52. šcev. V Kranju, 24. decembra 1903 IV. leto.
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo.
«Gorenjec> konča z današnjo številko četrto leto svojega obstanka in stopi s prihodnjo številko v svoj peti letnik.
Kakor prejšnja štiri leta, tako se bo boril naš list tudi v tem letu za resnico in pravico ter bo tudi zanaprej ostro šibal pogubonosno klerikalno politiko, ker smo prišli do prepričanja, da je treba drznega in usiljivega političnega sovražnika prijeti drugače kakor pa samo le z rokavicami. Kakor dosedaj, bo tudi v bodočem letu krepko, moško in neustrašeno branil ljudske koristi v političnem, narodnem" in gospodarskem o z i r u, zlasti se bo oziral na kmetske težnje.
Kar se tiče berila, bo «Gorenjec» tudi zanaprej nudil svojim čitateljem raznovrstno berilo; skrbel bo za točna in zanesljiva poročila ter za dopi-e z vseh krajev Gorenjske in vsled splošne želje objavljal tudi več novic iz raznih domačih in tujih krajev. Vsled tega uljudno prosimo, naj bi nas naši vrli dopisniki tudi v prihodnjem letu ravno tako krepko in marljivo podpirali in nam stali zvesto na strani bodisi s svetom ali dejanjem. Zatorej iskrena hvala Vam že zanaprej!
Istotako prosimo tudi vse svoje dosedanje naročnike, naj nam ostanejo tudi še v bodoče zvesti in nam pridno pridobivajo novih naročnikov, ker čim večji bo naš krog, tem lažje bomo vršili dano nam nalogo za ljudski in narodni blagcr. Število naročnikov je zadnje dve leti precej poskočilo, vendar je treba v tem oziru storiti še precej, da spravimo naš list čimdalje bolj med ljudstvo, ker naše kmetsko ljudstvo je krvavo potrebno dobrega in zdravega berila. Zatorej, prijatelji, na deio! Učimo se od naših nasprotnikov, kako ti marljivo razširjajo svoje liste. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca naj bo zanaprej, da pridno razširja napredne liste. Zlasti naj bi naši vrli pristaši agitirali sedaj ob novem letu med kmetskim ljudstvom, kateremu naj bi prav v tem času šli pri naročevanju listov na roko. Storili bodo s tem ne malo narodno delo.
Oblika listu ostane v prihodnjem letu ista, po potrebi bomo dali prilogo. «Gorenjec» velja za celo leto po pošti 4 krone, za pol leta 2 kroni.
Konečno voščimo vsem svojim dopisnikom, podpornikom, naročnikom in prijateljem lista vesele božične praznike in srečno novo leto.
Uredništvo in upravniitvo.
Božič.
Bodi nam tisočkrat pozdravljen sveti Božič, ti nebeška poezija trpečega človeškega rodu, ti čarobni svetlobni žarek, ki tako tolažilno svetiš iz nadzemskih višin v našo temno, tugepolno dolino solz in gorjd! Ti uveko-večeni znanitelj najsvetejše ljubezni in sladkega miru! Bodi nam zopet pozdravljen, ko se 1904. krat vračaš na zemljo kot sladki tolažitelj k bednemu trpinu, človeškemu rodu.
•Slava Bogu na višavah in mir ljudem dobrega src 3!» Tako je donel v sladkem blagoglasju angeljski zbor pred 1903 leti v nočni mir nad livadami betlehemskimi, oznanjajoč začetek kraljestva ljubezni in miru — nova Visoka pesem, visoka pesem neskončne ljubezni.
Po brezmejnem vsemiru se razliva svet mir, šepeče tajnostna zlata bajka o tej neskončni ljubezni, o usmiljenju in odpuščenju. Mogočni vladar na blestečem prestolu in onemogli berač na zmrzlej grudastej cesti — razkošja presiti bogataš in izmučeni ratar pod borno slamnato streho, sivi starček na robu groba in cvetoče dete na pragu življenja — vsi, vsi občutijo čarobni upliv vesoljnega praznika vseobčega človečanstva. V krasnej palači je zbral bogataš svojo družino okrog sijajnega božičnega drevesca; vsi: plemenita gospa in nežna deca, prvi dvornik in zadnji hlapček naj občutijo danes, pre-jemši bogate dari, gospodarjevo dobroto in ljubezen; v prostej slovenskej koči zbral je hišni oče celo svojo družino pred ganljivo priprostimi jaslicami, kjer prepevajo, čim manj umetno, tembolj vneto priprosto božičnico: «Kaj se vam zdi, pastirčeki.....>
«Slava Bogu na višavah!* Tudi mi se s polnim srcem pridružujemo slavospevu Neskončnemu! Tudi naša srca so polna hvaležnosti do Vladarja vesoljnega stvarstva; tudi mi se mu klanjamo, ki je pred 1903 leti zapustil nebeške višave in prišel med svoje revne otroke — sam dete, ljubko, krotko in siromašno. Slovenci smo veren in pobožen narod. Čustva vernosti niso v nas zatrla prošla stoletja, niti ga ne bodo bodoča;
540
kljub vsem napastim, naj pridejo od katerekoli strani, ohranil bode slovenski narod svoje versko prepričanje, svoje verno srce. Kakor mogočni narodi, čuti se tudi naš mali narodič v varstvu svojega stvarnika, ki ga je sredi stoletnih bojev z zunanjimi in domačim*' sovražniki ohranil nestrtega fizično, nepokvarjenega moralično. Poslal in pošiljal mu je pač celo najhujših sovražnikov - domačinov odpadnikov v podobi krotkih ovac, ki so ga hoteli pod pretvezo, da skrbe za njegovo dušo, podjarmiti in prodati tujim interesom, interesom brezdomovinstva.
