SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld,, za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) vsprejema upravnlštvo in ekspedlclja v ,,Katol. Tlakami", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev- 192. V Ljubljani, v petek 23. avgusta 1895. Letnik: XXIII. Dunajski Čehi. Na Dunaju se antisemitje in liberalci marljivo in živahno pripravljajo za prihodnje občinske volitve. Židovskim liberalcem pa že vroče in tesno prihaja, boj6 se poraza navzlic znanemu ministerskemu ukazu in pričeli so krošnjariti pri Cehih in cel6 pri »klerikalcih". Eakor že znano, so se na nekem antisemitskem shodu nemškonacijonalni volilci odločno uprli kandidaturi bivšega mestnega odbornika, Ceha Jedliczke. Dasi je ta izjavil, da noče rušiti jedinosti med anti-semiti in nacijonalci in se odpove kandidaturi, vendar je avstrijski narodnostni klub na Dunaju izdal poziv na dunajske Cehe. da naj pri prihodnjih volitvah glasujejo le za češke kandidate. To je liberalcem poživilo pogum in bivši dunajski župan dr. Griibl je na shodu liberalnih volilcev v torek krošnjaril pri Cehih za glasove. Naj-prvo je okrcal antisemite, češ, da ne znajo druzega, ko udrihati po liberalcih, nato pa pravi: »Postopanje antisemitov je vendar Cehom odprlo oči; sklenili so, da ne bodo glasovali za antisemite. Vprašam, zakaj pa nimajo naši češki someščani toliko poguma, da bi glasovali za liberalce. Priznati morajo, da jim je liberalni občinski zastop svoj čas odprl vrata k poštenemu delu. Na tisoče čeških someščanov je prišlo na Dunaj, ki kot dečki niso znali nemščine, a so si tu s svojo spretnostjo in marljivostjo opomogli, kar pa jim ne bi bilo mogoče, ko bi jim liberalna načela ne odprla pota." Tako govori mož, katerega pristaši so z nele-pimi sredstvi zaprečili češke pridige na Dunaju in so toliko ropotali ter se ježili zaradi Celja in češke ljudske šole na Dunaju! Konečno se Griibl obrne s prošnjo tudi do »klerikalcev" rekoč: Ali so morda antisemitje v zadnjih letih nas spreobrnili h krščanstvu? Zmernejši klerikalni krogi so že ua jasnem, toda mlajši tega ne umejo. V zadnjem deželnozborskem zasedanju so liberalci ustregli vsem verskim zahtevam in potrebam. Graški »Tagblatt" se jako huduje nad Griiblom, češ, da izdaja dunajske nemške liberalce, dočim se »Tagespost" prav hinavsko laska Cehom. Piše namreč o velikem razvoju med narodom češkim, odkar so 1. 1889 Mladočehi stopili na noge, odrinili nazadnjaške Staročehe ter pretrgali zvezo s fevdalci. Minuli so časi, pravi graška klepetulja, ko sta Rieger in Palacky dobivala navodila od zgodovinskega plemstva. Nastopili so mladi nadarjeni možje, ki so povzdignili veljavo češkega naroda. »Velika napaka je vedno, če zaničujemo političnega nasprotnika. T o moramo sedaj tembolj naglašati, ko se v nemških vrstah, posebno pa v državni prestolnici kaže nazadnjaški tok, ki z a m e t u j e i zd e 1 k e m o d e r n e o m i k e, surovost rabi za bojno sredstvo ter slavi kot srečo vodstvo fevdalnih aristo-k r at o v . . . Uvažati je treba, da se je češki narod odpovedal vodstvu plemstva in duhovščine ter nastopil svojo, svobodomiselno politično pot. Ta poskus doslej še ni škodil Cehom ! Konečno sicer »Tagespost" zaradi lepšega izraža bojazen vsled češkega vsestranskega razvoja, a med vrstami čitamo prilizneno vabilo, naj se Cehi zjedinijo z nemškimi liberalci, in to velja v prvi vrsti dunajskim Cehom. Nauk za nas pa je ta. kar smo z ozirom na naše razmere že večkrat naglašali. Liberalci se najdejo povsod ter zvežejo tudi z najhujšim narodnim nasprotnikom, ako jim kaže korist. Saj je dični gospod dr. Ivan Tavčar javno izpovedal, da preje seže v roko baron Schvveglu, nego dr. Mahniču. Simile simili gaudet. Črne bukve kmečkega stanu. 