List ljudstvu v pouk in zabavo, Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — • Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. Suša in živinoreja. Zadnja leta si je priskrbel tudi spodnještajer-ski živinorejec kolikor mogoče veliko število živine. Čeravno ni imela živina vedno iste cene, ki bi bila potrebria, da se kmetu plačajo' vsi stroški sedanje živinoreje, vendar je bila živinoreja izmed vseh kmetijskih panog še najbolj .gotov dohodek. Letos pa stoji naš kmet pred žalostnim dejstvom: na em strani veliko število živine, na drugi strani pa pomanjkanje krme vsled suše. Recimo, da bi (tudi odslej dež prav pridno namakal našo zemljo, vendar je izključeno, da bi Se dobili ono, množino krme, ki je potrebna za sedanje stanje živinoreje med našim kmečkim prebivalstvom. Nekateri živinorejci so Vsled tega začeli goniti »živino na sejmišča. iTa so prenapolnjena in cena je padla izredno nizko. Zraven še kupci begajo naše živinorejce, češ, da je srbska meja že odprta, da se jim ponuja živina iz drugih krajev itd. Srbska meja še ni odprta in srbske živine ni na naših sejmiščih. Tudi od drugod se kupcem ne ponuja "živina. To so samo znani manevri živinskih kupcev, ki bi prav za prav morali vsled takih neresničnih vznemirjajočih, govoric priti pod ključ. S takimi govoricam] pritiskajo kupci samo ceno živine navzdol. Naši živinorejci morajo sedaj z vsemi sredstvi skrbeti, da držijo živino. Cene so, v tem tre-notku skrajno neugodne, da bi jo prodajali. Ako jo letos v tako,velikem številu prodajo, bodo jo drugo leto morali nakupovati. Ker se bo pa drugo leto veliko povpraševalo po živini, bo ji cena tudi' visoko poskočila. Naši živinorejci bodo imeli potem dvojno Škodo. Kar bodo letos ceno prodajali, bodo drugo leto drago' kupovali. Pomislijo naj tudi naši živinorejci, da je nevarnost za odprtje tujih mej še mnogo večja, ako bi zmanjkalo v Avstro-Ogrski živine za klanje. Poslanci Slovenske kmečke zveze, podpirani tudi od drugih poslancev, se trudijo, da bi dobili cene krme za naše živinorejce. Upajmo, . da njih trud ne bo zastonj! Skoro gotovo se jim posreči, da poskrbe živinorejcem kolikor mogoče cene krme • za zimo! iTudi živinorejci morajo poslance pri tem prizadevanju podpirati. Ako'pa po nekod, kjer je suša, Izrabljajo tudi živinorejci sedanjo visoko ceno senia ter ga prodajejo, potem delajo naravnost nasproti • prizadevanju poslancev. Naj pomislijo, da po- litični uradi zvedo za vse to in potem je ,težko spraviti poslancem seno v kraje, kjer se prodaja. Posojilnicam, zadrugam in gospodarskim organizacijam! Skupna prodaja sadja. V, mnogih krajih na Spodnjem Štajerskem bo letos mnogo sadja in bo sadje letos skoraj edin dohodek spodnještajerskih kmetov, V zadnjih _letih se pa vedno dogaja, da razni prekupci popolnoma izkoriščajo kmete in so mnogokrat kmetje prisiljeni, za vsako ceno prodati evoje sadje, med tem ko zaslužijo prekupci, ki izvažajo svoje sadje v inozemstvo, vzlasti na Virtemberško, stotisočake int stoti sočake. Temu izkoriščanju bo konec, ako bodo združeni kmetje naravnost stopili v zvezo z velikimi tvrdkami v Avstriji in inozemst,Vuj Podružnica Z. Z. v' Mariboru je že stopila z raznimi tvrdkami v zvezo in hoče posredovati pri skupni prodaji sadja. Radi tega se obračamo do vseh gospodarskih organizacij na Spodnjem- Štajerskem, da nam javijo približno množino sadja v. q v posameznih župnijah s sledečimi podatki: 1. :Vrsto sadja (jabolke, hruške, slive itd.). 2. Cas oddaje. 3. Ali je sadje namizno ali za prešanje, imena namiznega ■ sadja. 4. Natančen naslov posameznih posestnikov. Ce bodemo imeli pregled črez sadni pridelek na Spodnjem Štajerskem, bomo lahko preskrbeli dobre in zanesljive kupce za spodnještajersko sadje. Vsp poročila se naj pošiljajo na „Zadružno Zvezo (oddelek za Štajersko)", Maribor, Grajski trg štev. 2, kjer se dobijo nadaljna pojasnila.' Skupna prodaja živine. V prihodnji številki prinesemo obširen članek o skupni prodaji živine, katerega spiše znan zadrugar. Navodila gg. županom. Nasleldki suše so na mnogih krajih že sedaj dovolj občutni, a še huje bodo takrat, kadar zmanjka popolnoma še to malo krme, kar se je je pridobilp. Cena živini pada od dne do dne, temu nasproti pa se dviga cena za krmo. S tem je prizadeta ne-le glavna panoga kmetijstva na Slov. Stajerju, ampak eksistenca vsega našega prebivalstva je v zelo ne-vannem položaju, ker mnogim ne bo mogoče si iz lastnih sredstev priskrbeti potrebne krme za prehra-nitev živine skozi zimo. 'Žato so poslanci Slov. kluba ža storili vse potrebne korake v dosego zdatne državne podpore po isuši in drugih uima'h prizadetim. Vteda je obljubila nakupiti potrebno množino krme, katero nameni razdeliti po znižani ceni in proti poznejšemu plačilu lastnikom živir.e. Sodelovanje gg. županov je pri tej akciji na celi črti nujno potrebno. In sicer naj bo to-le: 1. Maj oglasijo pri c. kr. okrajnih glavarstvih vsako povzročeno škodo kolikor mogoče natančno; obenem naj zahtevajo, da se odredi, kar možno v kratkem času komisija za cenitev Skodei. V slučaju, da c. kr. okrajno glavarstvo ti zahtevi iz Kateregakoli razloga ne ugodi, tedaj naj skli-čejo v občini za le slučaje imenovane cenilce, in naj cenijo vso škodo po tozadevnih predpisih. Pravilno izpolnjene tozadevne; zapisnike naj vpošljejo nemudoma gorej imenovanim oblastim, s poročilom, da jih vzame na znanje*, jih vpošlj|e višjim oblastim s priporočilom za podporo, ali da eventuelno odstrani kake obstoječe nedostatke. 2. Naj g. župani poskrbe, da se posestniki in dru,gi oglasijo pri njih, in natainčno navedejo koliko krme bodo potrebovali skozi zimo za prehratiitev živine. Samoobsebi je razumljivo, da se mora zemljiški davek po razmerju škode odplisati; kar je od prave cenitve odvisno in tudi postavno utemeljeno. Tudi to zahtevo naj torej župani stavijo v svojih poročilih na politične oblasti. Natančni pogoji za dobavo in razdelitev krme še niso določeni, vendar je pričakovaiti, da se v kratkem razglase. Torej na delo za ubogo ljudstvo, pridobimo in rešimo, kar se še more storiti. Državni zbor. Da so poslanci S, K. Z. vložili nujni predlog zaradi suše na Spod. Štajerskem, smo omienili že zadnjokrat. iToda s tem se niso zadovoljili. Storili sa tudi osebne korake pri poljededskem ministru dr.; Ebenhohu, pri ministrskem predsedniku Beku in pri sekcijskem načelniku v finančnem ministrstvu En-gelu. Podlistek. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem. Gabrlel Majcen. CD*11».) Z odstranitvijo podložništva so uradi v graščinah nehali in na njih! mestu nastali cesarski. Okrožni uradi so sicer ostali ter se skrčili na tri (v Bru.ku,i Gradcu In Mariboru), ali ustanovilo se je 19 okrajnih glavarstev s c. kr. okrajnimi glav/arji na čelu; treba je tudi bilo sodišč in davkarij. Toda pri prvi obl.ki ni ostalo. 1852 se je c. kr. gubernij v Graidcu izpremenil v c. kr. namestništvo. 1855 se je sodstvo s politično upravo združilo, razdelitev v 3 okrožja in 19 političnih okrajev odstranila ter dežela razdelila, v 64 novih okrajev .(poleg Gradca) z istim številom uradov, katere so vodili okrajni predstojniki. 18G8 pa se; je politična uprava zopet ločila od sodstva in ustanovila so se okrajna glavarstva ter sodišča raznih inštanc, kakor še imamo danes. Jajrenina je pri vseh teh izpremembah svoje gosposke nižje inštance ime^.a v Mariboru. Zakonu, tičočega se odveze kmetij, so naravno morali slediti drugi, kakor lovski zakon, ki je lovsko pravico .izročil občinam, puste jo le onim posestnikom, ki imajo najmanj 200 oralov neraztrgane zemljei, in. gozdni zakon, s kojim se je v varstvo gozdov njih posestnikom omejiia pifavica, gospoda- riti ž njimi, kakor se jim ljubi, ter strogo zauka-zalo, kako imajo ž njimi ravnati;) tudi je vlada občine podregala, da se občinski pašniki razdele med kmete; istotako se je, da bi zemljiščni davek bil kolikor le možno pravično razdeljen, zakonom določilo, da iznašaj 16%. od čistega- prinosfa, kateri svoti so še naj pribije ena tretjinka kot izvenredna pri-klada. Seveda je tudi bilo treba uravnati upravo občin; toda pri prvem ukrepu ni ostalozadnjo in še danes veljavno obliko je občinska uprava dobila po državnemu zakonu leta 1862 in deželnem 1. 