• Mir 1 ju dem dobrega srca!» Sredi ljutih bojev, ki pretresajo našo ubogo domovino prav v temeljih; ko se že dviga brat proti bratu; ko moramo stati noč in dan na braniku, čuvajoč svojo najdražjo svetinjo, neprecenljiv dar nebes, svojo narodno in celo osebno svobodo mišljenja in dejanja — v tem hrupnem času tem slajše done v naše uho mile besede angeljske pesmi. Oj mir, mir! Preljubi gost — povrni se k nam, ostani pri nas. Po tebi hrepene družine, vasi, občine — cela dežela! Oj Vi, ki ste nam ga pregnali, vrnite nam ga! Tudi najbolj okorelo, najtrše srce se otaja nocoj in omehča pod uplivom miline nocojšnje svete noči. Omehčajte se tudi Vi; naj se Vam smili uboga domovina, ki ste ji usekali že na stotine krvavečih ran. Dajte nam, vrnite nam mir!> Vstopite se nocoj pod zvezdnato nebo, ozrite se gori, od koder so betlehemskim pastirjem donele besede: «Mir ljudem» — in Vaša srca se morajo omehčati, tudi Vas mora prešiniti sveti mir, ki danes rosi z nebeških višin na vsako bojno polje — in tudi Vi sc bodete združili z nami k molitvi: Vsemogočni, dodeli ubogemu slovenskemu narodu ljubi mir!
V Kranju, 24. decembra.
Iz delegacij. Minulo soboto se je razpravljalo o proračunskem provizoriju. Govorila sta pri tej priliki delegata Ceh dr. Kramar in Hrvat Biankini. Potem se je provizorij sprejel.
Izprememba državnozborskega poslovnika. Voditelji vseh večjih strank bodo menda porabili božične
PODLISTEK.
-
Vesela sprava med liberalnim in klerikalnim sosedom na sveti večer.
i.
Na vasi stojiti vštric dve skoro popolnoma si podobni hiši, le hišni številki nad vrati povesti onemu, ki ni dober znanec v vasi, katera hiša spada enemu, katera drugemu gospodarju. Velika in lepo urejena gospodarska poslopja za hišama pričajo, da sta lastnika obeh hiš imo-vila in dobra gospodarja.
In kdo sta ta dva? Prvega kličejo s hišnim imenom /a lJrezovarja, drugega pa za Bukovnika. Pri Brczovar-jevih imajo dva sina: Janeza in Štefana ter za strica znamenitega uradnika v mestu, prt Bukovnikovih pa imajo edino hči, lepo Marijanico, a stric jim je bogat dekan na veliki in dobri župniji.
Pri Brezovarjevih so naročeni na «liodo)juba», pri Bukovnikovih pa na «Domoljuba>. Pred nekaj leti so dobivali pri Bukovnikovih tudi «Slovenca«, ki ga jim je plačal dekan, a ker so je enkrat Bukovnik neprevidno izrazil proti njemu, da ga nimajo časa brati, je pismonoš prenehal ga prinašati s pošte.
Iz trga razmerja se da sklepati, da so bili pri Brezovarjevih nekako liberalni ali napredni, a pri Bukovni-
počitnice, da se natančno in resno posvetujejo o izpre-membi državnozborskega poslovnika. Nekatere nemške skupine priporočajo ministrskemu predsedniku, naj iz-premeni poslovnik s § 14., ker le potem je upati na parlamentarno rešitev nagodbe z Ogrsko.
Za Macedonce je srbska skupščina dovolila nujnim potom pol milijona dinarjev. — Amerika se ponuja za posredovalca med Turčijo in Macedonijo. — V Pragi se je vršil dne 20. t. m. za Macedonce velik shod vseh čeških strank. — Nečak srbskega kralja, desetletni princ Pavel, je prevzel predsedstvo otrok, ki so se zbrali v društvo, kateremu je namen, zbirati darove za uboge Macedonce. Vsi člani tega društva so stari pod 10 let.
Tedenske politične vesti. Cesar je sklical nadomestne rezerviste z Ogerske pod zastave. To je posledica tega, ker ogrski parlament ni dovolil rekrutnega zakona. — Laški listi poročajo, da so v Vatikanu našli skritih 40 milijonov frankov. V Bimu je to provzročilo velikansko razburjenje. — Škof Strossmaver je nevarno obolel. —
V graškem mestnem gospodarstvu so prišli na sled velikim nerednostim. Mestno gospodarstvo ima okoli 700.000 kron primanjkljaja, ki se je že celo vrsto let zamolčeval.
Dopisi.
Iz Šenčurja. Pod tem zaglavjem je prinesel •Slovenec* z dne 5. novembra 1903 v št. 258. številki dopis,
Y katerem se neki dopisun zaganja s svojo satansko zlob-nostjo v gospoda učitelja iz Olševka, v gospoda župana na Lužah in v gospoda predsednika krajnega šolskega sveta Štempiharja. Gospodu učitelju očita vsakovrstne pregrehe in ga konečno proglaša še kot krivoverca menda zato, ker se ne udeležuje «tejatrov pod kozolci». Nesramen dopisun predbaciva g. učitelju tudi neko kazen in se pri tem prav pomilovalno obrača na mučenika Jakliča. Tu se kar načuditi ne more in zdihuje, zakaj se tudi proti olševškemu učitelju ni vpeljala disciplinarna preiskava. Torej pomisli, lažnivo dopisunče, ako se hoče disciplinarna preiskava vpeljati proti kakemu učitelju, mora učitelj do tega dati povod, kar so pa samo Jaklič in njemu enaki farški kimovci zmožni. Jaklič ni prišel v disciplinarno preiskavo radi tega, ker farovškim kuharicam poljublja roke, dasiravno je poljubljanje rok iz zdravstvenih ozirov prepovedano, temveč je bila njegova disciplinarna preiskava dovolj utemeljena; zatorej ne moreš tudi proti olševškemu gospodu učitelju zahtevati disciplinarne preiskave,
kovih klerikalni ali katoliškonarodni. In tako je tudi bilo. Ali to ni motilo prijateljstva in prijaznosti med obema sosedoma ter njihovima družinama. V lepi slogi so živeli med seboj ter drugi drugim pomagali ter se medsebojno podpirali v raznih zadevah, kakor se to spodobi dobrim krščanskim sosedom, ob nedeljah in dolgih zimskih večerih pa so se sešli na raznotere pogovore, posvete in tudi na kratkočasne zabave zdaj v tej, zdaj v drugi sosedni hiši. In še več. Štefan in Marijanica sta se že delj časa rada videla, kar so z veseljem in zadovoljstvom opazili tudi njuni stariši. Brezovar in Bukovnik sta bila že priletna in sta oba nameravala v kratkem izročiti svoji posestvi mlajšim otročjim močem. Zato jima je bilo prav ljubo, da bi se Štefan priženil k Bukovnikovirn, da bi sc tako sklenilo tudi sorodno ali krvno prijateljstvo med obema sosednima hišama. Janez, ki je bil za nekaj let starejši od Štefana, pa naj bi prevzel gospodarstvo na očetovem domu.
