pisatcij Ivan Potrč. Ko mu povem, kam grem. takoj poprime; »Sedanje gledališče je čudno znamenje časa. Jezik tlači v vlogo, ki človeka žali. Tudi mi smo pisali o vsem mogočem, pa nismo žalili, nismo poniževali, ostali smo ljudje,« Prihudnje jutro mi poštar prinese pismo z Norveškega. Od univerzitetnega profesorja slavista. Sporoča, da prebira slovenski prevod Peera Civrtfa. Primerja ga z izvirnikom, primerja s prevodi v druge slovanske jezike. Ves je navdušen in mu je žai, da je do zdaj posvečal slovenščini premalo pozornosti. »Slovenščina je najlepši med slovanskimi jeziki. Moram se izpopolniti v nji in se še bolj poglobiti vanjo,« En sam dan - (rije glasovi o slovenščini. Janko Moder TONE SVETINA: VOLČIČI, založba Borec, Ljubljana.. Književnik Tone Svetina, ki je na Slovenskem znan avlpT vojnih romanov, pripoveduje v romanu Vočiči o boju otrok in starcev s KnzaTe. Pisatelj izjavlja, da si jc izbral Kozaro zato, ker je bila v zadnji vojni edinstven primer povezanosti ljudstva in vojske v boju proti sovražniku. V tem uporu ho zorele nebogljene žrtve in se spreminjale v zavestne borce. V dramatičnem dogajanju sledi pisatelj usodi ene družine, hkrati pa tudi moralnemu razkroju zločincev, Sporoča nam: »Na stotine knjig bi lahko napisal o boju ljudi s Kuzare, vsaka hiša ima svojo tragedij'o Ln svoj roman.m MILOŠ MIKELN: PEKEL 1941, Cankarjeva založba, Ljubljana. V sedemnajstih poglavjih j c avior dokumentarno, publicistično, zgodovinsko neoporečno in izredno zanimivo zajci dogodke in dejanja tega pekla v telu t 94 I in že prvo poglavje z naslovom Gospodarji Evrope dokaj dobro prikazuje začetek leta 1941, ko so Nemci zares gospodarili nad celotno Evropo. Med najpomembnejše dogodke tega leta pa vse kakor sodi tudi začetek zavezniške protifašistične koalicije med ¿DA. Anglijo in Sovjetsko zvezo, o katerem izredno zanimivo govori poglavje z naslovom Prvi trije izmed Združen ili narodov, Knjiga jc pregledna, grafično odlično opremi jena, dopolnjujejo pa jo šievilne fotografije in skice. JANKO OHOi.EN: ORIS SODOBNE ZGODOVINE CELJA IN OKOJ-ICE (1914-1979), posebna izdaja Celjskega zbornika. Celje, Avtor, nestor slovenskih zgodovinarjev, je s tem delom dopolnil svoje izdaje zgodovine Celja in okolice. V delo nas uvedeš pregledom obdobja druge svetovne vojne, nastajanjem, rastjo ¡n organiziranjem naprednih sil, potem pa sledi opisovanje občine, Delo jc hkrali tudi podroben pregled gospodarskih panog, šolstva, kulturnih in društvenih dejavnosti, zdravstva in socialne varnosti. Njena cena je iOO dinarjev, J1 n založbi Mladinska knjiga v Ljubljani je izšla monografija znanega slovenskega likovnika FRANCETA SLANE. Njena avtorja Sla umetnostna zgodovinarja Emilijan Cevc in Janez Mesesnel. Monografija je izšla razen 1000 izvodov v slovenščini tudi v angleškem prevodu (5Q(>0 izvodov) za ameriško tržišče. 4L mislimo na glas Morda drobna, neznatna« a vendar««. Na steni visi v vašem domu, morda stoji na pisalni mizi ali na komodi in na roki jo nosite, Morda je katera od njih iz dragocene kovine, morda je katera dragocena zaradi spominov, ki so povezani z njo? Ure, urice, ki nam merijo in odmerjajo čas. Danes jih je veliko in zelo različne so. Skoraj vsaka roka jo ima in vsak dom po nekaj. Včasih pa je bilo drugače. Za premnoge so v glavnem odmerjale čas cerkvene ure, ki pa so bile ud sile muhaste; ko se ti je kam najbolj mudilo in je šlo za minute, pa si želel svojo * če bulo« naravnati po cerkveni uri. je ta trmasto stala. V preprostih domovih so imeli včasih predvsem budilke-vekarte, kakor so jim rekli, v boljših hišah ure z utežmi v zastektenih omaricah, ki so visele na steni- Na podeželju pa je v izbi ob vratih poleg kropivnika običajno visela stara ura. poslikana z rdečimi in rumenimi rožam ¡Gospodar alt gospodinja je vsak večer z obredno slovesnostjo uro »navila«. To se pravi, da je potegnila obe uteži navzgor. Staro kolesje v uri jc za hreščalo, zatem pa je ura spet enakomerno tiktakala in vsako um zveneče odbila čas. Če se je ob birmi bolel boter posebej izkazati in samega sebe imenitno uveljaviti, je svojemu birmancu kupil uro. To je bil dogodek za birmanca in zanj. Stare moške ute so bile velike in težke z več pokrovčki. Bile so srebrne in zlate, le na zunaj, kar se je ob rabi kmalu pokazalo. V družini je očetovo uro podedoval sin. Tako jc šlo iz roda v rod. Očetova ura, čeprav jc bila morda iz niklja iti ni več dobro šla, je bila za sina dragocenost, kateri se ne hi odrekel riti v največji sili- Nekoč je pripovedoval nekdanji borec, znan javni in politični delavec, ki ga še dolgo ni več, o očetovi uri, ki jo je skozi vse stiske in preganjanja v bivši Jugoslaviji zvesto nosil s seboj. Nekoč so prišli žandarji ponj. ko je delal pri poglabljanju struge Ljubljanice. Ko jih jc zagledal, jc vedel, da bo spet zaprt, pa jc protiil tovariša, ki je delal z 42 njim in ga jc poznal kot političnega zapornika, da naj mu reši in shrani očetovo uro, preden mu bodo preiskovalci razmetali vso njegovo revščino. Temu je to res uspelo. On sam pa je za več let moral v ječo, v znano beograjsko Glavnjačo- Ko se je po nekaj letih vrnil, je dobil nazaj očetovo uro, ki je medtem romala skozi več dobrih tovariških rok, ki so jo varno hranile, čeprav so bili to sami ljudje v veliki stiski, brezposelni, preganjani, nihče med njimi ni niti pomislil, da bi uro prodal ali jo vsaj zastavil. Bili so tovariši. ¿e leta hodim k svojemu urarju, če sc mi pokvari ura. Pravzaprav sta dva, sinova starega urarja, ki jc pred par leti umri. Zasebnih urarjev skoraj ni več, kajti tudi tu je poklic, ki danes izumira. Ni lahek ta poklic, saj poleg strokovnega znanja zahteva tudi veliko potrpljenja, preciznosti in navsezadnje tudi dobro mero ljubezni do takšnega dela. Vsa delavnica je polna ur različnih oblik in stilov, ki utripajo, tiktakajo, pozvanjajo. Med njimi so prave umetnine, da bi jih gledal še in še To so stare ure iz naših meščanskih domov, pa iz nekdanjih podeželskih dvorcev, kjer so pozabljene, polomljene, zaprašene samevale. Stari urar jih je odkupil in sc prav golov« zelo trudil, da je vsaki ud njih Spet vii! življenje in nekdanjo lepoto. Vselej, kadar jih gledam, si mislim, kaj vse bi lahko povedale o času, v katerem so nastale, o ljudeh in okolju, kjer so živo utripale čas. Ure, urice . Gledamo nanje, nosimo jih, jezimo se nanje, če prehitevajo ali zaostajajo, navijamo jih ali na to včasih tudi pozabimo in sc dostikrat kaj malo zavedamo, kako tesno smo od začetka do konca svoje življenjske poti povezani z njimi. Ob našem rojstvu je ura povedala točen čas, kdaj smo prvikrat zajokali in zapisali so ga. Od takrat ostaja z nami