1865, po kojih občinskemu zastopu pripada dvojni delo-Krog: lastni in izročeni. V prvega spada) to, kar se občinskih interesov tiče neposredno, kakor uprava občinskega premoženja, skrb za varnost osebe in imetka, za ohranitev občinskih cest in mostov, raznovrstna policija, izvršitev poselskega reda, ubož-nlštvo i. dr.,- v drugega, kar je občinskemu zastopu izročeno od državnih oblasti, n. pr. nekatere vojaške, davčne in sodnijske stvari. Kakor vidimo, je občinski zastop že poleg Svojih dolžnosti kOrpora-cija velike važnosti, a ne manj vsled danih mu pravic, kakor: da odpošilja zastopnike v krojni Šolski svet, v okrajni zastop (ustanovljen 1866), kateri pa zopet v okrajnem šolskem svetu odločuje večino, i. dr. Končno naj je omenjeno, da se je v smislu ravnopravnosti vseh državljanov prenaredil tudi zakon o. vojni dolžnosti. 1827 so se namreč nekaterim stanovom, n. pr. plemenitašem in uradnikom, bile dovolilo izjeme, oziroma olajšave, tudi je število novincev bilo na dežele razdeljeno zelo neenako. To je moralo nehali; prost vojaške dolžnosti je ostal le kmetski sin, ki je bil potreben za dom, in kdor se je odkupil s svoto 1500 gld., s katerim denarjem se je poskrbel namestnik; toda odkup se je bil moral dovof.iti; glede števila novincev se je za vse dežele zaukazalo isto merilo in celo za nabor se je uveljavilo načelo ravnopravnosti, zahtevaie, da vrsto, po kateri se mladeniči pozivajo, določuj žreb. ,1868 je odpravil še odkup in 1882 so se izjeme in olajšave, v kolikor so ravno kmetskemu stanu v prid, še razširile. Z letom 1848 pa je tudi narodno vprašfanje prišlo na svet; povdarjalo se je, da se nobenemu narodu avstrijskemu ne more kratiti pravica, gojiti svojo narodnost, zlasti da se pripušča vsakemu, izobraževati se s pomočjo. svojega jezika. V tem smislu je ljudstvo slovensko poleg drugega tudi zahtevalo, da bodi učni. jezik v njegovih ljudskih šolah slovenski. A še predno se je ta klic začul po naši domovini, je Slomšek bil povedal'na ves glas, da nemška ljudska šola narodu našemu ne daje potrebne izobrazbe, ter duhovnike in učitelje vzpodbujal in prosil, naj se-usmilijo ljudstva in mu v ponavljalnih nedeljskih šolah, ki so se bile začele že pod Marijo Terezijo, v domačem jeziku dajejo onih znanosti, ki jih je v navadnem kmetskem življenju neobhodno treba. In zares klic blagega Slomšeka ni ostal brelzuspešen. Tako je tudi nedeljska šola v Jarenini pod dekanom Cepejem in nadučiteljem Ud-lom postala plodonosna in je pred vsem temju dejstvu pripisati, da so Bleivveisove ' NoVIce in Slom-Šekove Drobtinice v prvi dobi izhajanja v tej župniji imele nenavadno mnogo pridnih bralcev. A tudi v ljudski šoli se je obrnilo na bolje. Da bi tu slovenščina kraljevala, ' tega vlada sicer ni pripustila, pač pa, da rabi kot učni jezik, poleg kojega (toda ne pred 3. šolskim letom) je učiti • nemščino. Ljudska šola je potemtakem postala slovensko-nem-ška, tudi v Jarenini, kjer si'je dekan Cepe stekel Današnja ¿tevllba ima „(io8po ga je našel naš somišljenik in nam poslal. Pismo bet glasi: „Danes sem prejel od notarja na včerajšno brzojavko sledeči brzojavni odgovor: „Da,, so ustanovili." Treba je dej a ti sedaj z dvojnim parom. Prosim vas, pridite nai vsak način prihodnjo nedeljo najmanj s 4 možmi, kakor sem vas podučil; pre-skrbel bodem, da opravimo, kar je potrebno, vse v Vi uri. Vsako odlašanje bi značilo dvojno škodo. Ker do takrat ne bode najbrž še nič vloženo, jih pre- hitimo. Ako pa bi morda lahko prišli že v soboto, je meni; še ljubše. Le brzojavite mi, s katerim vlakom pridete." (Izvirnik v uredništvu na Mzpolago!) j Na tak, način se je delalo (od Jošta v ta namen, da so se libej.ilne posojilnice prej registrirale, in se nekaterim f.judem še meče pesek v oči. „Domo-\ vina" in „Narodni List" naj sedaj poveta, kje je ne-i resnica! O tem Joštovem . ravnanju pa si lahko | vsak napravi sodbo in tudi presodi, koliko je ver-I jeti Joštovim izvajanjem v „Narodnem Listu", ko pa so njegova dejanja v protislovju z njegovimi - zva-janji v „Nar. Listu." . Mariborski okraj. m Poročil se je v Mariboru dne 12. t. m. g. Josip Stegnar, uradnik deželne bolnice, z gdč. Matrico Stern. Bilo srečno! m Odliko na c. kr. gimnaziji v Mlariboru imajo sledeči slov. dijaki: Klemenčič A., Klobasa J„ Pipuš Slava, Tomažič Anion, Vauhnik Vladimir, ¡VrHmjak Alojz I. B; Goršič Janez, Rudolf Jožef, Žnidjarič Kari II B; Aušič Martin, Glazer Ivan, Marinčič Ivan III B; Bratina Franc, Habermut Avguštin, Mirt Jožef, Musier Jožef, Svetina Franc IV. B; Kovačič Maks, Kronjc Slavko V.; Cremošnik Gregor, Goričan Alojz, Slik Alojz VI.; Koser Ludovik, Leskošek Karol, Lukma|n Franc VIL; Majcen Stanko, Stegenšek Franc VIII. m Požar je bil v Bistrici pri Mariboru dne 9. t. m. Neko gospodarsko poslopje je popolnoma pogorelo. : Na pomoč so prišle požarne brambe iz Ruš, Mlaribora in Pobrežja, da so še pravočasno rjpšSle sosedna poslopja. m Pri Sv. Petru niže Maribora je umrl: dne 14. t. m. slikjar g. Franc Gornik. Zadel ga je mi> tvoud. t Plemeniti mož je bil znan po Spod. Stajer-I skem, kjer je slikal več, cerketv in mnogo kapelo? i Priporoča se v spomin! — ¡Zgoreli so hlevi pri ge-neralštabnem zdravniku dr. Ignacu tTišlerju. Sreča je bila, da je vel nasprotni veter,, da ni pogorela tudi hiša. Odkod se je ogenj zatrpsil, se ne ve. Domneva se eno in drugo, pa vse z veliko negoto-: vostjo. Nevarnost je, da H prišel v preiskavo kdo po krivemj. Goreti je začejo ob 7. uri zjutraj, Šent-peterski žantiiarji pa so prišli že ob "A na 10, — Pri Sv. Petru se je ustanovila nova žendarmerijska postaja. Naše fante opozarjamo, naj ne Idajo žendar-mom nič dela. ! m Gorica pri Račah. Slovensko izobraževalno društvo kaže lep napredek. Sedaj itaamo lepo število knjig. Vsem dobrotnikom, ki so nam pomVig z denarjem ali' s knjigami, izrekamo prisrčno zahvalo in jih tudi prosimo ob enem, naj se nas še spomnijo ob priliki. Udje; vsi prav; pridno ¡čitajo. Le tako naprej! Fantje in dekleta, s ponosom in pogumom na delo! Za lasten blagor in izobrazbo ter za čast Gorice! Upamo, da bodo tudi tisti, ki so še sedaj malo prečitali, po zimi, ko bode časa dovolj, i malo bolj marljivo segli po knjigah. — Za Gorico je letošnje leto pač leto groma in treska — nesrečno leto. Komaj pozabimo eno nesrečo, že nas zadene druga. — Smrtna kosa nikakor ne miruje. Dne 3. t. m. se je utopila v mlaki g. Fr. Vodošek, triletna deklica Otilija Soršek. Starši, pazite na svoje otroke ! Dne 5. t. m. je umrl J'osip Mohorko. V¡ soboto je še delal v opekarni, kjer je omedlel. V¡ .nedeljo zjutraj se je šle dobrega počutil. Nesrečnež je umrl 'ob !43. pop. — Dne 8. t. m.,'je začela goreti ob ■ zjutraj hiša g. A. Robar. — Kakor drugod, je tudi pri nas suša veliko Škodovala, Ubogi kmetovalec! m V Crešnjevcu pri Pragarskem se je obesil 771etni občinski ubože,c Juhart, ker se je bal sod-nije zaradi nekega nenravnega prestopka. m Klopce pri Slov. Bistrici. Tukaj je umrl 9. t. m, mladenič J. Korže, star l^omčaj 16 let. N. v m. p.! m Sv. Lenart v Slov. gor. Liberalna fehta-rija. Liberalci se v potu svojega obraza pripravljajo za svojo komedijo pri Sv. Ani. Kakor vselej, če kaj priredijo, pobirajo in beračijo tudi zdaj za vse, za denar, za pecivo, za druge reči. Pri tej priložnosti smo jim dobri tudi mi, niti toliko politične sramežljivosti nimajo, da bi nas s fehtarijo ne nadlegovali. Po celem okraju razpošljejo svoje agente. Najbolj se zanesejo na, svoje učitelje. Navadno imajo liberalci to srečo, da si izvolijo za zaupnikte take ljudi, ki jih vsled vsestranske poštenosti mora spoštovati cela fars, Da ji,h ni sram take splošne beračije. Toda liberalci živijo v tej domišljiji, da je vsaka njihova komedija velikanske skupne važnosti za celi okraj in je vsakdo primoran, po moči podpirali njihove prireditve. Beračite pri bogatih advokatih in notarjih, pri domišljavih revizorjih, pri različnih denuncijantih. Ce mi kaj prtWedimo, ne hodimo vas nadlegovat. . m Sv. Trojica v Slov. gor. Prihodnjo, to je škapulirško nedeljo, dne 19. julija bode obhajal pre-častiti gospod Franc Puntner, dolgoletni župnik pri Novištifti v Savinjski dolini, tu pri Sv. Trojici svojo zlato mašo. Redka slovesnost se začne ob 9. uri s slovesnim sprevodom v samostan in cerkev; med sv^ mašo bode preč. gospod Dovnik, dekan iz Gor-njegagrada, govoril slavnostni gpvor. Vse priprave kažejo, da bode ta redka slovesnost velikanska. In zakaj bi mi Trojičani ne proslavili našega zlatomaš-nika, saj so bili tudi naš župnik skoz več let in so L. nam oskrbeli naš veliki zvon, (na katerega smo tako ponosni. Zares, prav iz dna svojega srca kličemo preč. zlatomašniku: Mnogo, mnogo let naj Vas