Toda miroljubni slovenski kmet obrača, hujskajoči političen kapelan pa obrne ali vsaj poizkuša obrniti!
Približale so se občinske volitve. Kapelan, ki je že par let v župniji delal zdražbe in prepire med prej tako-mirnimi in zadovoljnimi občani in sosedi, podpihoval tožbe in poboje med njimi, ustanovil v župnijski vasi novo, popolnoma nepotrebno «katoliško» posojilnico in še bolj nepotrebno komumno društvo, v nekaterih stranskih
ako noče poljubljati farovškim kuharicam rok. — Nadalje praviš, da bi imel deželni šolski svet preveč dela, ako bi hotel krtačiti liberalne učitelje, pa tukaj si še pozabil pristaviti: «in bi se hotel ravnati po tvojih šemarijah in tvojih kljukčevih dopisih*. Deželni šolski svet se ne ozira na tvoja podla in črez vse meje lažniva poročila, temveč na poročila c. kr. šolskih nadzornikov, kjer je razvidna marljivost liberalnih učiteljev in vnemarnost Jakliča. Naj ti bode tudi povedano, da olševškemu g. učitelju ne zmanjkuje tal v domači vasi, da bi se ga Olševčanje že radi iznebili in da je zavoljo tega razpredel agitacijo po sosednih vaseh; resnica namreč je, da nam je g. učitelj vobče priljubljen in vsled lega mu kličemo: Bog ga ohrani še mnoga leta v naši sredini. Kar se tiče všolanja vi-soških otrok v Olševek, to ni stvar g. učitelja, pač pa je dolžnost starišev, ki smo dolžni skrbeti za dušni in tele?ni blagor naših otrok in, ko bi ti satansko-lažnivi dopisun ne «scimpral» svojega dopisa iz same. ostudne laži, bi lahko videl, da so bili predlogi krojnega šolskega sveta pri seji meseca oktobra popolnoma opravičeni. Mi se pa sploh ne moremo ozirati na šenčurskega župnika, ki pravi, da bo moral imeti še enega kapelana in mu potem odpade birca enega kapelana. Sicer pa tukaj g. župnik izgubi le to, kar je namenjeno kapelanu in njemu župniku, torej izgubi le tuje blago. Na drugi strani pa, ako gospod župnik dobro premisli, se mu zna ta kapelanova bira še dobro izplačati, ker niso državno- in deželno-zborski poslanci izvoljeni kot dosmrtni, bomo imeli še volitve in bo pri tistih posebno deželnozborskim klerikalnim kandidatom bolj trda predla, ker so nam sedanji preveč pokazali, kako žrtvujejo svoje žepe za kmetske kronice, nam kmetom pa pravijo: Daj, le daj, saj ti bo Bog povrnil. S tem pa mi kmetje kratkomalo nismo nič zadovoljni, zatorej bosta imela pri prihodnjih volitvah oba kapelana dovolj posla z agitiranjem in ako bo dobro izpadlo, znate ob tisti pi i liki g. župnik dobiti še kakšno dobro dekanijo. — Gospod župan na Lužah se tudi ni vsedel na puh'e razloge pri seji krajnega šolskega sveta, kakor ti podlo dopisunče piipoveduješ, temveč so mu pota z Visokega v Šenčur ter v Olševek in skupno občevanje šolarjev med potjo bolj znano kakor lažnivemu • Slovenčevemu* dopisunu. (Gospod župnik, ali se Vam pri tej misli nič ne smilijo dušice nedolžnih otročičev, saj nad zastarelimi grešniki v takem slučaju precej lohnite!),
vaseh pa konsumne podružnice, je letal sam ali v družbi svojih slepoudanih pomočnikov od vasi do vasi, od hiše do hiše ter povsod strastno agitiral za svojo konsumarsko stranko proti starim občinskim odbornikom, ki se niso mogli sprijazniti s kapelanovimi novotarijami in šušma-rijami.
Volitve so bile zelo hrupne in razburljive, in k njim sta prišla tudi naša dva znanca, soseda Brezovar in Bu-kovnik. Prvi je seveda volil po svojem prepričanju kape-lanove nasprotnike, drugi pa tudi po svojem prepričanju kapelanove priporočence.
Kapelanovi kandidatje so zmagali v drugem in tretjem razredu z veliko večino, v prvem razredu pa so podlegli le za tri glasove. Kapelanovi ali klerikalni stranki je bil torej zagotovljen župan in večina v občinskem odboru, ali vkljub temu se ta stranka ni hotela pomiriti in skleniti premirja z onimi občani, ki niso volili na njeni strani. Seme, ki ga je vsejal hujskajoči kapelan, je klilo, rastlo, cvetelo in rodilo žalostne sadove. Nasprotstvo pri volitvah je zanetilo sovraštvo, nagajanje in zmerjanje med vaščani, med sosedi.
Tudi Brezovarjevi in Bukovnikovi se niso več prijazno gledali od tistega časa in hodili so mutasti drugi mimo drugih. Srci Marijanice in Štefana pa sta krvaveli v tihi zatajeni bolesti, in njuna lica so bledela vsled pre-čutih noči in prelitih solz.
541
zatorej pa sta tudi gg. župan M. Barle in predsednik Štempih3r kot poštenjaka in iz prepričanja glasovala za Olševek in je tudi večina ostalih gg. odbornikov glasovala ž njima. Tudi ni g. Štempihar samo začasni predsednik krajnega šolskega sveta, kakor ti revče zatrjuješ, temveč pravilno izvoljen in tudi potrjen. Znabiti se tebi dopisun sline cede po županovem ali pa po predsedniškem mestu, toda tukaj ti moram povedati, da imaš za taka mesta še preneumno bučo. Konečno ti svetujem, dopisunče, da prideš s tvojim zamazanim imenom na (lan, da te pošljemo k zdravniku, ki ti bo napisal recept, s katerim boš dobil v Kranju za nekaj dni prosto letovišče z bolj lahko hrano in zagotovimo te že danes, da ti bo popolnoma odleglo.