do zadnjega dne. Čas, ki ga odmerjajo urini kazalci, nam odmerja vsa naša dejanja in nehanja. Če bi te kazalec bolj ubogali, bi nam bilo prihranjenih veliko težav in zadreg. Nikoli bi nam ne bilo treba hiteti in pri tem izgubljati glave. Če bi zjutraj vse- lej takoj vstali, ko nas pokliče budilka, bi lahko postorili vse, kar je treba, v miru pozajtrkovali m pravočasno prišli na delo. Ura, ki jo nosimo na roki, ki visi na steni v našem domu ali stoji na naši mizi, nam ne sme biti le nekakšen okras, ali morda celo včasih nadležen opominjevalec, ampak resničen prijatelj in svetovalec, da bomo točni pri vseh opravkih in dolžnostih, kateTe smo prevzeli, Če doslej ni bilo tako, pa naj bo v bodoče. Obljubite si to. ko bodo na Silvestrovo urini kazalci šteli zadnje minute proti polnoči in boste nazdravili novemu letu. Ne bo vam žal. In naj vam voščim še jaz; Prav srečno novo leto! Irm filatelija 18. avgusta je bil dan v poštni promet novi pfOVilOrij 5 dinarjev. Za osnovo so uporabili fmnkovno znamko za 4,90 din z motivom iz Porasta. Natis nove vrednosti 5 din so izvedli v črni harvi. 2 dneva pozneje je Skupnost jugoslovanskih PTT izdala večbarvno znamko za 3,50 din v počastitev 800-letnice Varaždina. Varaždin se prvič omenja kot Garesliii v listini iz leta 1181, s katero je hrvaško-ngrski kralj Bela IH, vrnil zagrebškemu Kaptoiu posestvo Varaždinske toplice. Lela 1.209 je Varaždin debil od And rije II, Arpadoviča ugodnosti svobodnega kraljevskega mesta, V lb, stoletju je postal glavna trdnjava slavonske meje in ključni obrambni objekt Štajerske pred Turki. S koraj 10 le i (1767— 177 6 j pa j e bil glavni > mesto Hrvaške, saj jc bil v njem sedež kraljevskega sveta za Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo. Osnutek za znamko (grb in veduta Varaždina iz 18. stoletja) je narisal Dušan Lučič, akad. slikar it Beograda- Ofsetni tisk v polah po 25 znamk je oskrbel Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu. 1. septembra je v počastitev 2(J-letnicc beograjske konference neuvrščenih držav Skupnost J PTT izdala tribarvno znamko za 8 dinarjev. Na ta dan je poteklo 20 let od začetka prvega sestanka predsednikov držav in vlad neuvrščenih držav, ki ¡e bil v poslopju Skupščine SriKJ v Beogradu od 1. da 6. septembra' 1961. Ko je imelo pred 20 teli 25 članov, jc bilo gibanje neuvrščenosti dejavnik, ki apelira, predlaga, posreduje. Danes, ko ima 96 članov, jc materialni dejavnik, ki spreminja stanje v mednarodnih odnosih. Osnutek za znamko [deiali poslopja Skupščine SFRJ) jc tudi to pol naredil Dušan Lučič. Znamke je natisnil v ofset- nem tisku v polah po 25 kosov Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu, V počastitev 150-letnice prve srbske tiskarne pa je 15. septembra Izšla dvobarvna znamka za 3,50 din. Knez Miloš Obrenovič je leta 1K31 nabavil v Petrogradu tipografsko stiskalnico in odgovarjajoči plošči. Že jeseni istega leta je v zasebni hiši poleg kavarne »?« (»Vprašaj«), nasproti Ssborne Cerkve, začela delali prva tiskarna v Beogradu. » Tipografija« (leta 1342 #Pravite]jslvena tipografija in 20 let kasneje »Državna šlam-parija«) se je najprej predstavila z nalisom lepakov n-Sredslva zoper kugo*, natopa je tiskala »Novme Srbske«, šolske in cerkvene knjige, koledarje, zabavnike, zakone kneževine Srbije in dela znanih pisateljev, Osnutek za znamko (tiskarski stroj Lz prejšnjega stoletja z zaglavjem »Novin Srbskih«! je narisal Dušan l.učič. Tadi [O pot je ofsetni lisk v polah po 25 kosov oskrbe! Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu. Kol običajno je ob vseh treh izdajah spominskih znamk dala Jugomarka v prodajo ovitke prvega dne, ki so stali po 2,50 din brez znamk. vaš kotiček Mali oglasi Prodam atrijsko hišo v Črnučah v Ljubljani. Povriina hiše je 450 m2. Zemljišča okrog hiše je 600 m:. Hiša jc v 4, gradbeni fazi. ponudbe pošljite na uredništvo Rodne grude pod oznako »HLša je krompir napol skuhan, dodamo dve veliki skodelici bde moke Ln ne tla bi jo zmešali, pustimo vreti 20 minut. Nato s kuhalnico moko predremo. da se lažje pTekuha in cmok moke obrnemo ter po potrebi nekaj vode odlijemo, Končno moko s krompirjem dobro zmešamo, da je zmes gladka. Posebej razbelimo ocvirke in žganec dobro zabelimo še enkrat premešamo, nalo pa jih z vilicami nadrobimo v skledo. Pohorska omleta Tri rumenjake, 6 dkg sladkorja, 5 dkg moke, zavojček vanilijevega sladkorja trd sneg 3 beljakov rahlo vmešamo ler spečemo na pomaščenem, pomokanem modelu v srednje vroči pečici. Pečeno omieto upognemo in nadevamo z mešanim vloženim sadjem (marelice, češnje, breskve), odišavimo z nekaj kapljicami marinkina in vanilijevim sladkorjem ter okTasImo s tolčeno sladko smetano. Ponudimo toplo. Sočna pečenim s paradižnikom Pol kg govejega križa nasolimo, |>opra-mo in pretaknemo s 5 dkg na koščke narezane prekajene slanine. Na maščobi prepražimo srednje veliko sesekljano čebulo, nekaj sesekljane zelene in 5 srednje velikih narezanih paradižnikov. Dodamo meso, lovorjev list in prilijemo t/4 1 rdečegH vira. Kozico pokrijemo in meso dušimo do mehkega, Nato meso zrežemo in prelijemo s precejeno omako. Gobove omlete Na maščobi prepražimo rezino dTobro zrezane slanine, dodamo nekaj očiščenih zrezanih svežih, lahka pa tudi suhih gob, ki pa jih moramo prej namočiti, prilijemo žlico vode, pokrijemo in dušimo, Ko se gobe zmehčajo, dodamo 2 žlici smetane in sesekljan drobnjak in vse premašamo. Testo za omlete stepemo iz 5 jajc, 2 žlic mok-e in 4 žlic mleka, solimo in spečemo 5 omlet, Via ko nadevamo z dušenimi gobami, pre> pognemo in vroče ponudimo. 1'olrtji.n krompir Kadar nam v kuhinji ostane kaj kuhanega ali pečenega mesa, ga lahka dobro uporabimo tudi za polnjen krompir. Meso zmeljemo in nato prepražimo h sesekljano čebulo, odišavimo z majaronom in timijanom, popramo, solimo in ko je ohlajeno, dodamo jajce ter vse dobro zmešamo. Za osebo računamo 3 krompirje. Surove olupimo in v sredi izdolhemo ler napolnimo z mesnim nadevom. Potem j ih zložimo v pomaščen pekač, polijemo 7. raztepenim jajcem, ki smo mu primešale 3 žlice kisle smetane in pečemo v pečici dobre pol ure- SPLOŠrSJ D GRADBENO PODJETJE PIDNin NOVO MESTO Z O. SOL., KETTEJEV DREVORED 37. TEL. 21826, POSTNI PREDAL 09. TEKOČI RAČUN 52100-601 -10173, NOVO MESTO, TELEX 35710 Splošno gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto s svojimi enotami - gradi in projektira vse vrste gradbenih objektov - izdeluje harmonika vrata - izvaja servisne usluge na avtomobilih Zastava in Renault - izdeluje keramične peči - izvaja inženiring - izdeluje jeklene konstrukcije Ob 35-letnici obstoja se vsem poslovnim partnerjem priporoča za nadaljnje uspešno