šp ljubi Bog ohrani zcirave du čile! Hvaležni Trojičani. m Kmečka hranilnica in posojilnica v S t. Lovrencu nad Mariborom ima prvi uradni dan v nedeljo, dne 26. julija po rani služtji božji. Uradni prostori se nahajajo pri g. Parnatu v trgu. Ta dan se bocio sprejemale hranilne vloge in dlajala posojila. Kmetje iz župnij Št. Lovrenc nad Mariborom, Puščava in Ribnica! Poslužujte se pri vseh denarnih poslih vašega kmečkeiga zavoda in posnemajte v tem oziru kmete v drugih spodnješiajerskih krajih! m Iz Slov. goric. Kremberžani, veselite se, rešitev se vam bliža! Šentlenarski in goriijeradgfon-ski liberalci se bodo milostno ponižali priti k vam ter vam bodo pihali na vaša srca, ¡da bo kar cvili-lo. Toda poglejmo si nekoliko naše liberalce, predvsem za danes one iz Št. Lenarta, kako gojijo ljubezen do kmatov. Pred več leti ustanovili so si kmetje pri Sv. Lenartu „Katol. brallno in güspddarsko društvo", katero je, dokler so bili kmetje in duhovniki še sami v društvu, jako dobro napredovalo. Nabavili so si mhogo knjig in tamburice za celi tambu-raški zbor. Toda, nesreča je hotela, da je privan-dralo par ¡liberalcev k Sv. Lenartu,, kateri so se takoj vgnjezdili v bralnem društvu ter se začeli čutiti domače. Samo nekaj jim ni ugajalo, namreč prevječ kmetov je bilo v društvu; zato so jih začeli postrani gledati, hoteli so se jih iznebiti iz društva. Seveda naš kmet ee ne da prezirati ter je raje izostal iz društva. To pa je bila voda na liberalni m¡lin. Nekega dne skličejo na večer občimi zbor (katerega bi pa morali najmanj 8 dni poprej naznaniti, toda za liberalce menda ne veljajo postave!) ter predlagajo, naj se izpremeni ime „Katoliško bralno in gospodarsko društvo" v ime „Čitalnica", češ, da je to bolj gosposko, posebno so se pa spodtikali ob ime „Katoliško". Prvikrat jim je sicer izpodletela njihova nakana, pač pa so pozneje t» dosegli ter imajo sedaj res svojo gosposko „Čitalnico". Seveda, odnesli so tudi vse knjige, vse tamburice in vso opravo. Gotovo sedaj pridno Čitajo in tamburajo,! A, kaj Še! Da se jim ne-bi nobeden kmet vtihotapil v njihovo „Čitalnico", omislili so si bilard, kji gotovo svojih 500 do 700 kron stane. Sami si ga gotovo niso mogli kupiti; za take stvari imajo povsod 'dovolj denarja liberale hrani|lnice in posojilnice. Dobro pač vemo, kako zastopajo te liberalne posojilnice kmetske koristi! In v „Čitalnici" sedita med "drugimi tudi dva prijatelja kmetov, dr. Gorišek in pa notar Stupica. Ali se ni eden izmed teh gospodov pbnašal v veseli družbi: „Sedaj smo tega kmeta spustili v lüft, a tega in tega pa še bomo." — Kremberžani, ti ljudje se vam bodo delali v nedeljo zopet kot najboljše prijatelje kmetov, krasno bodo govorili, toda vi jih ne poslušajte, saj vam je znana zgodbla o voEKu v ovčji obleki! Rrrršpetlinar. m Na Spod. Poljskavi in na Črešnjevcu bo predaval v nedeljo, 19. t. m. gosp. Jnrančič o čebeloreji in sicer na Poljskavi ob 8. nri zjutraj, na Črešnjevcu pa po večernicab. Čebelarji slovenjbistriškega okraja, vsi k poduku! m Mladeniška zveza v Laporju ima v nedeljo, 19. julija po večernicab V. poučno zborovanje z zanimivim predavanjem, deklama-cijami in petjem. Mladeniči, pridite vsi I _Odbor. Ptujski okraj. p Ptuj. Novi glavar, Weiss pL Schleus-senstein je že došel na Ptuj, — Samomor ali umor. 'Sin ptujskega okrožnega zdravpikh. dr. Mauzske, ki je študiral v Gradcu na gimnaziji, je radi slabega spričevala skočil v Muro in tam našel zgodnjo smrt. Novejša poročila pa javljajo, da ni izključen umor. — Na ošpičkih je obolelo veliko otrok pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Šola je vsled tega zaprta. Veliko otrok je že pomrlo. — ,R u d e č -k a r j i, to je socialdemokrati iz Maribora so prišli minulo nedeljo, dne 12. julija v vefikem številu na Ptuj, protestirat proti podražehju piya. Tiudi nji>h glavar poslanec Resel je bil med njimi. V Bračiče- vi gostilni so imeli zborovanje; nad 400 oseb je sedelo pri mizah, a nihče ni pil sider tako priljubljenega piva. Pripoveduje se, da so nekemu možu, ki ni hotel biti povsem njihovih misli, zravnali glavo, seveda po pristnorudečkarskem načinu, t. j. s pestmi. p Št. Janž na Dravskem polju. V nedeljo, dne 19. julija popoldne ob 3. ur|i zboruje S. K. Z. v Št. Janžu na Dravskem polju v graščinski hiši štev. 6. 'Govori gospod 'državni ppslanec Plšek, potovalni učitelj Pušenjak in drugi. Prijatelji Kmečke zveze, pridite v obilnem številu! p Dornava. Minuli teden je umrl pri nas vrl narodnjak Anton ArnuŠ, star 37 let. Bili je radi svojega miruljubnega značaja povsod priljubljen. Bodi mu žemljica lahka! p Mladenlškl shod pri Sv. Florijanu ob B o č u za rogaško dekanijo bjo v nedeljo, dne 26. julija. Ob 30. uri bo služba božja pri Loženski Materi božji, priljubljeni božji pioti, od 1.—3. ure pri VizoviŠeku Jpri Sv. Florijanu veliko mladeniško zborovanje, ob 3. uri bodo v župnijski cerkvi Sv. Flo-rijana slovesne večernice in pridiga. Ob 4. uri odhod. Priprave so y polnem tiru. Zanimanje za ta Shod je na vseh krajih veliko. Mladeniči vseh župnij rogaške dekanije, udeležite se üo zadnjega vsj prvega lniadeniškega shoda rogaške dekanije! Va- bimo tudi mladeniče iz Dravinjske doline, zlasti Ma-kolčame. Na shod pridejo tudi sosedni bratje Hrvati. To bo krasen mlaaeniški prazniki p Dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine se bo vršil v nedeljo, dne 6. septembra. Opozarjamo nanj že sedaj dekleta rogaške dekanije. p Bralno društvo pri Sv. Križu tik Slatine priredi v nedeljo, dne 19. t. m. Ciril-Metodovo slavnott. Ker je čisti dobiček namenjen za uboge slovenske šolarje, se pričakuje obilne udeležbe. p Dijaška kuhinja v Ptnjn. Drugega polleta tega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: Hranilno ia posojilno društvo v Ptuju 200 K, okrajna posojilnica v Ormoži 30 K, posojilnica v Framu 20 K, dekanijska konferenca na Ptuju 24 K, R Š. po župniku Jož. Ozmecu od Sv. Lovrenca na Drav. polju 80 K, f Lempl Marija volila 20 K, t Re-pičFr., lekarniški pomočnik, volil 20 K (po odbitih stroških 1810 K), Cilenšek M., prof. in posestnik 16 K, Koiarič Anton, prof., Ploj Oton, c. kr. notar v Črnomlju, Stepic Anton, c. kr. višji davčni upravitelj v pokoju in Toman Janez, župnik na Hajdinu po 10 K, dr. Anton Brumen, odvetnik 8 K, Havelka Rudolf, trgovec, Hrovatin Ksist, c. kr. poštni asistent, Kojc Martin, c. kr. davčni oficijal, Komljanec Josip, prof., Lenart Fr. trgovski knjigovodja, Pinterič Aleks., Pšunder Ferd. mestni vikar, dr. Bela Stuhec, zdravnik, Toplak Fr. c. kr. davčni opravitelj in o. Vaupotič Lenart, gvardijan, po 5 K, o. Selinšek Lucij, minorit 4 K, Horvat Mihael fd Sv. Urbana in dr. K. Koderman, odvetn. koncipijent, po 2 K, dr. St. Sagadin c. kr. sodni pristav 1 K, Toplak Fr., c. kr. davčni opravitelj, vrečo krompirja. Odbor dijaške kuhinje se toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom, pa prosi blagohotnih gospodov tudi za prihodnje šolsko leto. p Pol. gosp. nar. društvo pri Sv. Lovrenca v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 19. malega srpana s pomočjo dijakov po večerni-cah v Narodni šoli veselico v prid obmejnim Slovencem. Na vsporedu je govor, petje, tamburanje, igra in prosta zabava v gostilni Koser. Pridite v obilnem številu ! Ljutomerski okraj. 1 V Ljutomer je premeščen zagrizen nemški naclonalec poštar Ernst Vidovic iz Borovelj na Koroškem. 1 Na Cvenu pri Ljutomeru je umrl krajni šolski ogleda g. Ivan Rajh. 1 Gornja Radgona. Dne 19. julija bo popoldne ob 2. v cerkvi govor za mladeniče. Ob 3. na vrtu g. Osojnika poučni govori in prosta zabava „Bralnega društva". Goste vabimo tem potom. 1 Ljutomer. Čitalnica in slov. dijaki prirede s sodelovanjem pevskega društva, dne 19. julija 1908 v dvorani gosp. Kukovca v Ljutomeru igro „Cigani". Med odmori svira novi dijaški orkester. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Čisti dobiček je namenjen za Franc Jožefovo šolo, zato uljudno vabi odbor. 