Z Bleda. V zadevi pritožbe ebčine Ribno na cestni odbor je v štev. 51. pomota, namreč vzdržavanje deželne ceste, ki pelje skozi občino Ribno, stane na leto črez 3000 kron, ne pa 200 kron, tako da občina Ribno s svojimi cestnimi dokladami ne prispeva zadostno za svoj del ceste, ker ima občina Ribno malo direktnega davka, namreč samo 700 kron; nasprotno ima občina Bled 18.000 kron direktnega davka, in vsled tega občina Bled prispeva vedno za vzdržavanje cesta drugim občinam, ker plačuje občina Bled eno tretjino direktnega davka celega cestnega okraja. Toliko v pojasnilo pritožnikom ! Za cestni odbor na Bledu: J. Peternel s. r.
Z Gorenjskega. Čudi H se ni, ako so zvesti farovški hlapci tisti dolenjski kmetje, ki žive kakor puščavniki visoko gori v hribih in nizko doli v dolinah po skritih zakotnih vaseh, kamor ne zaide drug izobraženejši človek kakor kak dacar, finančni stražnik ali pa kak navihan kravji ali prešičji mešetar. Ali tudi te prikazni so silno redke po dolenjskih hribovskih vaseh, kmetje sami od tukaj pa ne zahajajo med svet. Zato sta jim župnik in kapelan, ki jih strašita s hudičem, peklom, smrtjo in z vsem drugim izmišljenim in resničnim hudim, vsako nedeljo, pri velikonočnem izpraševanju in o raznih drugih prilikah, vsemogočna vodnika in zapovednika tudi v vseh posvetnih zadevah. Kot taka seveda lahko zabranita svojim kmetom, da med nje ne prihajajo napredni ali tako-zvani liberalni časopisi in jih ti ne pouče o sleparski in kmetom škodljivi klerikalni politiki. Vsled takih okoliščin dolenjskim hribovskim kmetom ne pride do ušes, zakaj se v resnici gre pri raznih volitvah in jih tako moreta župnik in kapelan brez težave s kakim katoliškim geslom nabrati skupaj cele trope ter jih vleči po eno ali po dve uri daleč k volitvam. Vendar pa tudi dolenjski hribovski kmet ni nikdar tako slepo udan svojim političnim duhovnikom kakor sploh Gorenjec, ki se niti v bli.iini mest, ob železnicah in vkljub temu, da vedno občuje in prihaja v dotiko z naprednim časopisjem in izobraženim tujim občinstvom, ne more in noče otresti pog'jbr.ega farovškega jerobstva ter se postaviti na lastne noge. Gorenjski kmetje se radi pobahajo, kaki možaki in junaki so, a v resnici so le slabotni veteinjaki brez lastnih misli, brez lastne volje in onemogli sužnji svojih verskoblaznih tercijalskih žen in mlečnozobih političnih kapelančkov. So sicer tudi na Gorenjskem nekateri možje, ki so res možje in v polni meri zaslužijo to ime, toda ti so redki. Zato pa nikjer drugje med Slovenci lepše ne zori pšenica rimskemu klerikalizmu in menda nikjer drugje na svetu blagoslovljeni prsti tako uspešno ne love hranilničnih knjižic kakor ravno nà Gorenjskem. Na Dolenjskem bi niti v najzadnji vasi ne mogel kak brezvesten in izpriden blagoslovljen konsumar počenjati tako dolgo takih očitnih sleparij in lumparij na katoliški podlagi, kakršne se dogajajo dan nadan okrog po Gorenjskem skoro pred pragi trgov in mest, ne da bi zaslepljeni gorenjski kmetje izpregledali in se otresli farovških pijavk. O Gorenjci, to je sramotno za vas in vaše lepe kraje! Kako ponosno in veličastno &e dvigajo v jasne višave vaše sinje in skalnate gore, v vaših glavah pa se noče zjasniti in pod vašimi nogami dere smrdljiva in omam-ljiva reka kranjsko-klerikalne žlindre ter vam odnaša vaše blagostanje v pogubo! Ali je te vaše nesreče res največ kriv špirit, katerega uživanje odvzame človeku vsako zmožnost za samostojno mišljenje in razsodnost
542
ter mu razje telo kakor nobena druga pijača?! Morda je pa res nekoliko resnice na tem, ako se pomisli, da primeroma nikjer drugje na Kranjskem ne popijo toliko špirita kakor na Gorenjskem!
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Vabilo na naročbo. Skoro bomo nastopili nov letnik. Tem povodom zopet prijazno potrkamo na vrata naših cenjenih dosedanjih naročnikov, naj čim preje izvolijo obnoviti naročnino za prihodnje leto 1904 z vljudno prošnjo, naj bi naši marljivi prijatelji zlasti sedaj ob novem letu pridno pridobivali novih naročnikov, da bomo mogli v bodočem letu tem vspešneje vršiti težavno nalogo. Torej prosimo!
V davčno komisijo za cenitev osebne dohodnine
v kranjskem političnem okraju so bili v ponedeljek izvoljeni iz I. skupine: Kari Mali v, tovarnar v Tržiču, (član); iz II. skupine: Ni ko Lonček, c. kr. notar v Školji Loki, (član) in Andrej Rozman, posestnik v Tržiču, (namestnik); iz III. skupine: Ferdinand Polak, trgovec v Kranju, (član) in Franc Dolenc, lesotržec v Stari Loki, ter Anton Globočnik, tovarnar v Tržiču, (namestnika).