sodelovanje. novoles tesni kombinat novo mesto n. soLo. 68351 straža yugoslavia Lesni kombinat. Novo mesto — Straža, n.sol.o., tel. {068) 84-530, {068} 25-081, tele* 35726 YU NOVLES, 35814 YU NOVKOM Proizvodni programi: — stilno pohištvo, moderno pohištvo — sodobna oprema za kopalnice »KOLPA-SAN« — gugalniki — notranja oprema, stenske in stropne obloge — stavbno pohištvo po naročilu — akrilno steklo »NOVOGLAS« — svetlobne kupole in trakovi — vezane plošče, žagan les — plastificirani predali brest cerknica industrija pohištva jugoslavija telefon 061-791200 telex 31167 Pohištvo Brest lahko kupite v vseh trgovinah s pohištvom In v naših salonih v Cerknici in Mariboru HODNA GRUDA, Magazine for Slovenes Abroad, Cankarjeva UH, 61001 Ljubljana, Slovenija-Yugoslavia Tel. 061/23 102 Published by Slovenska liseljenska malica, Ljubljana editors: Jele Prešeren (Edhor-tnChief) and Jagoda Vigele, English tramlatians: Milena M iiojevič-Sheppard. M, A. RODNA GRUDA is published monthly. Numbers S and 9 are published together as a double issue. Yearly subscription for overseas Countries is S.— (J, S,, ¡0,— Canadian or 7.— Australian dollars. Payment can be made direct to Out Account. Na. 50100-620410-32002-2$ IM at Ljubljanska banka, or by international money Order, Or by cheek — payable to ^Slovenska izseljenska malical .— in a registered letter. From the Editor Among the great nations of the wo rid, whose languages are in worldwide use, there lias been a strong tradition in the organiration of summer schools for foreign Students, Travel agencies advertise package-deal trips which include courses in the English language in England, courses in Trench in France, courses in Russian in the Soviet Union, and courses in German in Germany or Austria. It might appear that in Yugoslavia such possibilities have been so far neglected, although among foreigners there exists quite a lot of interest in the learning of the Yugoslav languages, and ill Yugoslavia's rich cultural heritage. The idea that similar summer schools be organized in Yugoslavia came from our emigrants and their desoendents, many of whom have not had the opportunity to become acquainted with the language of their ancestors, while still at school. The Croat!arts have been the first to organize a summer school, and thorough preparations are under way in Slovenia, too. Many descendants of Slovene emigrants would like to come to Slovenia for a month or two, where experts would explain to them the elements of the Slovene language and acquaint them with at least an outline of the rich cultural history of Slovenia, and at the same time with the geographic characteristics of the land of their forefathers. On the basis of what has been done so far it is possible to expect that the first Slovene summer school for the descendants of Slovene emigrants will start in 1982, A number of Slovene teachers are already preparing programmes of lectures and excursions. As well as this, the first invitations have already been sent out to those Slovene societies and organizations which are to participate in (lie choosing of the students. Something really has got the ball rolling. In this way the Slovene language lias taken another step forward in ¡1$ affirmation throughout the world, and this step is intended primarily for the descendants of Slovene emigrants. That is as it should be, as among them there are many young people, who are □ware of their roots, but do not yet feel them strongly enough. We wish all readers of Rodna gru-da a Happy New Year 1982, Juie Freseren Letter to the Editor Prof. Muskatevc starts World-wide Slovenian music library in U.5.A. Pride ¡n ethnic heritage has been increasing among most nationalities during the last few years and Slovenians are probably right at the top of the list. In Milwaukee, Wig,, U.5.A., that pride led to the organization of USPEH (United Slovenians to Promote our Ethnic Heritage) in 1978. USPEH united the Slovenes and that unity was responsible for many successful projects, all focusing on the richness of Slovenian heritage and culture. The latest success is the formation of a Library of Slovenian Vocal Music, at the University of Wisconsin, Milwaukee, the only such library in the United States. The project became a reality wholly through the efforts of Prof, Leo Mtiskatcvc, with the cooperation of the UWM music de- Visit of Delegation of Slovenska izseljenska matica to the U.S.A. and Canada partmcnl, its School of Pint Arts and the UWM Gold a Metr Library. Initial funding has been achieved through a grant from the UW-Systcm American Ethnic Studies Co-ordinating Committee —■ Urban Corridor Consortium. The library will make it possible to carry out a comprehensive program to make available a heretofore neglected Segment of information and materials in the arEa of cthnomusieulogy. The initial phase of the project includes the acquisition, cataloging, binding, and duplication of the personal vocal and choral music library of Mr. Ciril Muskatevc (father of Leo) and of several prominent Slovenian musicians and historians in the greater Milwaukee area. As the program progresses, original editions and multiple copies will be made available to scholars in the areas of ethnological and tnusicolo-gical research performers, and choral organizations throughout the United Stales, and eventually to interested groups from all over the world. It is hoped that contributions of original manuscripts and music of Slovenia will be donated to the library, not only from the United States, but also from Slovenian individuals and groups throughout the world,, especially from Slovenia itself. Anyone having access to such material or desiring additional information is asked to contact: Prof. Leo Muskatevc UW — Milwaukee 360 C Fine Arts Center P, O. Bos 413 Milwaukee, Wis. 53201 U.S.A. The library should prove to be a boon to Slovenian musicians and music scholars everywhere. Wc hope that it will have the support of Slovenes, and their friends, to achieve the goals for which it is intended. Prof. Muskatevc is well qualified to direct the ethnic music program that we have outlined, He is the son of Slovenian immigrants, Ciril and Katerina Muskatevc, and has been active in Slovenian choirs and choral groups since 1937. He is the director of graduate studies in Music Therapy, and the USPEH initiated class in Slovenian Song and Culture at UWM's School of Fine Arts. He is also a member of many musical organizations and Slovenitm fraternal societies. USPEH and all Slovenians are greatly indebted to Prof. Muskatevc for his efforts in promoting our