12. Nemčija. (Dalje.) Kanitzev predlog ni posebno srečen, vzlasti glede na podraženje kruha. Sam priznava, da bo dotle res dražji kruh, dokler se cena inozemskemu žitu za toliko ne zviša, kolikor znaša po njegovem predlogu izračunjena povprečna cena nemškemu žitu. Kedaj se bo to zgodilo, tega mož ne pove. Če bi šel merit orjaške ameriške, ruske, indijske prostore, ki se še vsi lahko obsejejo z žitom, potem bi govoril drugače. Raje pojdemo še nazaj v žitnih cenah, nego naprej. Argentinija, Indija, Severna Amerika in Rusija spravijo še dokaj evropskih milijonov za žito, če tudi nekaj ceneje prodajajo svoje pridelke na svetovnem trgu. Poleg tega dovolj gotovega razgleda v bodočnost pa ostane vedno krivično, če se kruh podraži. V tem slučaju trpč nižji stanovi, ker jih je velikanska večina in ker pri njih vsak krajcar v domačem gospodarstvu že precej pomenja. Dobička bi pa ne imeli mali kmetje, marveč veleposestniki. Tu je glavna hiba Kanitze-vega predloga, ki bi ga raje imenovali kapitalistično nadahnenega, nego socijalističnega. Videli smo že, kako ogromno je število prav majhnih poljedelcev nasproti večjim; lak mali kmetic ne izhaja s svojim žitom, marveč si ga mora Se kupovati ;*) zanj je torej nizka žitna cena koristna. Ali naj on ravno po tistem zakonu, ki je odmenjen v rešitev kmečkega stanu, dražje kupuje svoje potrebe in s tem podpira velike plemiške posestnike, samega sebe pa tem hitreje uničuje? Morda je to nemško »agrarsko«, pametno in pravično ni. Po pravici očitamo Kanitzevemu predlogu kapitalističnega duha. Sam konservativni grof bi se sicer gotovo branil ti kritiki, a resnica nam je ljubši, nego njegov pruski konservatizem. Tedaj dokažimo! Kanitz stoji na temelju, da so glavni vzrok poljedelskemu propadu — nizke žitne cene in da je torej prva dolžnost vsacega kmetoljuba, iskati sredstev, da se cene dvignejo. On stoji torej na stališču, da poljedelec proizvaja za trg menjalno blago, kije mora čim najbolje izpe-čati, da je v prav tistem razmerju do svetovnega trga, kakor vsak drug večji ali manjši proizvajalec *) Priin.: Dr. E. David: Zur Bevveisfiihrung unserer Agrarier. N. Z. 94, 95, str. 293—603. LISTEK Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca. Črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barle. II. V domači vaški šoli bila nam je nekako najmi-lejša pesenca, ona stara: A, a, a Šola se konča". Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako po-pevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi: U, u, u Zdaj le brž domu. Šest tednov bomo rajali, Urez vse skrbi pohajali. U, u, u Zdaj le brž domu. tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno ,ode: Ul razna opeka, strešna, za zid in tlak, dobro ohra- fg "J njene hrastove stopnjioe, stropni in strešni les L" (tramovi in deske) novošegna oknja in vrata, lončena in navadna štedilna ognjišča, železne rV ograje okenj, strešni žlebovi, korita in oevi, hra- L" stove deščice (frise) za podove, lončene peči itd. ii hiše št. 9 na Rimski cesti (stara deželna brambena vojašnica v Gra- fj| dišču) na licu mesta, proti točnem plačilu. Kupec je obvezan kup-Ijeno takoj odstraniti. — Od tega dneva naprej naj se stavijo ponudbe za še oftalo v pisarni stavbinskega mojstra gosp. Viljema Treo-ta, Marije Terezije cesta. 500 2—1 |jj] cRazlične rastline, fiorenine, jjjj ae 48 luBje in semena kupuje ^J 8