Koblar zopet na ledu! O neki živali trdijo, da gre samo enkrat na led. O našem Koblarju smo pa zadnjič poročali, da se mu je že drugič spodtaknilo. Prav radi smo konštatirali to dejstvo, kajti tako ga vsaj nihče ne more primerjati z živinieo, ki je šla samo enkrat na led. In da še jasnejše dokaže, da nima nikake sličnosti z dolgo-uhom, se je v tretje podal na osodno gladino in je seveda zopet štrbunknil. Kakor v prvih dveh slučajih, tako si je tudi svojo tretjo nezgodo prav brez potrebe nakopal s «telegramom* v «Slovencu*. Za ponedeljek je bila določena volitev v davčno komisijo in Koblar, ki misli, da mora v vsako ligo vtakniti v svoj nos, je v sobotnega •Slovenca* poslal — po pošti seveda — nastopni »brzo-jav* : «Pn volitvi v komisijo za odmerjenje osebne dohodnine v Kranju dne 21. t. m. naj se voli za uda g. dekana Antona Koblarja in za namestnika gospoda Tomo Pavšlarja.* Koblar, ki je ravno v zadnjem »Slovencu* očital drugim, da hočejo v Kranju komandirati, je vo-lilcem komandiral, da naj volijo njega v davčno komisijo in postavil je za kandidata tudi g, Pavšlarja proti slednjega volji. Poučil se ni niti toliko, da se voli v treh skupinah in zato tudi ni povedal v »Slovencu*, v katerem razredu da kandidira, Koblar si je seveda domišljal, da bodo opravičenci zbog njegovega poziva kar popadali na trebuhe in da si bodo šteli v posebno čast, ako bodo smeli oddati svoje glasove tako «nepristranskemu* kandidatu, kakor je kranjski tehant. In učinek Koblarjeve • brzojavke* je bil res čudovit. Prej se ni živa duša brigala za volitve, a ko so davčni upravičenci v mestu izvedeli o dekanovem pozivu, so nam kar usiljevali legitimacije in glasovnice, češ, dalcKoblarncbo izvoljen! In ko so v ponedeljek v Kranju navzoči kmetski veljaki culi o tehantovi kandidaturi, so sklenili udeležiti se volitve in postavili so svojega kandidata, češ, da le Koblar ne bo izvoljen! In — sedaj pride najžalostnejšc
— ko so kranjski klerikalci čitali »telegram* v »Slovencu*, so zapustili svojega pastirja in zjedinili so se na svojega kandidata, češ, da le Koblar ne bo izvoljen! Izid volitve je pokazal, kakšen ugled uživa naš tehant v Kranju j in okolici. V II. skupini je dobil cele tri glasove. Ker je prišel sani volit, smo tudi uverjeni, da je oddal tudi samemu sebi svoj glas, kajti v samega sebe ima vendar največ zaupanja. V III. razredu je dobil klavrnih 19
— splošno mnenje je, da jih je dobil (5 premalo, ker jih je zaslužil 25, pa ne glasov — klerikalec gospod K. VVindiseher 16 in kmečki kandidat župan g. I. Zabret 26 glasov, dočim je bil liberalni kandidat trgovec g. Ferd. Polak izvoljen s 95., odnosno namestnika gg. Fr. Dolenc in A. Globočnik s 94. glasovi. Koblarja so voliii le njegovi prečastiti sobratje iz okolice. Tako je
Koblar za novo veliko blamažo bogatejši, a malo imamo upanja, da je serija že zaključena. Zastavimo glavo, da bo šel iznova na led. Ker ima tako smolo s svojimi •telegrami*, ga prosimo za božjo ^oljo, da naj saj svoje morebitne kandidature za deželni zbor ne objavi brzojavno v «Slovencu», kajti sicer se mu zna nazadnje pripetiti, da bo propadel v okraju, v katerem bi po mnenju dobrih poznavalcev razmer zmagala celo — škofova metla.
Parlament v cerkvi. Gospod urednik! Če mislite, da ste v svojem cenjenem listu osvetlili že vsft načine klerikalnega agitovanja, se motite! Kaj bo spovednica, prižnica, mrtvaška postelj i. t. d.? To ni nič! Pri nas jo je pa neki fajmošter drugače «pogruntal»! Tega moža so tam nekje na Vipavskem pijanega vlačili po gostilnah in grabnih, stekel si je tam še drugih «lepih zaslug*, tako da mu tukajšnje ljudstvo, ki je o tem zvedelo, nič kaj noče zaupati. Ker tudi vzlic vsemu svojemu «diplomatičnemu» prizadevanju ne more priti na konja, občinske volitve so pa pred durmi, izmislil si je kunštni mož nov način agitacije namreč — parlament v cerkvi. Kaj zato, če ljudje zgube spoštovanje do svetosti cerkve, kaj zato če je cerkev hiša molitve? Da bi le pri volitvah zmagal! In res so se na njegovo povabilo pretečeno nedeljo popoludne zbrali njegovi župljani v cerkvi, češ, da bode »izpraševanje*. Fajmošter je zlezel na prižnico, župljani pa so posedli cerkev, in začelo se je • izpraševanje*. Fajmošter je sprožil reč jako zanimivih gospodarskih predlogov, med drugimi tudi glede zani-karne poprave občinskih potov, na kar mu je navzoči liberalni ž an krepko odgovarjal. Vnela se je splošna debata, ki je bila tem bolj živahna, ker so si nekateri bolj «cagovi» napili malo korajže, češ, da bodo fajmoštru pri «izpraševanju» bolj «fest» povedali. Možakarji so hodili ven po naravnih potrebah -ter so si nazaj grede še v cerkvi zapenjali knofe, uganili to in ono, jezili se, malo kleli, sploh bilo je prav tletno. Potem pa so gospod fajmošter, «kar tako mimogrede* še prešli na bližajoče se občinske volitve ter toplo priporočali dobre katoliške može. Da debata ni zastala, vprašali so gospod fajmošter večkrat tega ali onega, «no, kako pa vi mislite?* i. t. d. Seveda se razven par liberalnih brezvercev, nihče ni upal V cerk vi drugače misliti, kakor gospod fajmošter ! Nadalje so pa gospod fajmošter še razdelili spovedne listke, ki so bili malo latinski, malo pa nemški, slovenski pa nič! Plesniv tercijal je vsled tega svojemu sosedu šepnil na uho: «Oh, da bi le ,,Slovenec" ne izvedel, da so naši spovedni listki latinski in nemški, pa nič slovenski! Precej bi gospoda fajmoštra ,,krepko ožigosal". Pa saj mi ne bomo tega pisali „Slovencu", liberalci pa tudi ne. «Slov. Narod* je pa že tako z Nemci zvezan!* Sosedni tercijal je vsled te tolažbe pobožno prikimal. Pravijo, da so bili gospod fajmošter jako zadovoljni s tem •izpraševanjem* in da upajo na zmago pri občinskih volitvah. Če jih ne bodo nesli? Kakor takrat na Vipavskem iz oštarije? Sicer pa priporočamo •parlament v cerkvi* vsem klerikalcem, ker potem duhovnikom ne bode več treba gesla: «Vun iz zakristije*, ampak bodo kar komodno notri ostali! Če bi se našel kak neveren Tomaž, češ, tako se pa že ni govorilo v cerkvi, naj pride prašat na Koroško Belo, pošta Javornik na Gorenjskem.