1 Kmetijsko društvo pri Hali Nedelji priredi v nedeljo, dne 19. julija 1908 ob 3. uri popoldne veselico na vrtu g. Senčarja s petjem, tamburanjem in veseloigrama: „Klobuk" in „čitalnica pri bran-jevki". K mnogoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. Slovenjgraski okraj. s Razbor pri Slovenjgradcu. Ustanovni shod tukajšnjega izobraževalnega društva se bode vršil, kalkor smo uže poročali, v nedeljo dne 19. jt. m., ob 10. uri predpoldne. Zanimanje za društvo ■ je splošno, posebno med mladino, iz česar smemo sklepati, da bode udeležba obilna. Gostje so, prijazno povabljeni. _ s Družmirje. Podružnica kmetijskega društva se je osnovala. Članov je prijavljenih nad sto. • Načelnikom je voljen pl. Adamovich. s Družmirje pri Šoštanju. Požrtvovalnost in odločnost, kakor tudi člqvekoljubnost ustvarile ste v naši vasi društvo prostovoljne požarne brambe s slovenskim poveljstvom. ■ Pravila so že potrjena in se vrši občni zbor v nedeljo 19. julija. Kolikega pomena je to društvo, ve vsak in nitk^do se ne čudi ako se podporniki množe. s Volitve v občinski zastop velenjski. Kakor smo nedavno čitali v „Domovini", so vložili ugovor naprednjaki proti občinskim volitvam v Velenju, pri katerih ¡e vrgla stranka Kmečke zveze nemškutar-sko in liberalno stranko. Z zadovoljstvom sta tedaj pisala „Domovina" in „Nar. List", da bode gospod župan Skaza kmalu frčal, ker bode politična oblast razveljavila voiitve. Sedaj vemo, kdo je na čelu narodne — nemškutarske stranke, ki je delala proti slovenskim volitvam zato, ker so pristaši Kmečke zvdze. Ugovor je pisal Jože Kovač mlajši, občinski tajnik v Skalah, ki je delal gotovo po naročilu Narodne stVanke in pa na komando velikih Nemcev, ki že od nekdaj strmijo po tem, da bi ponemčili šaleško dolino. Toda hudo so se opekli liberalčki in nem-škutarji, ki vedno naglašajo, kako so pametni in kako poznajo postave. Politična obflast ]e zavrnila njihov ugiovor v vseh točka/h in potrdila izvolitev poštenih slovenskih mož, ki so že do sedaj vodili pod županstvom g. Skaze spretno to veliko občino. Občina ostane v dobrih rokah, doklar jb bodo vodili zavedni pristaši Kmečl^e zveze. Celjski okraj. c V Celju jo prevzel pisarno umrlega dr. Stepischnegga dr. Sohurbi. o V Celju se je zastrupila nelda mlada ženska s ' tem, da je skuhala vžigalice, je pomešala med fižolo in vse skupaj pojedla. Zdravniki je niso mogli rešiti. Usmrtila se je baje radi lakote. c Slivnica pri Celju. MinuiO nedeljo po prvi službi božji je pri nas priredila K. Z. shod, na katerem je govoril naš državni poslanec dr. Korošec. Shodu, ki je bil prav dobro obiskan, sta predsedovala domača posestnika Selič in, Jagodič. Zeljno pričakovani gospod poslanec (nam ja v dolgem govoru razložil težavno stališče katoliških in slovenskih kmečkih poslancev v državnpm zboru, razložil nam je, kako nazaduje kmečki stan fn kaj je temu krivo. Edina rešitev kmečkega stainu je v združevanju, kajti združeni kmetje bodo postali gospodarji svojih : pridelkov. Ko je dala država pred ti|0 leti kmetu v roko davčno knjižico, mu je določila, toliko in toliko moraš plačati, ni ga pa vprašala ali kaj pridela ali nič. Vrhu tega ga je tedajna liberalna vlada z razglasitvijo /gospodarske svobode izročila na milost in nemilost kapitalizmu. Podlaga zadružništva so rajf-ajznovke, kafere smo začejli tudi mi ustaJnavdjati po Spod. Štajerski, G. poslanec nam je tuidi poročal, kaj je vse storil glede sedanje suše. Ko je od poslancev vlada zahtevala več vojakovv so ¿ni od nje zahtevali, da opusti zadnji dve orožni vaji in da da kmečkim sinovom in delavqem ob času žetve 21 dnevni dopust. Vsem tem zahtevam je vlada tudi ugodila. Pri vseh teh prošnjah za dobavanje krme, za dosego dopusta in sploh za podpore po uimah pa so merodajni občinski predstojniki. Kaj pomaga poslancem, če izprosimo podporo, Če pa župan poroča, da ni podpore potreba.. Zato si izvolite take može za občinske predstojnike, ki 6utijo s/kmeti. Omenil je tudi zavarovanje za starost fn onemoglost. Marsikatero breme se bo odvalilo od občinskih blagajn, marsikatera beda se bo odpravila po Sej postavi, katero namerava vlada predložiti že 3. novembra t. 1. Z zatrdilom, da to veldno posvetil vse svoje moči delovapju" za blagostanje kmečkega sianu, zaključil je svoj krasen govor. Iz srca smo zaklicali g. poslancu trikratni Bog ga živi in mu izrekli svoje popolno zaupanje. Omenimo Še, da si od nasprotnp stranke ni nihče upal ziniti besedice, večinoma se pa niti prikazali niso. Izvolili smo si tudi pododbor K» Z., ki bo začela pri nas krepko prodirati s svojimi lepimi idejami. Krepko naprej! c Izlet telovadnega odseka celjskega izobraževalnega društva v Griže. Slovenski Lurd pri Gri-žah je privabil dne 28. junija t. l.i telovadce celjskega odseka ter 12 zastopnikov trboveljskega telovadnega odseka, skupaj 35 telovadcev, na svoj prijemi grič, da se tam pri svoji nedeljski službi božji poklonijo lurški Materi božji. Skupen obed je bil pri gospodu Šulerju v Grižah, kjer so celjski telovadci po večerni,cah uprizorili tudi dve gledališčni igri. Po teh igrah so telovadci, ki so imeili uniformo — 15 njih — izvrševali pod poveljstMom brata Šefa iz Ljubljane telovadne proste vaje. Nato je bila prosta zabava, pri kateri so zlasti fantje celjske orgljarske šole razveseljevali obilno domače občinstvo z izbor-nim petjem. Br. Pinter iz Celja je v lepem nagovoru pozdravljal trboveljske goste ter domače fante, na kar je br. Zupane iz Trbovelj v daljšem govoru s spretno besedo razlagal vodilne misli telovadnih odsekov krščanskosocialnih društev. Le prehitro so nam pohitele ure bratskega prijateljstva in neustrašene navdušenosti za skupne vzore. o Frischauiov dom. Dne 2. avgusta t. 1. se bo na Okrešlju v Sasvinskih planinah otvWflo: in blagoslovilo novo planinsko poslopje: Frischauiov dom. To bo, največja in najobšimejšfo planinska stavba na Spodnjem Štajerskem. Sarin ska podružnica Slovenskega planinskega društva je že storila vse potrebno, da se bo takrat tudi smela brni' sv. maša na prostem blizu poslopja. Pričakovati je velike udeležbe. Pride bojda tudi vseučiliški profesor dr. Frischauf, kateremu n*a čast se ba stavba imenovala. Klalkor znano, je Frischauf prvi svetu odkril krasne Savinske (Kamniške) planine, jih prvi sistematično popisal in je viedno zvest podpornik stremljenja, V naše planine privabiti obilo turistov — tujjcjev,! c Radi nerodnosti pri obrtni zadrugi v Mozirju je poslanec dr. Benkovič interipelii^all trgovskega ministra. c Mladeniški 'shod pri Sv. Roku v Šmarju se vrši v nedeljo, dne 2. avgusta. Natančnejši vspored še objavimo. Mladeniči šmarske dekanije, sedaj p^ na delo, da bo naš prvi mlade-njški shod eden najlepših, kar se jih je do sedaj priredbo. Smarski mlakieniči se Čvrsto pripravljar mo, da najlepše sprejmemo svoje brate. Osnovali smo si že svojo mladeniško zvezo. c Dekliški shod na S 1 a'd k i gori zbere naša zavedna dekleta v nedeljo, dne 9. avgusta. Tudi me mladenke hočemo stopiti na javno pozorišče, hočemo se krepko poprijeti prevažnega obrambnega dela zia cerkev in slovensko domovino. Kaj ne, to-varišice v! šmarskem okraju, na Sladki gori nas bo kot listja in trave! V prelepem Marijinem svetišču se bomo vnemale za bogoljubno žiivljenje, na krasnem dekliškem zborovanju pa se bomo navduševale za rodoljubno delovanje. c Sv. Peter na Medvedovem seJu. Dekliška zveza je imela v nedeljo, dne 5. julija svoj poučni shod. Govor duh. voditelja nam je pojasnil., kako ka-žimo svojo ljubezen do slovenske domovine po vzgledu sv. Cirila in Metoda, — Mlada|niška zveza je •zborovala v nedeljo, dne 12. julija. Govoril je „Zar-jan" Ogrizek kaj lepo o pomenu in o koristi mlade-niške organizacije. Na obeh shodih je bil razgovor o mladeniških in dekliških shodih, ki se jih naše zveze udeležijo Dolnoštevilno. c Št. Jurij ob juž. žel. 0'kbliška požarna bramba pri St. Juriju ob juž. žel. se nn|iskreneje zahvaljuje blagemu g. dr. Jožefu Povaleju za veliki dar 50 K, katere je velikodušno podaril društvu j in je tudi v naprej še obljubij svojo pomoč. Bog povrni in čSaj tudi mnogo posnemovalcev. c Kmetijska podružnica v Žalcu. Ustanova kmetijske podružnice v Žalcu se je vršila dne 21. junija; vofdii jo je glavni tajnik kinetijske družbe iz Gradca ;g. Juvan. Udeležilo se je je 52 poslušalcev, kaljeri so pazljivo sledili g. poflovadnemu učitelju Franc Goričanu v govoru o pomenu podružnice. Za svoj delokrog si je podružnica izvolila sledeče občine: Zialec, Petrovče, Velika Pirešca, Go-tovlje, Sv. Peter, Sv. Pavel, Griže. Poidružnica ima zbirko svojih udov tudi iz imenovanih krajev, katerih je sedaj 130, m so si izvolili v odbor sledeče gospode m kmete: 1. g. Firanlc Roblek, državni poslanec in veleposestnik v Žalcu; 2. g. Kari Janjč, veleposestnik -v Žalcu; 3. Jože! 