ethnic heritage. Wc wish him the greatest success in all his work which, wc are sure, will receive world wide acclaim. Marty ■Gregorcich Milwaukee, Wis., U.S.A. During June the President and the Secretary of Slovenska izseljenska matica, Stane Kolman and Marko Pogačnik, visited Slovene emigrants in the United States and Canada. They had talks with, among cithers, numerous society workers, and with representatives of our diplomatic and consular offices. During the talks they exchanged opinions about further cooperation in the cultural, education til, organizational and other fields. In Canada they met with the representatives of the Canadian-Slovcne group for cultural exchanges, with, the directors of the Slovene radio programmes, with the representatives of the Prekmurje society »'Večerni zvon*, and of die Slovene society »Triglav« in London, Ontario, with the representatives of the Mutual support association »Bled«, of the Lipa Park society in St, Catherines, and with some others. They also visited several society homes and farms. In the province of Ontario there are 22 Slovene societies operating, and approximately 15,000 Slovenes live there. In Toronto the two representatives of STM. visited, among other people, dr. George W. Bancroft, the executive director of the department of niulti- Thc 19S2 Slovene Calendar consists of a wide selection oi interesting articles, which every Slovene would like to read. Here are some of the titles: — »Louis Adamii — in memory and for the future (this article has been written by Vida Tomsid, a member of the Presidium of S. R. Slovenia); — Trite to Tito’s foreign policy (written by Joze Smole); —- How much does the Yugoslav economy contribute towards the development of the undeveloped regions in our country? — an interview' with dr. Bogdan Breedj, formerly Tito’s and Kardelj’s doctor; — an exciting story about on? of the rarest Slovene books, Trubar’s »Cerkovna ordninga*; culture of the Ministry for Culture and Recreation. In the U.S.A the representatives of S.I.M. stopped at Cleveland, Pittsburg, Chicago. New York and Washington. They visited a number of Slovene societies and organizations, and of respected senior emigrants, and in Washington they met with members of the American Congress who are of Slovene origin. At the headquarters of the S.N.P.T, Stanc Kolman and Marko Pogačnik talked about further cooperation with this, the largest Slovene emigrants’ organization, about the assembling of historical material about our emigrants, about the cooperation of Š.N.P.J. in the future English edition of »Rodna gruda*, and about the tours of Slovene cultural groups among our fellow-countrymen in the U.S.A. In Cleveland they mol with the representatives of the majority of the most active societies, singing groups and organizations, there. They also look part in some commemorative ceremonies, which our fellow-countrymen had prepared to coin memo-rate the memory of the American--Sloveite writer Louts Adamič, They also visited his grave, in Bloomsbury, N, J, — »¿Vcgla, oprekclj, trstenke, dru-melca — these are Slovene musical instruments, but do you really know them? — Who was my great-great-great-grandfalhcr? That’s what many an emigrant asks himself. How will you find out about your origin? — Are there really no more good inns, as one Slovene singer sings? There still are, but they were even better once. — How did the calendar come into existence. And a lot more about old Slovene customs at the end of the year; — An introduction to the masters of Slovene cartoon design. Those are just a few of Lite titles from Lhc first part of tire 1982 calendar. There is plenty of interesting material to read in the prose part of The 1982 Slovene Calendar has already been published ti Slovenia^ Green Gold: Hops tile calendar, too- For the first time tiiere is a special section in the calendar for young Slovenes abroad, richly illustrated with original illustrations, The last part of the boot contains a lot of data about Slovenes around the world. There is also :■ special colour supplement, with 32 pictures of Slovene towns and villages. The price oF the Slovene calendar doesn’t admit to the existence of inflation. It’s the same as last year: 5 dollars for overseas countries. Order it by writing to the address of this magazine, that is: Slovcnska izseljenska matica Cankarjeva 1, p. p. 169 filOOl Ljubljana Sloven ij a — Yugoslavia Paul Sifter gave two organ concerts in Yugoslavia This summer the famous organist and composer, the American Slovene Paul Sifler, who lives in Hollywood, California, paid another visit to the homeland of his parents. While staying in Yugoslavia he met several other Slovene composers and organists, and also gave two organ concerts, one in Horjul, the village of his ancestors, and one in Ziri, Recently in California, where he lives and works, Paul Siller set up, togellier with a partner, bis enterprise for the publishing and distribution of printed music. The majority of the printed music consists of their own compositions, which thus reach other composers and music-lovers in the fastest possible way. The cultivation of hops is one of the characteristic sections of Slovene agriculture. In some areas hops are the main crop, and in others they form a supplementary branch of agricultural production. What is special about hop-growing, in comparison with other branches of agriculture? It should first be mentioned that hops are used practically only in the becr-bnewing industry. Secondly, hops cannot be used by the hop-grower, but appear only as marketable goods, which are sold through Yugoslav and foreign enterprises, to breweries at home and abroad. Today as much as 70 percent of the total production oE hops in SEovcnia is exported, so we can justifiably call hops Slovenia’s groen gold. Flop-growing has been mentioned on Slovene territory already jn the Middle Ages, in the »Nothin Bono-rum de Lonca* records of 1156 and in other records of Gorenjsko and Primorsko. During the reign of Empress Maria Theresa agricultural societies had been established at Ccio-vcc (Klagenfurl), Gorica, Gradcc (Graz) and Ljubljana, which stimulated the growing of hops. According to the data of a book written in 1844 by dr. Hubefc, in 1839 there was a total of 56 acres of bops with 128,000 individual hop-plants in the area of Styria of that time. They were planted in the areas of Maribor, Ptuj, Makole, Turnišče, Radgona and Veržej, According to dr. Hubcj the first hop--planls were planted in Styria back in the year 1770. At that time the planting of hops in Vojvodina, at