Dobrohoten nasvet Koblarju. Odkar je Koblar zatajil svojega »Dihurja*, se gnojnica iz kranjskega farovža odceja v pobožnega «Slovenca». Škofov list se je že dvakrat na iz »Slovenskega lista* dobro poznat pobalinski način bavil z razmerami, zlasti zasebnimi razmerami v Kranju in z neko posebno slastjo mrcvaril afero, ki se je pripetila v neki tukajšnji gostilni. Obžalovanja vredni dogodek — kdo ga je prouzročil, o tem si ne prisojamo nikake sodbe — umazani dopisun politično izkorišča, vso zadevo impertinenlno lažnivo zavija, napeljuje vodo na svoj mlin, hoče deliti brce, ponuja ad captandam bene-volentiam bonbone, tlači v afero osebe, ki ž njo niso imele ničesar opraviti in v svoji krščanski ljubezni vliva olje v ogenj z namenom, da bi strasti še bolj vzplamtel. Koblar, brez kojega vednosti ne pade nobena kranjska liga v »Slovenca*, je soodgovoren za to početje in zato ga opozarjamo, da naj prepreči Liste umazane notice v «Slo-
vencu». Ako ne bo miru, bomo morali pogledali za kulise izobraževalnega društva, kjer pijani odborniki po svoje nastopajo; bavili se bomo s pevovodji ter kazenskimi preiskavami in na drobno bomo pojasnili, kako Koblar uradno potrjuje neresnico. Če to ne zadostuje, imamo še precej smodnika na suhem. Tedaj pamet, je boljši kakor žamet!
Na Primskovem bo na Štefanov dan «ofer» za škofove zavode. Ljudje, ali ste padli na glavo, da hočete s krvavo zasluženimi krajcarji kupovati bič, s kojim vas bodo enkrat tepli. Ali nimate gimnazije pred nosom, kamor lahko pošiljate svoje otroke, ne da bi vas to veliko stalo? Ali nimate ravno vi od tukajšnjega gimnazija prav velik dobiček s tem, da lahko vse svoje pridelke hitro in po ceni spravite v denar? Le pomislite 10 let nazaj! Mar cenite, da bo vsprejemal škof revne dijake v svoje zavode?! Kaj še, le plačujoče bo jemal, revne pa še nadalje puščal posvetnim zavodom. Ali se ne pravi pljuvati v lastno skledo, če podpirate zavode, kateri iz-kušajo oškodovati našo gimnazijo, od katere imate tudi vi velik dobiček? Kdor nima slame v glavi, ne bo dai počenega groša. Ako imate kaj denarja odveč, podarite ga raje tukajšnjim revnim dijakom, in bodite prepričani, da bo pri Bogu vsak vinar desetkrat več zalegel, kakor če bi ga dali za zavode, s katerimi se bo farška komanda le množila nad ubogim in zapeljanim slovenskim kmetom.
Gledališko predstavo priredi slovensko bralno društvo v Tržiču na Silvestrov večer, igrala se bo veseloigra «Blaznica v prvem nadstropju*. Po igri se ponovi na željo občinstva komični prizor «0 nezvesti ljubici». Vstopnina za člane 40 vin., za nečlane 60 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Silvestrovo veselico priredi «Narodna čitalnica* v Kranju v četrtek dne 81. decembra t. 1. točno ob pol-devetih zvečer v svojih prostorih. Spored: I. Noviteta! • Njegova hišna* (Nelly Rozier), veseloigra v treh dejanjih, francoski spisal Bilhaud. II. Prosta zabava. III. Ples. Vstopnina za člane 50 vin., za nečlane 1 krono. Med dejanji in pri plesu svira tukajšnja meščanska godba. K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje «Narodne čitalnice* naj-uljudneje odbor.
Vodstvo tukajšnje dekliške šole nas prosi objaviti, da se zadnjič ni namenoma prezrlo naše uredništvo, ker ni prejelo nobenega povabila k božični predstavi, temveč se je to storilo le pomotoma; objednem nam isto naznanja, da se veselica štirirazredne dekliške ljudske šole, ki se je vršila zadnjo nedeljo, na splošno željo občinstva in posebno z ozirom na to, da mnogi vsled prenapolnienja niso dobili vstopnic, ponovi dne 26. decembra t. 1., t. j. na Štefanov dan z istim sporedom in cb isti ceni sedežev, ko prvikrat. Začetek je ob treh popoldne; blagajna se odpre ob dveh. — Za garderobo se bode skrbelo. Sedeži bodo numerirani. Dobivali se bodo tu^i v predprodaji istega dne dopoldne od 10.—12. ure v pritlični šolski sobi I. razreda. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi
učiteljski zbor dekliške šole v Kranju.
Is Škofje Loke. Redni občni zbor škofjeloške Čitalnice se je vršil v soboto 19. t. m. v društveni dvorani. Novi odbor se je takole konstituiral: predsednik: Teodor Bežek, c. kr. sodnijski adjunkt; podpredsednik: dr. Anton Arko, zdravnik; tajnik: Franc Magdič, c. kr. sodnijski kancelist; blagajnik: Franc Primožič, c. kr. sodnijski kancelist; knjižničar: Rafael Thaler, trgovec. V minulem društvenem letu je štela narodna Čitalnica častnih, domačih in zunanjih članov skupno 63. — Čitalnica priredi Silvestrov večer. — Občni zbor slovenskega bralnega društva v Skofji Loki se vrši po običajnem sporedu v nedeljo 3. jan. 1904 v društvenih prostorih.
Umrl je na Dunaju veletržec in lastnik blejskega grada g. Adolf Muhr. — V Radovljici je umrl vtorek g. Franc Pretnar, hišni posestnik in steklar. — Na Ovsišah pri Podnartu so danes zjutraj pokopali g. Martina Fisterja, bivšega župana, ključarja, posestnika in člana krajnega šolskega sveta. N. v m. p.
Na Bohinjski Beli je dobil mesto poštnega ekspe-dijenta g. Friderik Olifčič istotara.
543
Prostovoljno gasilno društvo v Stražišču priredi danes ob šestih zvečer veselico z božičnim drevescem in šaljivo loterijo v gostilni «pri Val. Benediku*. Vstopnina za člane in nečlane 20 vin. Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje troškov za orodje, Vas k obilni udeležbi vabi odbor.