'Žni bil še nikoli njen iprivrženec, se je hudo pregrešil s tem, da je na dan presv. Rešujeta Telesa postavil taltar pred šolska vraJta, da bojda otroci niso mogli v šolo. Kjako so ljudje, ki ž njim v šoli stanujejo, iz hiše hodili, ne morem poročati, a mislim si, da skozi okna. J a. ubogi šolski otroci, kaj so pretrpeli. Nekateri so pet, ja morebiti celih deset minut morali čakati pred šjolo pod drevesno senco, da so bili od žarečih solnčnih žarkov kar pečeni. — To vam je bilo huVše, kaikbr raz-otflav s procesijo hoditi! — Toda le malo pomislimo, kako se bičajo U kratkovidni naprednjaki s svojimi lastnimi šibami. Napredno je, gq!o$)av in kolikor mogoče nag, razpostavljati se solnčnim žarkom, napredno je, da se gibljejo otroci kolikor mogoče na prostem ini se ne zapirajo v zaduhle šolske sobe tudi eno minuto ne brez p»ot!rebe, in dosledno je — po sklepu naprednjaških možganov — da šmarski nadučitelj stori veliko krivico otUokom, ako jih pu- sti par minut na prostem staiti, ker je plred šolo postavil oltar za evangelij pri Telovskih procesijah. Slišal sem, da naprednjaki že pobirajo darove za kostanjeve drevorede ob vseh potih, ki peljejo k šmarski šoli, da v par letih otroci ne bodo več hodili po pekočem solncu, do tega časa pa jih bodo oskrbeli s senčniki. — ¡Umljivo je, da bode pod vsakim drevfesom tudi par klopi, da si otroci lahko od-počijejo m da ne pridejo prezgodaj v šolo! Mi pa opozorimo s tem na čine šmarskih naprednjakov iz najnovejše dobe: 1. oni ne marajo vernih učiteljic, 2. oni nočejo sprejeti kmetov v svojo kmetijsko zadrugo in 3. oni napadajo našega nadučitelja zavoljo priprav pri Telovskih procesijah! c Loka pri Zidanem mostu. Kakor daleč naokrog, tako je tudi pitf nas napravila suša letos veliko škode. Žito je ^slab», krompjrja bo malo, zelja in svinjske reje pa* ako se nas Bog kmalu ne u-smili, sploh nič ne bo. Sena se je pridelalo grozno malo, pa tO seveda ni vzrok, da cena živini pada. Kriv je temu edinole gospod poslanea Benkovič. iTa-ko namreč trdijo naši liberalci; posebtno živo pasta v tem prepričana naša dvaliberalnapačelnika. Hvala Bogu, da je pri nas le malo tistih siromakov, ki jima verujejo. Ljudstvo se od dne do dne bolj zaveda, in ako pojde tako naprej, lahko z gotovostjo trdimo, da bo v enem letu liberalizem tukaj tako izginil, kakor zgine jutranja megla, kadar prisije zlato solnqe. Le malo jih je Še, ki kriče pri polnih ča-Šah: „Bog i narod", a imajo za dobrodelne namene žepe zaprte in zašite; njih število se krči vsakdan. Nekdo izmed naše neznatne liberalne armade se hu-■duje nad nekim članom našega izobraževalnega društva, zakaj se je udeležil procesije sv. Reš. Telesa z društvenim znakom, češ, da je s tem pokazal, da je že zlezel pod „larško kikljo". Zopet en dokaz, da liberalci niso proti veri. G. župnik! Le glejte, da si priskrbite kmalu en velikanski talar, ker naše število urno raste, sicer ne bomo imeli pod njim vsi prostora, — Bližajo se tudi občinske volitve, katere bodo jasno pokazale, kdo ima pri nas besedo — ako le vsak naš mož stori svojo dolžnost, o čemur pa itak ne dvomimo. Za zgled nam naj bo v tem ozi-ru bližnji trg Radeče. Liberalni dopisnik nas naj pa le še zanaprej zmerja z „boglonovci"; pustimo mu to veselje, saj dela s tem sramoto — sebi! Ločan. o Loka-Zidanimost. Dne 27. m. m. je ogenj uničlil hišo Gašperja Kajtna v Račici. Le posebnemu slučaju je pripisati,' da se požar ni razširil na vso vas — pri taki silni suši. Vsa čast torej vrlim loškim ognjegascem, ki so v; najkrajšem času omejili ogenj le na jedno poslopje ter še rešili zraven stoječe gospodarske pristave. Hvala vsem, ki so na katerikoli način delovali. Skoda se bo le deloma pokrila z zavarovalnino. Vse priznanje gospodu načelniku požarne brambe Fran GamŠeku, ki ima tako izborno izvežbano moštvo. Prav bi bilo, da bi se mu že enkrat podelil zasluženi križec, ki že 25 let neumorno deluje v prospeh svojega bližnjega. — Pri nas imamo veliko sušo, ako ne bo vi kratkem prav izdatnega dežja., bo vse usahnilo. Otave sploh ne bo pnav nič. — 11. t. m. smo spremili k večnemu počitku blizu 90 let starega Andreja Jurkoviča iz Loke, menda najstarejšega v naši fari. c Bralno društvo v Slivnici pri Celju priredi t nedeljo, dne 26. julija pod Vebrovim kozolcem (M. Selič) s sodelovanjem dijaštva, li Št. vidskega zbora veselico z obilnim vsporedom. Začetek ob '/, 4. popoldne. Vstopnina za sedeže I K, za stojišča 40 vin.; udje plačajo polovico. Brežiški okraj. b Brezobrestna posojila vinogradnikom v brežiškem političnem okraju (Kozje, Brežice, Sevnica) so se letos v izfledni meri podelila; ker se je prej skozi več let zapostavljalo naš okraj, potegnila sta se letos poslanca Benkovič in dr. Korošec za pravičnejšo razdelitev. Na brežiški okraj odpade letos približno 50.000 K; ugodilo se je vsakemu prošnji-ku, ki je biti označen kot zelo potreben in ki ima za vinograde primerne ilege. b Usmrtil se je v Brežicah s.n posestnika ta-mošnje tovarne za. palice Vladimir Spitzer, ker se je bal blaznosti. b Zopet policija v Brežicah! Ta zadeva, ki se vleče kakor morska kača, postaja vedjno bolj zanimiva. Kakor znano, je bil nekdo v Brežicah strogo obsojen radi žaljenja časti, češ, da je policijo po krivici obrekoval, da slovenske kmečke fante v zaporih prete|pia)va, trpinči, jisuje itd. Vsled pritožbe zastopnika obtoženca, dr. Berokoviča, je okrožno sodišče v Celju razveljavilo razsodbo kot nično, ter ukazalo, da se (izvrši po obtožencu ponujanj dokalz resnice. Zaslišanih bo mnogo prič, zlasti kmečkih fantov. Komur so znani takšni slučaji, naj jih nemudoma naznani zastopniku obtoženca, ki bode stvar kot zaupno smatral- Mestna občina Brežice baje išče novih policajev. — Župani, kateri so sebi v sramoto obtoženca ovaditi policajem, so le-tem napravili mnogo neprijetnosti; kajti se^aj bo mogoče vse njih postopanje pred sodiSČe spraviti. b Na Bizeljskem je bila dne 30. junija t. L skušnja kršč. nauka, pri kateri so učenci • vseh 3 Šol pohvalno odgovarjali. — 2. julija je šlo 12 procesij obširne videmske dekanijie na Sv. gore nad Sentpetrom v proslavo papeževega in cesarjevega jubileja. Mnogo obhajancev je darovalo sv. obhajilo za visoka jubilanta. — Nazaj vračajoč peljala se je neka kmetica iz Kapel domu skozi Sušico. V neznatnem brežuljku ni voznik zavrl. Konj se splaši in v divjem tiru trešči v vrata gostilne J. Malus, da se voziček zvrne in vrže lastnico tako močno v Äd, da se je močno poškodovala na glavi. C. g. bizeljsiki župnik ji je brzoma podelil • zakrament sv. poslednjega olja. Želimo okrevanja ponesrečeni kmetici — romarici. b VVisell za Suschitz — to nesmiselno spa-kedranko trpe še vedno Bizeljani. Zupan se je baje izrazil,' da ne trpi nobene premembe, dokler bo on župan; od njegovega narodnjaštva drugega nismo pričakovali. b Planina. Letošnja grozna sušja nam je zopet pokazala, kako neobhodno potrebön nam je vodovod. Uro daleč smo s težavo vozili voSo, in kaj bi Üa bilo, ko bi bil izbruhnil požar. Sicer se nam vodovod že več let obljubuje, a ostane vse s&mo pri besedah. Davho bi ga že limeli, ko bi poklicane osebe storile svojo dolžnost, a po njih brezbrižnosti je prišla stvar tako daleč, da nam bo sedaj še de žela najbrž odrekla že obljubljeno podporo. — In potem pa bodete zopet prišli visoki gospod župan Šešerko in se potrkali na prsi, češ klaj sem že vse storil za trg in kje je zahvala? Da uradujete, to je umevho; to bi storil tudi vsak, ki bi bil župain. Ali se je trg kaj povečal? Nasprotno, za eno ¿hišo zmanjšal. Kje je toli potrebno stanovanje za gosppda zdravnika? Kaj je z brzojavom? Kakšen je policijski red v trgu? Po svojem adjutantu Jurku ste nam dali oznanit, da naj stariši svoje sinove zapremo v Stalo, da ne bodo po trgu razgrajali, mi pa Vam pravimo, zaprite raje Vi svojo Šuopsarijo, da se ne bodo upijanili, pa bo mir. 'Ali pa morda mislite, da s tem delujete za blagor trga, 'da povsod povdiarjate svoje nemško pokolenje? Toda ali ni bila ¡Vaša mati poštena slovenska hči krasne, narodne Savinske doline in oče vzgleden kovač v Celju, ki š,e nemški govoril ni? Odkod bi taaj torej v Vaše žile prišla nemška kri? .Gotovo se v tem motite! Dajte si jo enkrat preiskati, saj imate zdravnika v trgu. Ali pa ima od tega trg kok dobiček, da Vi darujete kroni-ce za lutrišvero v Sevnici ? Ali ne-bi boli prav prišle za vodovod? Sicer pa vsaka sila do vremena. Iz zdravstvenega octbona, smo Vam že pokazali pot, iz občinskega še pa bomo. Iz drugih slovanskih dežel. f Ljubljana pride s 1. avgustom t. 1. v drugi razjed aktivatetnih doklad. f Goriška S. K. S. Z. je imeln 2. t. m. občni zbor. Zveza šteje zdaj 34 društev, katero število se bo pa v kratkem pomnožilo. ,— Osrednja IjubSjanska iZveza imla 26. 