Bački Petrovac, was also mentioned. Tn 18.33 there was published the »BricF instructions on Hop-growing in Kranjsko«, and in 1853 there was published in 12 successive numbers of sAgricultural and Craft News* a series of articles, entitled »Lessons in Hop-growings. Due to its favourable conditions hop-growing developed the most rapidly in the Savinja valley. The establishment of the Hopgrowing Society, with its head-quarters at Žalec, in 1880, did u lot to accelerate ¡lie development of hop-growjng in Slovene territory before the First World War. The Slovene patriot Janez Hau^cnbiehier, who in 1882 published the brochure »A Guide to Hop-growing«, worked successfully within the framework of this society. The form of organization of the society changed a number of times up to the year 1945, but Žalec remained the centre of the Slovene hop-growing industry, with a decisive influence on the production and sales of bops. After the end of the Second World War, in 1945, the Cooperative Farm for Hop-Growing (»Hmezad«) was founded in Žalec, Its purpose was not only to promote hop-growing and to provide sufficient fertilizers, etc., but also to prepare the picked hops for the market and to arrange for the sale of all Slovene-grown hops both at home and abroad". Jn 1952 the Committee for Hop-Growing was established within the framework of the Regional Cooperative Farmers’ Association in Celje, This committee had hop-growing sections which cooperated with the individual cooperative farms. In 1952 the Institute for Hop-growing was established in 1952 in Zalcc, which continued the already started research and propagation work of the Committee for Hop-Growing and »Hmezad*:. Several activities have been developed: the cultivation o£ a new sort of itops, research into agrotechnics anti the fertilization of hops, the observation of any diseases or pests and their elimination, and the introduction of new machines and methods of production. It also analyses the chemical structure of tile hops and determines their value for brewing. 7 he wealth of the Savinjska dolina (Valley of Savinja) i/s hops which is important Slovene export-material (photo by Janez Zrnec) m The cultivation of hops has changed the appearance of the countryside in which they arc grown. A quick Jook at the Savinja Valley convinces one of this. For miles around the ground is covered with bop-fields. In Summer the dense hop-fields block off one’s view, whereas the songs of liop-pickers have in recent years been replaced by the noise of picking-machines, In Winter one used to be able to see tali, pyramid-shaped piles of hop-poles, whereas nowadays these have been replaced by bare wire supports, awaiting next years plants. Through hop-growing the Savinja Valley area has been raised to the level of one of our agriculturally more advanced areas. Newly-designed farm buildings can be seen, whereas villages have explanded and become modernized- The center of the Savinja Valley, Žalec, has become a modern town, coo. The production of hops is widespread in both the socialIv-owncd sector and the private-cocpcrativs sector. Modern methods uF production have to be used, which make production modern and cheaper, Slovenia has quite a good climate for the growing of hops, although precipitation is not always equally spaced. For this reason most modern hop-fields arc equipped with watering equipment. Out of a total of Z36R hectares of hop-fieldg in Slovenia, 2250 hectares are fully fertile. There are abouL 70 hectares, of completely new hop-fields, from which practically no bops can yet be picked, There are also 30 hectares of one-year-old hop-fields, which arc already producing hops. Out of all the fields producing hops in Slovenia 1728 hectares are socially-owned, whereas 64Q hectares are worked by cooperative farmers. The production of hops has again become more important in Slovenia recently due to the heavy demands of Yugoslav breweries and the greater demand for hops abroad. This Is helped by improved market prices. Thus it can be observed that Lhe number of hop-fields is slowly increasing. It is also encouraging to report that the produce of hops per hectare has been increasing much more noticeably. Last year Slovenia exported a total of 2268 tons of hops, its value being in excess of 10 million dollars. Must Slovene hops were bought by West Germany (903 tons), which wad followed by Switzerland (513 tons), Great Britain (376 tons), the D.S.A. (236 tons), Japan (160 tons), France (59 tons) and Austria (20 tons). This year it is expected that domestic orders will be Eirst satisfied, but that exports will remain on the same level as last year. At the recent world congress of hop-preducers, which took place at Novi Sad, the following two countries were admitted as new members: Australia and Argentina. Engineer Virko Kolenc, until recently the director of production at “Hmezad”, in Šempeter, was elected president of this organization. Three Yugoslavs were awarded the title »Knight of Hop-Growing«, including Albin Stepišnik, a hop-growing farmer from Trnava, who told us the following: "On our farm the tradition of hopgrowing has been passed from generation to generation. Fm firmly convinced that one cun only become a hop-grower if you are born and grow up with the hop-plant., It’s the same as in the case oE the grapevine". “Today you can’t make a success of farming if you haven’t got your own work force and agricultural machinery, For this reason iny wife and I have invested continually in machinery. A farm can’t wait For the time when a machine may become available for it. In 24 hours tiic situation may change completely, so that in one day yon can lose your whole crop”. iLWe live well, even better than some who have better conditions, 1 admit that hops have always been the most profitable crop. In tiic case of animal-breeding, the net profit is under the. question-mark. Bui hops, that green gold as they call it, isn’t in fact golden. It’s made golden by hardworking hands. One Can see that if one enters a hop-field”. dr. Tone Wagner Mofiff pom the old Slovene miner*s town oj Idrija Through the American jungle lit- They had been at (he Front for two months when the first real battle took place, A week before the Armistice Colonel Rlakelock came to visit them. “Wlierc is the Company Headquarters of Captain Koskji?” l.ojze heard Blake-lock asking, in a voice not as sharp as it used to be. As the Germans were bombarding the American positions from time to time, everybody had kept inside the trenches. Blaktiock got iruo the shelter and Koska rose quickly