Zoper davico ali vratnico, ki vsako leto pomori toliko otrok, se je izkazalo, — kakor se nam poroča — kot najzanesljivejše domače zdravilo — kislo zelje, s katerim naj se davico takole zdravi: Ko ta bolezen napade otroka, naj se kake tri pesti mrzlega surovega kislega zelja zavije v tanko plateno ruto in s tem obkladkom ovije bolnikov vrat. Ko se zelje na vratu nekoliko segreje in spari, naj se nadomesti s svežim zeljem. To naj se ponavlja tako dolgo, da izgine vsaka nevarnost bolezni. Ako bolezen zapusti otroku hripav glas, je dobro sredstvo zoper to par požirkov dobrega naravnega brinovca.
Na Koroški Beli se vrše dne 9. januarja prihodnjega leta občinske volitve. Župnik Košir se trudi na vse pre-tege da bi zmagal. Zatorej, kmetje, pozor!
Izpred sodišča. Janez Rožanec, mesarski pomočnik iz Rudnika, in Janez Miš pekovski pomočnik iz Doba pri Kamniku, sta v Višnarjevi gostilni na Jesenicah dne 23. avgusta nagajala fantom in jih izzivala. Ko je gostilničar že zaprl duri, sta še razbijala po durih. Na cesti se je začel prepir. Hlapec Jernej Zalokar je udaril Rožanca s palico po glavi, nakar je Rožanc skočil v Zalokarja, kateremu je pomagal še tovariš Miš. Drugi dan so našli za Višnarjevo gostilno truplo mrtvega Jerneja Zalokarja, ki je imel prerezano glavno odvodnico. Smrt je nastopila vsled izkrvavitve. Sodišče je obsodilo Rožanca na dve leti, Miša pa na 13 mesecev težke ječe. — Janez Vrtnik, posestnikov sin v Lahovičah, se je v družbi dveh fantov, ki pa sta neznano kam pobegnila, dne 1. marca letos udeležil pretepa v Podborštu, pri katerem je bil krčmar Andrej Svetlin težko poškodovan. Sodišče ga je obsodilo 5 tednov ječe.
Resolucije zadnjega učiteljskega zborovanja na Primskovem so naslednje: I. Podpisano učiteljsko društvo protestuje proti nečuveni klerikalni anarhiji v deželnem zboru kranjskem, ki je naperjena proti izboljšanju učiteljskih plač in preti zato neizmerno škodovati našemu ljudskemu šolstvu, ki ostane kmalu brez učiteljstva, ker beže mlade učne osebe zaradi sramotno nizkih plač kar trumoma iz dežele. II. Podpisano učiteljsko društvo protestuje najodločneje proti učiteljstvu skrajno žaljivemu, njega ugled in veljavo kratečemu in naravnost proti telesni varnosti učiteljstva naperjenemu, docela neosno-vanemu hujskanju dr. Šušteršiča in njegovega glasila •Slovenca*. III. Podpisano uč*teljsko društvo apeluje na vse merodajne faktorje in korporacije, kakor na deželnozborsko večino in deželno vlado kranjsko, da varuje ugled in veljavo kranjskega učiteljstva z vsemi silami in z vsemi pripustnimi sredstvi pred brezvestnimi hujskači in obrekljivci. IV. Podpisano učiteljsko društvo apeluje na vse merodajne faktorje in korporacije, da si v interesu šolstva in učiteljstva ter zato v interesu blaginje dežele kranjske z vsemi silami prizadevajo, da se nemudoma urede plače kranjskega učiteljstva v smislu resolucije B zadnjega velikonočnega učiteljskega shoda v Ljubljani. V. Podpisano učiteljsko društvo se strinja s pisavo «Učit. Tovariša* ter zahvaljuje njega urednika na možatem in odločnem nastopu proti najhujšemu in najnevarnejšemu sovražniku svobode naroda vobče, učiteljstva posebej, in ga prosi, naj vstraja na sedanjem težavnem potu še v nadalje v procvit šolstva in učiteljstva.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj.
Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor je dal za leto 1904 podpore naslednjim gasilnim društvom z Gorenjskega, in sicer: Ljubljana 600 K; Ribno in Stražišče po 400 K; Jezica, Stara Loka, Vodice po 300 K; Trata 250 K; Št. Vid pri Ljubljani, Mošnje, Šmartno pod Šmarno goro, Gameljni, Motnik, Pirniče, Mengiš, Srednja vas v Bohinju, Radovljica in Bled po 200 K; Breznica, Bohinjska Bela, Kamnik in Spodnja Šiška po 175 K; Kropa, Dol, Mojstrana, Zgornje Gorje, Rateče, Dob, Dovje, Kamnagorica, Poljane, Jesenice, Cerklje in Voglje po 150 K; skupaj na Kranjskem 15.950 K,
544
Božično veselico prirede v nedeljo, dne 27. decembra brezniski pevci in diletantje v novi, prostorni in krasni dvorani stare šole na Breznici. Vsporcd. Nagovor. »Podoba Matere božje» ali. »Roparji pri Mariji kulinski», veliki, največje zanimanje vzbujajoči igrokaz v 5. dejanjih, vzetih iz 16. stoletja. Po igri zasliši občinstvo še nekaj ubranih komadov dobro izvežbanega domačega pevskega zbora. Pred predstavo in med raznimi prestanki bo zabavala in očarala občinstvo krasna godba, kateri se bodo gotovo divila tudi najbolj razvajena ušesa. Igralci bodo nastopali v kostumih iz 15. stoletja. Krasno obleko je blagovoljno posodil g. vitez pl. Karo! Strahl. Slavno občinstvo bode naravnost očarano! Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 1 K, sedeži III., IV. in V. vrste po 70 vin., stojišča 30 vin. Pričetek točno ob 7. uri zvečer.
Zahvala.
Povodom odlikovanja občine blejske na mednarodni razstavi zdravišč na Dunaju so mi vrle blejske naprednjakinje izročile krasno diplomo, za kar se jim najprisrčneje zahvaljujem, obenem pa povdarjam, da bom tudi zanaprej neustrašeno zastopal koristi zdraviške občine Bled in storil v njega povzdigo, kolikor bo v moji moči.
2132—1 Z odličnim spoštovanjem
Jakob Peternel, župan blejski.
Obvezanec Adolf Kreuzberger v Kranju.
E 492/3 14
2)ražbetti oklic.
Glasom odloka z dne 11./XII. 1003 oprav.
štev. "jj-   vrši se dne 11.,januarja 1904 dopolu-
dne ob 0. uri v Kranju h. šl. 53 javna dražba raznega špecerijskega blaga, Irgovske oprave itd.