5/n 2|7l. julija [glavno skupščino v Skoljiloki. Vzpored o skupščini prinašamo na drugem mestu. t Krščansko-socialno delo na Goriškem. Goriška S. K. S. Z. šteje doslej 34 včlanjenih društev. Od teh 34 društev pa jih je bilo 16 ustanovljenih 1. 1908., to je |letos. Leta 1907. pa je bilo ustanovljenih pet dru'Stev,, ki iso sedaj pridružena S. K. S. Z. Ostalih 13 društev je bilo ustainovljenih ocl 1. 1882. do 1. 1906. iHoisej v teku let je bilo ustanovljenih 13 društev, ki slone na krščaiiski podlagi. Poleg tega je še nekaj katoliških društev, ki pa niso še včlanjena, v („Zvezi", Stevilio teh društev pa ne presega šest. In tudi izmed teh etno je bilo ustanovljeno $e-le letos. K temu pristavljamo mi par opomb: Te številke prav jasno kažejo, da se na Goriškem nlašii somi šil jen,iki na ¡Izobraževalnem polju gibljejo intenzivneje kakor morda kje drugje. Da; pa so zadaj za nasprotniki, ni krivo tegji mlado krščamsko-socialno gibanje, ampak to je le nujna posledica več ko desetletnega mrtvila. Ce je kje na cježeli ustanovil duhovnik ali drug somišljenik društvo iz lastne iniciative, se je morafl boriti s tiSočerimi oziri; kajti nevarno je bilo, dotikaj se starih tradicij. Med tem pa so liberalci v raznih „nevtralnih" in pevskih ter bralnih društvih do mozga pokvarili mladino. Nekaiteri so s strahom gledali, kako se kvari mladina, drugi so pa dejali: Cemu strah! Saj ti pokvarjenci nimajo volilne pravice. Pozabilo pa se je, da iz mladega raste veliko in da je Iriberalni naraščaj vedno velčji. V trdnem prepričanju, da goriško ljudstvo ni sposobno ne za liberalizem in tudi ne za „kranjski klerikalizem", se je mirnio živelo naprej. Volitve se niso mogie drugače izitji kakor so se. Naj kdo gre iskat ¡vzrokov poraza, kamor h'oČe, vendar Ostane rpsnioa: Kjer desetletja vlada mrtvilo, kjer ni stika z ljudstvom, tam naj se tudi ne pričakuje zmag. Prepričani smo, da bo mlado krščansko-soeialno gibanje gotovo pometlo z liberalizmom tudi na Goriškem. Teih naših opomb naj nihče ne smatra za to, kar niso, za kak napad. Opomnili smo to, ker važnost in resnost položaja na Goriškem po splošni sodbi zahteva, da smo na jasnem v računih. Slovenska gospodinja. Ženam in mladenkam. Piše Sipa. Kmečke žene in mladenke, ne bojte se pokazati, kakšnega stanu ste. Kako žalostno je gledati nekatera kmečka dekleta ob nedeljah, ko ne veš, so-li mestne gjospice ali kaj. Nataknejo si rokavice, ker se sramujejo obdefiane in od solnca aagorele lastne kože, oblečejo mestno obleko dn nazadnje še klobuk. Žalostno je videti kaj takega! Diekle, ne sramuj se vendar svojih žuljev, saj so ti dika, pozna se ti, da si delavna, marljiva. Ne sramuj se svoje obleke, priprosta kmetska obleka krasi dekle. Poznam mladenko, k.< se je altrašno sramovala svojega stanu. Zajuterkovali ,so zunaj pred hišo iz velike sklede žgance z zeljem. Po poti pride malo bolje obleSen človek. Komaj ga 'dekle zagleda, ko zgrabi skledo ih zbeži. Družina je ostala z žlicami pri prazni mizi. Tako jfe napravila celi družim* sramoto. Torej mladenke, žene, ne sramujte se svojega stanu same sebi v zasmeh! Ne sramujte se pa tudi ¡dvojega jezika, lepo doneče slovenščine. Žalostno, da s studom moramo (Poslušati dekle, ki pride iz mestne službe, pa ne zna več slovenski. Slučaj iz lastne skušnje: Deklina, ki je služila dobra 'dva mesca v mestu, je besedičila: „kak težk gpvrjm slovensk, ročn se zrnom, da kej nemšk povem." In dalje: „U mest smo jedi Fisolensalat pa Erdapfelsatet pa je bolš ko kaj drugigav41 Odgovorim Jey: Pri nas p|a jemo krompirjevo solato pa je boljša ko Erdapfelisalat. Debelo me je pogledala, pa djala: „Se je nisn jedla." Tako! Draga slovenska mladenka, na par nemških besed ti še pač ni treba biti ponosna. Zopet ti kličem, tebi in tvojemu narodu se smejejo drugorodci. Sklenimo mladenke in žene povsod in vselej pokazati, da smo vrle kmetice, neomahljive Slovenke in verne katoličanke. Mladinski pozdrav tova-rišicam! Najnovejše novice. Na mariborskem moškem učiteljišču, jel napravilo izmed 30 kandidatov zrelostni izpit 25 s po-voljnim vspahom, štirje bodo izpit ponavljali po počitnicah, eden pa Čez eno leto. Med temi 25 a.probi-ranimi kandidati je samo sed'em Slovencev, drugi so vsi Nemci, dofiim je bilo pred štirimi leti v I. letniku 30 Slovencev. Kje so drugi? Kdo je vzrok, da so zaostali ravno Slovenci!? V Maribora smo imeli predvčerajšnjim popoldne točo. Sla je kakih 10 minut. Za S. K. S. Z. Mariborski bogoslovci (mesto družbi sv. Cirila in Metoda) so darovali S. K. S. Z. za obmejno brambo 300 K. V državni zbornici so se vršije včeraj volitve v delegacije. !Z& Štajersko sta izvoljena poslanca dr. Korošec in Morsey. Namestnik Pantz. Listnica uredništva. Še le danes, torej mnogo prepozno, smo dobili dopise iz: Vipave, Nazarja in Šmartna ob Paki. Porabili je bomo prihodnjič. — Puščava: O veselici smo že itak prinesli poročilo. — Radi pomanjkanja prostora pridejo po možnosti prihodnjič ti le dopisi: Sv. Lovrenc v Slov. gor., Sv. Marko niže Ptuja, Šmartno v Rož. dol., Huda-južna, Gornja Radgona, Kostrivnica. — Nova Štifta: Smo dobili že od drugod. — Dob je pri Planini: Preosebno! — Kozje: Ni prostora. Gradee Trst Loterijske étévilke. Dne 11. julija 1908. 60 70 39 85 4 82 36 12 27 37 Stev. 443. na izvanredni občni zbor „Kletarskega društva" r. z. z o. z. v Ormoži, ki se vrši T nedeljo, dne 26. julija 1908 ob 8. uri predpoldne ▼ pisarni ormoške posojilnice. 696 Dnevni red.: 1. Nadomestna volitev enega odbornika. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajni predlogi. Ako ne bi bil ob določeni uri občoi zbor sklepčen, se vrši občni zbor ob pol 9. uri predpoldan isti dan ter z istim dnevnim redom in na istem prostoru pri vsakem številu udov. _Hačelsfvo. Zenituu ponudba. Dve mladi, izobraženi gospodični, izvežbani v gospo-dinstvu in šivanju, z nekoliko premoženjem, se želita poročiti z gospodi od 24 — 30 let. Le resne ponudbe z sliko se naj pošljejo pod naslovom „Srečna bodočnost" poste restante, Rečica na Paki, Spodnje Štajersko. 593 Pro bonska Peter Wernig, c. kr, dvorni založnik Z.Z.O.Z. v IB or ovij ali (lEšlorošIso) Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko 10 vinarjev. Učenca za krojaško obrt Bprejme takoj Franc Pnngartnik, krojač v Slivnici p. Hoče. 586 Za vinograde tesane hrastove sohe ima na prodaj Matija Obran, Brezno ob Dravi. 582 ■ajarji s 6 — 6 delavci se iščejo. Plača 200 K raba njive in mleka in tudi svinje se lahko redijo. Postranska plača 300 K. Vpraša se pri g. Peklarju, gostilničar pri 8v. Jakobu v Slov. gor. do 20. t. m. 681 Kupci, pozor! Proda se takoj posestvo z večjim obratom, dobro obiskana gostilna, kjer se toči vino, pivo, žganje, kava in čaj. Sobe za prenočišče. Prodaja tobaka, velika ledenica in prav dober mlin, veliko lepega hmelja, vsak dan gotov in dober zaslnžek s konji, na hiši je koncesija za prodajalno z mešanim blagom in mesarijo, je prostor in se potrebuje pekari-ja za kruh; celo poslopje je v dobrem stanu, večjidel novo, ležeče v najlepšem in zdravem kraju, ki ga pridno obiskujejo letovičarji. Hiša je blizu cerkve, šole in pošte na Spod. Štajerskem, okraj Celje. Proda se radi rodbinskih razmer, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo „Slov. Gosp.". f>85 Dober kovaški premog se dobi za ta mesec pri g. Fr. Kunstek, rudokop v Šegi p. Makole. En meterski stot velja 1 K tO v. Prodajalec se da kaznovati, če blago ni dobro. 5" Iščem kompagnona k trgovini. Pogoji se zvedo v uredništvu. 590 Sprejme se nčenec, ki je lepega vedenja in ima veselje do trgovine. Naslov se izve v uredništvu. 591 Proda se malo posestvo, katero obstoji iz hiše, sadonosnika, travnika in njive. Kdor želi kn-pitl, naj se oglasi pri Franc Ca-pla v Jablancih št. 16. Sv. Barbara pod Mariborom. 594 Naprodaj je hiša 1 uro od Maribora oddaljena, novo zidana, ob veliki cesti; za vsako obrt pripravna. Stane 4000 K. 220 ) K lahko ostane na hiši in drugo se izplača. — Kdor želi kupiti, se lahko oglasi pri g. Emeršiču v Dogošah št. 1. 