to his feet. 124. The- young trumpeter who had caused the accident threw himself on his bed and screamed like a madman. Lojze dragged himself into another shelter and collapsed onto a bed. When he woke up in the morning he was shivering from the cold and felt a pain in his chest. He tried to get up but lost consciousness. After some time he heard the voice of a firat-aid man. "Maybe he’s got the Spanish 'flu. Get him out of here". They carried him lo tire rear aLong the communications trenches, and then he was driver |o hospital. It was a long drive along iwisty roads. At Iasi hi arrived at the hospital where he was put into bed. 122. Rlakelock looked around and saw Lojze. “Adamifi, isn't it?” he exclaimed. "A sergeant, if I make no m ¡.stake1? *’ Blakeiock didn’t know the others. Koska asked lilakelock if he'd like to go with him on a lour of inspection. Before Blakclock euttEd answer the young company trumpeter, who had been tinkering with something in his bag, gave, a shriek of alarm, lie had found a hand-grenade and since he didn't know how to handle il he had by accident pulled out the firing-pin. Everyone gazed in horror at him. The boy, however, instead of throwing (tie hand-grenade but of the shelter, just gave another desperate scream and dropped it out of his hands. 125. l.ojze was in hospital when Ihe war ended. A few days before the Armistice his friend Mike Koska had been killed in a short skirmish. Lonnie was wounded and Lojze hadn’t seen him for a long lime. When he had recovered he returned to his company which was now under the command of a new captain. He drunk a lot and the soldiers didn't like, him. Lojze took a look around him. The ground was covered with shell-holes, Just desolation everywhere. It rained every day, and the rain had washed the last leaves off the trees. The roads were muddy. 12,1, Pfakclook pulled off his helmet and threw it on the grenade. He stretched out bis hand to grab both of them and throw them out of the shelter. At that moment the grenade exploded. The explosion threw everyone who was in tlie shelter onto ¡he ground. Lnjue regained consciousness in a few moments. The shelter was full of smoke, and an awTul bang was still ringing in his cars. I'm stiil alive, he thought to himself. On top of him was lying the first officer. Voices and groans could be heard. Whoever wasn't wounded or unconscious puEkd themselves out of the shelter. They were all spattered with blood, but nobody had the slightest wound. Only Blakelock had been, torn to pieces by the explosion. 126. He thought of his parents and dthcT relatives and asked himself whether they had surrvived the war. Were they all si ill alive and healthy? He would have liked to have visited them, Slovenia was now a part of Yugoslavia, whieh had been built up OUl of the ruins of the old Austro-Hungarian Empire. But he couldn't obtain leave. In January 1919 he embarked on a ship with other soldiers and set sail for America. They were disembarked at Newport News, and I hen transported to Camp Zachary Taylor, a big hutted camp in Kentucky, where the demobilization centre for the southern states had been cstablished- Trough the 127. As Lojze had enlisted in the Army for three years, they made him a clerk. For ten months he worked in the accounts office and drew up the pay lists for soldiers. At: that time he read a lot and on free afternoons took walks in the pleasant countryside around the camp. Late in the winter of the year 1920 Lojze took off his army uniform. He was now twuntyone years old and seemed to himself to be very experienced. He had almost 300 dollars in his pocket, and he decided to travel to New York, He didn't know what he was going to do there, but lie thought that as an ex-soldier he would get a job more easily. 130. Lojze’s restless spirit got him on the move, again. He had □ look around the capital city, Washington and then stopped for some time in Chicago. Here he spent some time sitting and wailing in employment offices. It was hard to get a job. He could only get temporary jobs, and carried out the heaviest and most poOrly-paid work. For some lime he dug up the road near Joliet. With a pick and shovel in hand he found out once again how badly ordinary workers were treated. The owners kept to the principle of minimum pay. VL American jungle I2SJ, It was a cold winter’s morning in New York, Lojze decided to go for a walk around Lhe city. The roads were very icy. He came to a slope where some horses were pulling a cart loaded with coal up the hill, The driver was swearing loudly and whipping I lie horses to make them pull the heavy load up the slippery slope. The animals were tottering under the weight, and at every pull small lumps of coal fell off the cart onto the road. Two little girls, in thin dresses and shivering in the cold, were hurrying to pick up the lumps of coal and put them into their basket. He felt a cold pang in his heart. The city had lost its former charm. 129. Lojze remembered Lonnie Burton and set off for Milford, Pennsylvania, Milford was perhaps the nicest town lie bad ever seen. He didn’t find Lonnie, so he set off to the West, to California. Then he made his way to Peter Molk in Forest City, again, “Can you imagine it?” said Peter, admiring Lojze's good English, “Why, you speak better English than if you had been born in America”. “I’d like to write”, confided Lojze, This wisli had awoken in him early, in the military camp. He felt that he could be a good writer. 131, The workers resisted this exploitation by means of strikes and sabotage. Lojze had heard that word several times, but didn’t know what it meant. “Don’t put so much on your shovel”, a worker instructed him, “or would you like to finish the digging up of this road in one day? You’re getting three and a half dollars a day but you’re working as though you were gelling thirty”, Lojze blushed, although he didn’t know why. In litis way he found out what sabotage was. 132. Thus the workers with whom he was digging up the road shortened their shovels, so that they carried less, To the cement which was used to consolidate the road an ingredient was added which made the road surface crack all over after a few days. Lojze encountered sabotage wherever lie worked. Go the wheal fields of Kansas Use threshing-machines kept breaking down, and fields of com were burn to the ground, Unemployment and resistance were spreading. As Lojze couldn’t get work on land he went to Sea. 133. The Sea couldn't hold Lojze in her grip, either. When he was on. land again he had no money. The only job he could get was