Gospodarske stvari. Eje, kedaj in zakaj pikajo bucelice. Vsaka atvar avoje orožje imade. Tndi buČeli je 8tvarnik orožje podelil, s kterim se svojib sovražnikov brani. Ima jih prav vmnogo. Tu ao miši, žolne, senice, lastovice, aršeni, mubarji, krastavice, pajki, mravlje in ae mnogo drugih. Do8tikrat pa obrne bueela svoje želo tudi proti človeku, kteri je dostikrat najhujši snvražnik, zlasti tisti, ki z bučelicami ne zna pametno ravnati. Trot nima žela, toraj tudi ne pika; kraljica more prav hudo pičiti; vendar se tega orožja le proti drugim kraljicam poslužuje. Delavke se poslužujejo griznib klešč, da z njimi tuje bucele primejo in drže\ Tudi trotom, kedar jib koljejo, s temi klešcami perotnice pogrizavajo. Pikajo pa bučele delavke najrajše: 1. V bližnjavi svojib stanovanj, kedar same sebe ali kraljico v nevarnosti vedo. Kedar ravno rojijo, takrat navadno ne pikajo. Še le 6e se v grozd seaedejo, takrat tudi pikajo. Dokler ao v zraku dalee daleč od kraljice, takrat ne pikajo. Vae plahe bežijo na vse strani. Brez vse skrbi smeš skozi cvetoče vrte in polje boditi, ki ao vsi polni med nabirajočib bučelic, nobena se te ne bode lotila in te pičila. Da pa tudi proč od ulja ia in kraljice, kedar jib pritianes, pieijo, je laliko nmevno. Pritisk že sam na sebi želo iz bučelnega teleaa iztisne in ker je želo oatro skoraj samo od sebe v kožo vdira. Dontikrat vboga bučela noče pičiti, pa mora. Kako daleč od panja ali ulja bučele več ne pikajo, to ni vsakokrat jeduako in se ne dade do pičice določiti. To je dostikrat odvisno od vremena, od bučelstev aamih in ae od maraikterih drugih okoliščin. Ce bučelstva sama niso razdražena, tako tudi ne pikajo. Deset korakov od njihovih stanovanj se to že prav redkokedaj zgodi. 2. Bučele pikajo, kedar se jim atanovanje ali pa one same po močnem trkanji ali pretreaavanji vznemirjajo. Posebno bude ao, kedar se jitu panj prevrže. 3. Vaakokrat začno pikati, kedar se po njih bije in tepe. To jib najbujse razjezi. Če iniaa pri panji opraviti, in posamezne bučele te z znanim viaokim glasom obletovajo, glej da jo pobijes spretno na tla. Tako ae uadležue sovražice najprej in najgotoveje znebiš. 4. Rade tudi pikajo, če prav uaglo aploh bitro memo ulnjaka ali panja memo greš. Naglega sem ter tje letanja ue morejo trpeti. Tudi, če imaš s paujem kaj opiaviti, moraš rablo iu počasno poatopati. 5. Če te je jedna bučela ali več že pičila, pribitelo jih bode še vec z isto voljo. Stmpeni duh jib razjezi in razjavi. Tu je najbolje za aekaj trenutkov ae skriti in proč iti. Kamor si bil pičen, poraaži s sliuami ali salniijakovcem, ko si rano prcj i/.tiskal in obrisal. Če je bučelno ljudstvo tako jezno, da celo dim več ne pomaga, pusti ga pri ruirn in drugikrat opravi, kar itnaa ž njim storiti, kedar bode mimejši. Vendar si moreš v najbujšem primeru tudi a tem pomagati, da jih prav do dobra z vodo poškropiš. Treba ti je pa prav tankc akropivnice. 6. Tudi takrat rade začnejo pikati, kedar z osornimi in kosmatitni rečmi v dotiko pridejo. Gologlavemu ni svetovati k bučelam priti, ker prav laliko nied laaovjem obviač. 7. Kedar večje živali blizo panjev pridejo, tudi lahko jezne postanejo. Pse rade pičijo, konj pa že prav ne morejo prenašati, njih izhlap je bučelam nestrpljiv. 8. Kedar bučele v živo žrjavico pocepajo in se tako osmodijo, tedaj tudi rade pikajo. Duh žganili bučel jib budo razardi. S 9. Tudi pikajo, če boš okoli njih z usnjenimi ali volnatami rokovicami ongavil. Poaebno v usnje od raznovrstne divjačine zabadajo rade žela in tako strupeni duh še druge bučele privabi. 10. Kedar Ijudje v črni obleki blizo ulnjaka piidejo, jib bučele rade napadejo, če ao navajene ljudem v svitli obleki. Sovražijo vsako temno barvo, na črno so pa prave srdite. (Konec prihodujič.) Z oljein napojeno pšeuico spoznati. Za to ata dva zanesljiva pota, po kterih se da spozuati, ali je bila pšenica v olji napojena, da je tako lepo barvo in večjo težo dobila. Prva pot je ta, da ac sumljiva pšenica v popolnoma čisto posodo dene in med zrnje nekoliko rumenega koruna ali pa kurkuma-praba potrosi. Če je pšenica pooljena, se je bode prah poprijel, alasti na bradici in po žlebiču, naravne, neoljene pienice se noben praaic ne prime. Draga pot je ta, da ae eiata steklena kupica 8 čisto vodo nalije in na vodno površje nekaj malega praha od kristalizovane kafre nasuje. Drobci kafrini se bodo a čaaom raztopili in med raztopinanjem 8e zaSeli bitro sem ter tje sukati. V tem trenutku ae nekoliko zrnj aumljive paenice v vodo vrže. če je paenica pooljena, se bode vrtenje kafrinih drobcev brž vstavilo, če pa p^euica ni pooljena ampak čista naravna paenica, se vrtenje kafrinib drobcev naprej vrši, kakor bi nič ne bilo v vodo djanega. Pooljenje paenice se uamreč, kakor je bilo že prej povedano, zarad tega godi, da je paenica lepaa videti in da je te/ja. Obrezovanje malinskih grmičev. Dvorni vrtuar v Jeui odavetuje spomladi malinake gruiiče obrezovati. Prej ,je pre maline obrezoval iu prav po leti jedenkrat pozabil grraiče poiezati. Pa ravno to leto so več ko vsakokrat poprej rodili; prej je na i*tem proatoru jeden ruetričen cent malin pridelal, potem pa po pet na leto in aicer v čaau od 12 dni. Stari letoraali se morajo jesen, kakor tudi mladi pa pieslabi, ki pa pregosto raatejo, porezati. Prvo Ieto debelj čebul vzredeti. V ta naineu se poseje že koj meseca marca ali v začetku do arede aprila 8eme v gnojno gredo in mlade rastlinice se pozneje na drugo gredo preaade! Iz tako posajenib rastlik vzrastejo ravno tako debeli čebulji, kakor iz posajenib drobnib čebulic. Najdebelejši čebulj se priredi iz seruena Madejerskega čebulja, veudar se pa ta no daje dolgo časa branjevati. Zato tudi ne kaže te sorte več posejati, nega se ga jeseni iu pozimi porabiti misli in more. Najtrpežnejše aorte 80 še vedno naše domače.