588 T domovini želi stalne službe kot knjigovodja do 1. avgusta ali 1. septembra mlad človek, Slovenec, dosedaj uslužben v Nemčiji, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, računstva v vseh zadevah, knjigovodstva na trojni način in Stenografije. Sprejme tudi inesto oskrbnika pri kakem večjem podjetju. Položi lahko kavcijo. Ponudbe pod naslovom „knjigovodja" na uredništvo „Slovenskega Gospodarja" 571 Prodajalka, izurjena v trgovini mešanega blaga, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi službo spremeniti. Ponudbe naj se pošljejo pod srečo „št. 100" poste-restante Ptuj. 574 Iščem Antona Schumar, ki se nahaja nekje v mariborski okolici. Za njegov naslov bi rad zvedel Franc Schechel, službovala sva skupaj pri drugi pionirski kom-pagniji leta 1901—1903 v Kloster-nenburgu. Franc Schechel, 624. E. Mili. Str. Little Falls. N. Y. North America. 576 Deske (blaje) vsake vrste in drva za kurjavo trde in mehke, se dobijo po najnižji ceni pri Josip Rob. Šunko, trgovec z lesom. Razvanje pri Hočah. 577 Učenec se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Davorin Tom-bach, Sv. Vid pri Ptuju. 575 Svinjski hlev rabljen še le eno leto, s 4 oddelki, dilje in hodnik ge proda po ceni. Naslov v uprav-ništvu. 556 priporoča svoje svetovnoznane splošno sloveče lovske pnške, ki so priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, kakor tudi vsakovrstno orožje za lov in osebno obrambo. — Vsa popravila se «prejmejo in po ceni 522 izvršujejo. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Mala enonadstropna hiša v Mariboru, na mirnem prahu prostem kraju, z lepimi sobami, kletjo, vodovodom in vrtom okoli cele hiše se proda za 13600 K proti 8000 K nadavka. Vpraša se pri g. Dro-fenik, Neugasse štev. 3, Maribor. 555 Posestvo, 10 oralov, nova hiša in lepo gospodarsko poslopje, vrt z brajdami, njive, travniki, gozd, 1 uro od Maribora. Kdor želi kupiti, Be naj oglasi pri g. Emeršič Matevž v Dogošah št. 1, pri Mariboru. 597 Sprejmem dečka, kateri je izvršil vsaj 4 razrede ljudske šole z dobrim uspehom, za učenca v trgovino z mešanim blagom. Jakob Dereani, trgovec v Žuženberku na Kranjskem. 596 Sprejmem mladega fanta, ki bi imel veselje do cerkovništva in orgljanja. Osebna predstava, »tanko Novak, organist, Sv. Martin pri Vurbergu. 645 Dvonadstropna najemna hiša, novo zidana s trgovinskim prostorom v mestu se po ceni proda. Vpraša se pri stavbenem mojstru Misera, Karčovina št. 144, Maribor. 497 Trgovska hiša z enim nadstropjem, v najboljšem stavbenem stanu, na zelo ugodnem prometnem kraju v Sav. dolini, na razpotju treh krajnih cest, se proda. V hiši je dobro obiskovana trgovina z mešanim blagom, velika gostilna s pravico žganjetoča, c. kr. prodaja duhana in c. kr. poštni urad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišče in velik vrt. Ako kupec želi, se mu še lahko drugi sadonosni vrt, nekaj travnikov in njiv proda vse pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Prvo plačilo 10.000 K. Natanjč-nejša poročila daje Marija Moser v Ksaveriji, Savinska dolina. 561 Lepo posestvo s krasno lego na deželni cesti blizu mariborskega kolodvora, lepa hiša in dve vini-čariji, lepo hišno in gospodarsko poslopje, vinograd stari in novi nasadi, lep sečen gozd, sadonos-nik, pašnik, polja, travniki, skupaj okoli P 2 oralov, se takoj po ceni proda. Prekupci izključeni. Ponudbe na upravništvo lista. 568 Halo posestvo v Spielfeldu na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritsch-gasse fi. Studenci Maribor. 808-Eden ali dva vajenca za pekarsko obrt se sprejmeta takoj v do--bro hišo, kjer jima je zagotovljena strokovna izobrazba in preskrbljeni 2 obleki za časa njune dobe. Pojasnila pri Avgust Jenko-tu pekarskemu mojstru v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 7. 509 Iznčena babica se priporoča cen. gospem. Na zahtevo dobijo tudi dobro postrežbo. Burgplatz št. 1, I. nadstropje. Maribor. 468 Lepo posestvo se proda pri Mariji Brezni (Fraustauden) pri Mariboru. Naslov v upravništvu „Slov. Gospod."._546 Dobroidoča kovačija obstoječa čez 30 let, tik okrajne ceste, deset minut od farne cerkve, s stanovanjem, hlev za dve ali tri svinje, pašo okoli kovačnice in vrt za. zelenjavo, se da takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Kovač, ki bi bil ob enem živinozdravnik, ali pa saj zato izkušeni konjski zdravnik (Kurschmied) bi imel na okoli mnogo posla. Pogoj pa to ni. Več se poizve pri lastniku Jakob. Rošker-ju, posestniku v Jarenin-Bkem dolu, pošta Jarenina. 548 Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. II. Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Za delavce in kupčevalce pošlje 5 kg pristnih ogrskih de-brecinskih suhih salam. 3 K 80 v i kg dobrega ovojenega mesa 3 K. HO v Poštnina je že izplačana. Hamak V. konjski mesar 564 Koiozsvir (Ogrsko). Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju (rrfUtrovon« zadruga z neoitiojeno zavezo). = O-lavnl trg- štev. S, I. nadstropje. ■ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4Va % obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 5 V8% in na osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa oikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarn?, se sprejemajo vse tozadevne proSnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in p8tek od 8. do 12. ure dopoldne in od B. do 6. ure popoldne. 88 (k. L) VGornji Polskavi m Pragarskem ima tvrdka K. & R. JEŽEK veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plngi itd. Podpisani posreduje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zalege Franc Kampuš v Gornji Poiskali pri Pragerskem. 434 Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča Kosfii v Celju, m (i) Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1. 258 Učenec, kateri zna nemško in slovensko govoriti, se sprejme pri trgovcu K. Zamolo v Framu. 458 Sprejmeta se v župnišče takoj dva pridna in poštena hlapca, eden za konje, drugi za vole. Plača jako dobra! Kje, pove upravništvo lista. 550 Št«iigxf»flje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol K» mer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 13. Vhod: Webergasse 8, •I slikar in pleskar v Mariboru, župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 365 lan Hočevar-Celje Giavsi trg štev. 10, Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. • ■¥>>>-«> Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. Jamčim za dobro in solidno postrežbo. Franjo Horvat cerliver«i in sobni slikar, Mapibop, Hasinogasse štev. 25 naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov. 404 Fožorl Čitajl Pozor! Pakraške želodčne kapljico. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vidržanje dobrega prebavanja. JDelovunje izvrstno, vspeli siguren,. Cena je asa, steklenic (1 dvanajsto« rica) C» K franko na vsako pošto po povzetju ali to se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se na-naravnost od: P. iuHiičav lekarnarja v Pakracn žt. 201. (Slavonija. piiiove tudi za najtežje kile, pase za trebuh, suspenzorije itd., sploh vse priprave za oporo proti sključenim telesom, istotako umetne ude, tudi usnjene hlače in rokavice izdeluje po ceni Franc Podgeršek, 517 izdelovatelj obvez in rokavic, Burggasse 7, Maribor ob D. Fotograf g. Franc Kurnik je t tvoril pri Sv. Lenartu v Slov. gor. fotografični atelje in se priporoča preč. duhovščini in slavnemu oiičiustvu v obilen obisk. Slovenci, držite se tudi tukaj gesla: Svoji k svojim! 566 Naznanilo. Občinski odbor Artiče pri Brežicah je z dovoljenjem c. kr. namestnije v Gradcu prestavil sejem, kateri seja vršil vsako leto 4. oktobra, na dan 19. julija od zdaj naprej vsako leto. Letos pa pade 19. juli ravno na nedeljo, torej se vrši sejem v pondeljek dne 20. julija. Vabijo se živinorejci in kupci na zgoraj označeni dan, da se udeležijo mnogoštevilno na novi sejem. 569 šolski voditelj se želi spoznati z inteligentno kmečko deklico, ki bi imela okoli 15.000 K premoženja ali primerno posestvo, v svrho ženitve. Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo. 560 Karoi Sinkovid, ključavničar in igdaiovateljl motorjev in strojev maribor, PM^mc« ©„ Ker so najbolj; delstvo j» bencin vedno dražji, za industrijo in polj«- Climase Bohsel-moforji pri katerih stane ena konjska moi i* sno uro 1 '/i do 2 «/» vinarja. Ti motorji ep lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkcviž, zastopnik OUmase Bohiel-motorJ**. :: Ne oknšaj, dokler ni vode zraven 1 :: 80° o bela in rudeča. 1 Liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem iranko vsake železniške postaje. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80% jesihove esence s 80 ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1-40 in K 1-60. Zaloga pri: R. BraČko, 544 trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. Št. 29. 267 II 4.079 Ljutomerčana, J zajamčeno pristno vino le iz ■ ■ ormoškega okraja, raznih let- ■ ■ nikov, ima veliko množino ■ ■ po nizkih cenah na prodaj ■ Kletar, društvo v Ormožu. niBOi Na štajerski deželni kmetijski šoli v GrottenLofu pri Gradcu se začne s 15. septembrom 1908, 42 šolsko leto. Ta zavod ima namen, da nudi sinovom štajerskih kmetovalcev priložnost, da se tam na podlagi znanja, ki so ei ga pridobili na ljudski šoli, dalje izobražujejo tako, da labk.o samostojno in uspešno vodijo kmečko gospodarstvo. Učni tečaj traja dve in če učenec nima dovolj osnovne vednosti, tri leta. Za vsprejem se morajo priložiti ta le izkazila: 1. Da je dosegel 16. leto (krstDi list); 2. kam je pristojen (domovnica); 3. da je popolnoma zdrav in je telesno primerno razvit za kmetijska dela (zdravniško in spričevalo o stavljenih kozah); 4. kaj se je v šoli naučil (šolsko spričevalo); 5. o neomadeževanem življenju (nravstveno spričevalo). Da lahko obiščejo to šolo tudi sinovi revnejših kmetov, je na zavodu 25 prostih mest. Sinovi štajerskih kmetov, ki so hočejo potegovati za kako prosto mesto, morajo oddati svoje s prej označenimi dokazili in s pojasnilom premoženskih razmer od občinskega urada (ni pa treba biti ravno nbožno spričevalo) opremljene prošnje naj-dalje do 31. jnlija na kak delavnik osebno ravnatelju zavoda in se podvreči skušnji o znanja, ki so si ga pridobili na ljudski šoli. S takim prostim mestom je zvezan brezplačen pouk in hrana; potrebne knjige in druge pripomočke morajo starši sami oskrbeti. Drugi učenci morajo plačati: za pouk 72 K; za stanovanje in kurjavo 28 K; za hrano 360 K. Prvi dve vsoti se plačujeta v polletnih, zadnja svota v četrtletnih obrokih v naprej pri ravnateljstvu zavoda. Oglasila učencev, ki plačajo, se sprejemajo do 1. septembra. Gradec, dne 1. julija 1908. Štajerski deželni odbor. 583 Zahvala. Za vse tolažilne doka?e globokega srčnega sočutja povodom prebridke izgube naše nepozabne, iskreno ljubljene soproge, ozir. matere Ivanke Zupančič, posestnice v Lobnici, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage po-kojnice izrekava vsem udeležencem mrtvaškega sprevoda iskreno zahvalo. Posebno pa se še srčno zahvaljujeva g. Frančiški Rep, ki je prebila celo zadnjo noč ob postelji predrage pokojnice in pa vrlim ruškim pevkam za prekrasne žalostinke. Lobnica, dne 11. julija 1908. Micka Zupančič, hčerka 587 Peter Zupančič, mož. ; - T* tem potom vsem prijateljem in znancem iz domače in tujih župnij, ki so spremili k zadnjemu počitku našo ljubljeno mater ozir. soprogo vpokojecega učitelja pri Sv. Barbari p. V. gospo Terezijo Skofi.6. Posebno prisrčno se zahvaljujemo veleč. g. župniku kot voditelju sprevoda, za večkratni obisk in tolažbo rajnke v njeni dolgotrajni močni bolezni, kakor tudi veleč. g. župniku od Sv. Ruperta, kteri so se drage volje udeležili sprevoda, potem gospodu organistu Stanjko Novak-n od Sv. Martina za martvaška opravila in krasno latinsko mašo. Slavnemu domačemu učiteljskemu vodstvu z učenci in ostalemu učiteljstvu za ginljiv izraz sočutja o prebritki izgubi potem vsem blagim darilcem prekrasnih vencev bodi iskrena zahvala. Sv. Barbara p. V., dne 8. julija 1908. 592 Žalujoči ostali. Karo! Kocijančič kamnoseški mojstor MARIBOR, ssmo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binaka dela iz kamna, žrli, spomenika itd. Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456 menikov. piT Vsi marmornati oltarji v baziliki v Mariboru so moje delo. • • * 1 V j če hočete dobro in po nizki Sedai ie priložnost, »¿¿SI C/ {j X ________ 36, 40, 48 in 56 v. Druki in """""" """"....... '" ■«■w cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1*20 in 1'40. Svilneni robci najnovejši po K J'80, 2'—, 2-40, 3"20, 4 itd. Perkalnati robci po 44 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1,1 20, 1 40 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po K 2-40, 2'80, 3 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1-20,1*40,1'60, 2-—, 2'40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žinmice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEG, Grajski trg. št. 2. Za veselice I in drnge slavnosti priporoča se svileni papir, konfeti, kače, papirne krožnike, razglednice izbiri. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami:: VILKO WEi}(L, Maribor, Gornja Gosposka ulica 33. v vseh barvah, itd. v največji POZOR: Edina narodna trgo-vina z manufaktur. in špecerijskim blagom L, Marie, Orataz priporoča cenj. občinstvo svoje veliko, novo zalogo. Gene nizke, postrvi, točna. Kdor hoče dobro tupiti, mois t narodno trgovino priti. v veliki zalogi, kakor tndi matrace, divanl, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. Frens Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. v o j i k svojim! Nova trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar v Klariboru TegBtthoffova cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega ln kr. glav, mesta Zagreba ,CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, Corno št. 1. Preselitev trgovine! Naznanim slavnemu občinstvo, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno nlico št. 8, ier prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojnl obisk. Z velespoštovanjem FELBBCS ROP, trgovina z manufaktnrnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8. kupujemo pri JOŽEFU ULAfiA V MARIBORU, Tegethofova cesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrate. :: :: :: Zgotovljeno je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. Narodna gostilna s Pri posti = fltaribor, Tegethofova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden. Tovarna za glinske izdelke ============== v Račju ■ izdelnje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Qlaser-ju. Kapljice za želodčni krč i Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju i Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. F. Prull s mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. 11 Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo ! 1 Razne Vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena ■»>»> »> »> « ■»>•»*»<» priporoča Berdajs Sofijin trg ISVOJi K svojimi R. Salmič, CÜ Narodni dom. Največji In naj-cenejil ettspsrt. nr — srebrnim, zlatnine In optlS-nlb predmetov, : Karoilte najsi-vejll cenik brezplačno. I Za spomladi Manufakturna trgovina RUDOLF J1*VELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za žtns-ke, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — postrežba točna In strogo solidna I yv | | Gotova sreča vsem posestnikom IJn mn I živali je Palma, ki obvaruje bo-I fl I Silil leznij in ozdravi vsakovrstno per-X UllliU i nat0 in štirinogato žival — bolno H na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnimi 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v večl) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja I I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3. 229 Za 10 otir. 20 K denarja. 12 ozir. 25 E Palma; trgovotm ■e poseben laaluiek in barvano slikane lepaka. S je raj goto vej že sredstvo, če zbolijo svinje. Dobi se pristen le v magdalenski lekarni v Mariboru, Franc Jožef-ova cesta št. 1. 519 Cena steklenice z navodilom 60 vin. Demeirij Glumac kotlap ir*fwj, PoŠta» niioa in MARIBOR, iCosen-rxg-a«»« kt. 13 priporoi» »¡»nito-anim kmetovalci» kotle in najboljäi irixgalalre, pri katerih jamči «a dobro ia trpežno dalo. fat>e«*)d v»*k« vt»w ««sto ln tet«s»o. Kipajes stari baker, tisk Is mining pc najboljil Mat. Franc Ksaver Kantner pilarski mojster, Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 26, izdeluje vsake vrste pile in stražnike iz najboljšega posebnega litega jekla za železniške delavnice, tovarne za stroje, za mehanike, kluftavničaije in kovače. Tudi najboljše vrsto žage za deske. Prevzame vsake vrste zrabljene pile in stražnike v popravo. — Opomni, da so njegovi izdelki le ročna delo. 343 Spodnještajerska ljudska posojilnica y Maribora, registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski trg št. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4»/,. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%i na vknjižbo in posestvo po 571% na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stToškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—6. popoldne.