as a dishwasher. In St Louis he knocked about the city, tired and hot, and watched the masses of people on tlic streets. All of them were rushing from one placE to another, not caring at all where anyone else was going. In their urge to get where they were going as soon as they could, they trod on anyone who got in their way and rushed on confusedly. Lojze was afraid of these people. Would they push him away and tread over him, he asked himself, 13fi. Tlie town was as if dead. Tile houses were scattered about the cliffs and hills west of the bay, as. though they had been scattered by a weak hard. Lojze had 20 dollars in bis pocket, a Warm soldier's coat on, and in llis hand ire carried a suitcase full of books and magazines. He got onto a train and headed for Los Angeles, That was a young town, to which many workers had come in the hope of getting. Lojze first went to a restaurant to get some lunch. He had gone into the cloakroom to wash his hands when two unknown men greeted him. 134, Soon his self-confidence started to return. He read and thought a lot. America still seemed to him to be the most interesting country iu the world. Life went on fast and recklessly there. But he wanted to succeed. How? As a writer? Would he be able to find a place for himself next to the giants of America literature, who had laid America naked in their books? Now he knew only one thing. He mustn't despair. And then lie thought of America again as one gigantic jungle. He mustn't allow it to swallow him up too deep. Good humour was his only defence. 137. “Hallo, soldier”! Lojze turned round and saw a revolver aimed straight at his head. “Hand over aii you've got, and make it quick!” one of the robbers threatened with a hiss, He put his hand in his pocket and pulled out a thin w'ad of banknotes. He looked round, hoping someone might come in. "Dont’t dawdle! If you obey us we won’t do you any harm!« He handed the money over. In titanks they hit him over the head so that he lost consciousness, When he came to, he dragged himself dnwn the stairs into the restaurant, his head still spinning. 135, When he was serving on the sea the sailors and officers kept talking enthusiastically about California, And so in Autumn 1922 lie boarded a ship, in Boston as an steward. The ship’s destination was San Pedro in California and Lojze was determined to leave the stiip and find a job fliere. Early in December the ship sailed into the port of Sail Pedro. A cold offshore breeze was blowing and tossing the ship like a nutshell. Only when the wind had died down did the pilot dare to lead the ship in along the narrow waterways to the port. Lojze left the ship as soon as it had docked. 138. Lojze made his way towards the station- What should he do? Something inside him was shaking and lie almost burst into loud, hysterical laughter, Then he decided to think things over carefully. He set off towards the City and his way brought hint to the Mexican quarter. He stopped in the market where they was a stand selling meals. There was a strong smell of greasy, highly-spiced food, “Just look at til at lad!«: he heard a greeting ill the darkness and than saw an old-looking woman in an outrageously wild dress. "Are you in trouble?’7 she pressed him. página en español La inauguración del hogar Triglav QUERIDOS COMPATRIOTAS, AMIGOS! R® paTa mi, un honor especial el poder saludarles en vuestra nueva patria, la Rc-publica Argentina. A su vez les traigo saludos de vuestra madre patria, Eslovcnia, Yugoslavia, do iodos Las Centros de Emigración Yugoslavos, particularmente cálidos saludos del Centro Esloveno de Emigración. Con nuestra delegación, que viene desde vuestra lejana patria, también ha viajado el Octeto coral Eslovena. En nombre de todos les saludo y agradezco por vuestra amable invitación, cuya ricsti nal aria fuera el Centro de Emigración de Estove ni a, como así también los Centros de Emigración del resto de Yugoslavia. Especialmente agradecemos vuestro hermoso y cálido rc-cibiitiiento- Es ésta nuestra primer visita de este tipo, es decir entre nasa iros y cu éste conti-neníe, lo cual no significa que hasta ahora nu haya habido entre nosotros contactos, encuentros y colaboración, es decir entre los clubes eslovenos de emigrantes que actúan en la Argentina y el Centro Esloveno de Emigración. Colaboración que se mantiene ya hace mucho- tiempo, por eso nos sentí naos especialmente muy comentos cuando ustedes nos visitan. Estoy convencido que este encuentra con ustedes será utt nuevo y fuerte oportc para nuestra labor y colaboración común. Para nosotros sera ésta, una ocasión ó nica, pues podremos ver y conocer personalmente como ustedes viven y trabajan, como desarrollan luS actividades culturales, cuidan =1 idioma esloveno y nuestra cultura, Nos pondremos de acuerdo dónde y cómo ayudar en la fuerza de nuestras posibilidades. Centro- Esloveno de Emigración (Slovcn-slta izseljcnstia mítica) está al tanto de la labor de lodos los -clubes de emigrantes que funcionan por todo el mundo, sin embargo permítaseme que hoy ett eslc solemne encuentro diga ante todo tinas pul ah ras a nuestras queridos anfitriones, SOCIOS, miembros de 1.a C, D, y amigos de la Asociación »Triglav*, La Asociación Mutual Esloveno-Yugoslavia ^Triglav« de Buenos Aires fue cou-stíluida, coma todos sabemos, en el año 1974, Sin embarga sus actividades se remontan mucho tiempo atrás. A saber, en el año 1925 cuando es fundad la asoc. cultural eslovena L.judsbi ader, mientras que en el 1935 ya funciona la asuc. eslovena de socorros mutuos *Na£ doro*. En el 1953. también se incluye el club argentino--esloveno »Zarja*, Las mencionadas asocia-dones representan y forman la columna de La actual asociación TRIGLAV. Esta unión y colaboración de los descendientes de oíros pueblos yugoslavos, hicieron posible la obtención de mayores posibilidades para sus actividades y desarrollo. Saludamos este hecho y la dirección de ta asociación, la cual hoy día ya aúna más de 1-50D socios y tiene un caudal enorme de actividades, Con la construcción de este imponente y hermoso hogar ®e abren y se dan al mismo tiempo nueva* vm oportunidades para una mayor y mejor actividad de la asociación, para Ids encuentros de sus socios y tos emigrantes eslovenos, de Buen oí Aires en general. Pueden estar orgullosos de este hogar cultural, el cual es el más grande, por lo menoi como estamos informados, entre todos los clubes eslovenos del mundo entero. Junio a ustedes también nosotros, los que vivimos en vuestra vieja patria, estamos contentos y nos sentimos nrguliosos de tener ciertamente un hermoso hogar de cuitura eslovena. En este hogar donde se encuentran varias generaciones di inmigrantes eslovenas, a su ve?, se han atraído como es sabido un gran numera de personas jóvenes y sus descendientes, los cuales encontrarán en él tudas las posibilidades para desarrollar su cultura y oirás actividades. También nosotros en Ljtibljuna tenemos un hogar cultural que lleva el nombre de un célebre escritor esloveno, Tvan Omkar. Este es el fruto de la contribución voluntaria de todo c! pueblo trabajador esloveno. En el mismo tenemos muy bien organizada la vida cultural en general, Aparte de b galería para exposiciones y varios ambientes para las actividades sociales y otras, hay además una serie de salas y salones arquitectónicamente- realizados, montados Con escenario® que pueden ser usados para lodo tipo de presentación y espectáculo, ya sea para ópeTa, teatro, conciertos ctq, Al traerles cariñosos saludos de nuestra madre patria, tislovenia, quiero expresarles que son saludos de una tierra pequeña, pero por su hermosura conocida por todo el munda. Si ustedes me permiten, 3« diré brevemente un par de palabras sobre algunos de los problemas actuales con los cuales nos encontramos en nuestro paíi, A pesar de las terribles consecuencias de la segunda guerra mundial y las malas condiciones de vida en los primeros año® de postguerra, hemos alcanzado basta ahora un gran progreso en la economía y otros campos de nuestra vida social. Puedo- decir que a pesar de las condiciones señaladas el progreso fue alcanzado de una manera muy rápida. Hoy día nos enfrentamos justamente a causa de esa carrera progresista con ciertas dificultades que nos preocupan-$in embargo nuestro pueblo tiene aseguradas las condiciones esenciales de vida, como lo son la ocupación total — por lo menos en Eslovenia —■ a continuación aseguramos a tado® la escolaridad, el servicia médico, bien organizados d seguro social y la jubilación para todo® los ciudadanos etc. A todos ustedes es bien conocido el hecho de que Eslovenia, por primera vez en ia historia, es una república independiente en manco a la Federación Yugoslava. En cuanto a ésto quisiera puntualizar que no todos tienen conciencia de la importancia que significa para nuestro pueblo el que Yugoslavia viva y trabaje en paz ya hace ñé largos años. Lo que representa el período pacífico más largo de la historia de los pueblos yugoslavos, Es éste sin tugar a dudas también el resultado de nuestra política de independencia y de no alineación, Gracias a nuestra aplicación y desarrollo leñemos ios eslovenos el más alto nivel de vida de Yugoslavia. La ganancia anual es de 5.000 US dólares per cápita a diferencia del nacional que es la mirad de éste, También tenemos, claro está, bien reguladas las relaciones con todos los factores sociales incluso con la iglesia. Nuestras dificultades ciertamente no las escondemos, pues el mundo actual en general también se enfrenta tun un sinnúmero do problemas difíciles. Algiilrl3b naciones Se enfrentan con formad V COruhpf*(ies de vida todavía aún; pcOPti, _.sill cgdjurg* 'h* J estamos fuertemente decididos a superar todos los inconvenientes y trataremos encontrar las soluciones correspondientes. En cuanto a nuestra política exterior ustedes saben que Yugoslavia se interesa continuamente en la colaboración con indo® los países, especia!memo para el alcance de una paz duradera. Aspiramos tener buenas relaciones can toda® las naciones vecinas como asi también con el resto dg los países del mundo. Claro está que tenemos también dificultades. Ustedes conucen bien la® mismas, en especial las que hemos y seguimos teniendo con los bloques. Tenemos dificultades con todos aquello® que no entienden que nosotros desfamo® andar par nuestro camino propio, hacia e| futura que a nosotros más conviene y nq por extraña® c inaceptables formulas. Como ya nombré a las grandes potencias no es sin importancia mencionar que tcnemog relaciones normales con USA y Como ya hn dicho anteriormente con el resto de ta® naciones del mundo que respetan nuestra independencia, no intervienen cu nuestra política interior y que están preparada® para una cooperación mutua Con igualdad de derecho®, Este año hemos celebrado ya el 2tt. aniversario do actividades de las naciones no alineadas y como saben, justamente Yugoslavia fué Una do los iniciadores del movimiento de no alineación. Con gran alegría podemos afirmar que también la Argentina es miembro del mundo no alineado y que Yugoslavia tiene establecida con ella ya desde hoce muchn® años atrás relaciones diplomática® normales. Para el c®lablcciiriiento de la® buena® relaciones entre nuestra® países también ustedes queridos compatriotas que viven y trabajan en la Argentina, tienen Sin Iupar a duda® merecido® mérito®- Ustedes representan así una especie de puente entre ambos países y son seguramente los intermediario® de las da® naciones a éste fin. Cito que ion todavía muy actuales las palabras que dijera nuestro difunto presidente, e! mariscal Tito, a los emigranie* en ocasión del TO,_ aniversario de la liberación de Yugoslavia, cuando díjor «Nuestros emigrantes sean eso lo que una, eso lo que ayude al mejor conocimiento entre nuestra® pueblo® y los pueblo® de esos países donde están. Que sean y deben serlo, por un !ado ejemplo de honradez y respeto hacia el país donde viven, tienen que ser candentes y buenos ciudadanos, por otra pane tienen que estar bien informados de la vida actual en su patria natal. Aquí na pienso, que tienen que ser uno especie de propagandistas del ¡¡istmia soda!^ pues pensamos que cada pal® licnc su tamlno hacía el progreso. Pienso en lodo aquello que compone la vida del pueblo, un el cuat tienen ésta, nuestra gente que está en tierra® lejanas, SU Origen.* Centra Esloveno de Emigración (Stovcn-Ski Ííscljcnska maticaí, que este ano ha celebrado su® 30 año® de vida y de exitosa labor, también dedicará en adelante gran atención a los compatriotas esloveno® que eslán por ei mundo. Créanme que no® alegra cada uno de vuestros éxitos, progresos y cada una de vuestras actividades sociales. Nuevamente sincera® y cordiales fciiei-laciones en la inauguración del nuevo hogar y nuestra® deseos de qtlc este hogaT sea el escenario de vuestras nuiTtcrosus actividades y que a su vez resulte el puente de amistad entre vuestra patria actual y Yugoslavia y vuestra unión con la madre patria. Discurso del Presidente del Centro de Emigración de Eslovenia (Klovcnska ízw-Ijenska matica), Stanc Kalnmnn en ocasión de la inauguración do ia Asociación Mutual Estove no-Y ugostava, TRIGLAV en Buenas Aires, Argentina, H> do Octubre de 1931