Trgovska oprava se lahko ogleda dne 11. januarja 1904 od 8. do 0. ure dopoludne v Kranju
h. Št. 53. 235-1
C. kr. okrajno sodišče v Kranju odd. III.
dne 11. decembra 1003.
L. S.
Mladič 1. s.
Prodajo se
kozarci, vrčki, svetilke in razne druge stvari vsled preselitve takoj. 227 -2 Ver se izve pri Iv. Pešecu, gostilničarju ,pri .Jelenu' v Kranju.
v Kranju 228-2
priporoča svojo velikansko zalogo raznovrstnega
kinča za božična drevesca.
Darila.
Za dijaško kuhinjo v Kranju darujeta namesto novoletnih voščil gospod Ivan Graiser in gospa Antonija Graiser iz Šenčurja 10 kron.
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
5—25     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 3,155.888 18. Stanje hipotečnih posojil K 1,951.327 10.
5cr)itr)s por)ticlba.
Mladenič z velikim posestvom na Gorenjskem se želi za, zakon seznaniti z dekletom od 24—26 let, s primerno doto. Posestvo je vredno do 40.000 X kron, pa brez vknjiženih dolgov. Prilika dobra, katero veseli dobro kmetijsko domovje. 234—1
Naslov: Fortuna št. 5, poste restante, Kranj.
L>ol>sW pes
šest mesecev star, bele barve z rumenimi lisami, se je izgubil.
Kdor bi kaj izvedel, kje se nahaja, naj to sporoči proti primerni nagradi Francetu Dolencu, lesotržeu v Stari Loki pri Skorji Loki. 235-1
Globoko užaljeni javljamo tužno vest o smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma sina in brata, gospoda 233
Franca Pretnar-ja
hišnega posestnika in steklarja
ki je danes, ob 11. uri dopoldne po kratki bolezni, prejemši sv. zakramente ta umirajoče v 45. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega bo v četrtek, dne 24. decembra t. 1. ob polštirih popoldne.
Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Radovljici, dne 22. decembra 1903. Minka, hči. Uršula, mati. Ivan, brat.
Jane* Sartori ************
Radovljica (Gorenjsko)
Trgovina z železnino, šivalnimi in poljedelskimi stroji vsake vrste. Nagrobni križi, štedilniki za vzidati kakor tudi iz ploče-vine, železne ograje, kovanje za okna in vrata, vsake vrste stavbinske železnine
i. t. d. 201-8
CQ
D11C
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
144—16
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
O
i
• t* P-
Ö
♦J ►o
2»a &opcfi, kakot tudi -ftipe, va&e in
dtuyc glinasti, i&d&lhi v   V5¿f\  Gatvan,  ttpežne in cen« pripotoca ptva in največja
Kovavna
peci j  in yíinaotifi i&ddfaov
€lvcywA Yvette
11532 v Cju4tj*ni
R. LANG, Ljubljana (KolizeJ)
tovarna ra modrocs na par««* in posteljno opravo, «aloga pohištva,
priporoča vsaka vrste
modrocev. posteljne vlooe, zrcal, podob. otroCjih vozičkov, naslonjačev, poti-(sofá, kanape, divas) ii sobno opravo 94—3t>
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje točno.
545
Tedenski sejem v Kranju dne 21. t. m.
Prignalo seje 202 glav goveje živine, (i telet, 47 prašičev, — ovac, — koz, 60 buš, — konj. —• 50 kg: pšenice K 8'—, prosa K 7*—, ovsa K 6*25, rži K 6*50, ajde K 7*50, ječmena K 6'—, fižol ribničan K 10*50, koks K 12—, mandalon K 10'—.
liter, urar
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3'75, najfinejša znamka, gld. 6-50. 140—27
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo dobro urejeno delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejšem kroju, kakor tudi zalogo blaga za moške obleke ter izdelanih oblek in havelokov.
Zavezujem se vsakemu p. n. odjemalcu, oziroma naročniku dobro in natančno postreči. Z ozirom na to se nadejam, da mi bo stavno občinstvo v mestu in na deželi izkazalo svojo naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
180-18
Lovrenc Rebolj
krojač v Kranju.
Ts
o
cana
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Ceciiu pri Prostjevu in Smichow-Prarja.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 15—49 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom hrizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni - ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno, Plačila po dogovoru.
Podružnica K. A. Smekal v Zagrebu.
546
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilu« mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, štedilnike itd. 125-30
Špecijalitota: valjični zastori (Rollbalken).
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržali zdrave.močne, ješčc in debele če se jim pri-mešuje h krmi
g& živinski prašek gfe
iz lekarne Piecoli ,pri Angelju', T^jvitoljana
Dunajska cesta. En zavoj '/4 kilogr. strne 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družin po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem And. Kocjanči č.
Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. J I. 199-11
Mar pridete t Ljubljano
izvolite si ogledati v Špitalski ulici št. 5
moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni karngarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
110 31 R. Miklauc.
Stanovanje
s 3 sobami in vsemi pritiklinami se odda v hiši št. 143 takoj v najem. 194-12 Več se poizve v trgovini Peter Majdič «Merkur» v Kranju.
Vljudna prošnja:
Pri kupovanjune zahtevajte samo »sladnekave«, ampak izrecno vselej — Kathreinerjevo — Kneippovo sladno kavo in odjomajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba.
G. Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Naznanjam
da so pri meni na novo izšle dvoje masne bukvice
Matere božje: «Slava Marije* in «Marija, naše veselje* s silno lepimi molitvami in debelim tiskom in se dobe različno vezane. Gene so od 40 kr. do 2 gld. Dalje se dobi«Proračun s funtov na kilograme. Priporočam se tudi za vezanje knjig. Postregel bodem vsakemu z dobrim delom in nižjimi cenami kakor vsak drugi. Kupujem tudi vsakovrstne stare knjige. 222—5 Pavel Bizjak v Kranju št. 118
zraven velikega vodnjaka.
117-30
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent,  zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ivjubljanl
Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija). 11-4»
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
3(tipiijem
antikvarične knjige, cele knjižnice, stare slike, star denar in druge antikvarične umetnine.
Ponudbe na upravništvo «Gorenjca» pod šifro «Antikvarijat». 225—4
*w>^>i/y>>i'V,^|M'V'Mi|Vv>
¡
i
■
4>
Zakaj je nemška kuharska knjiga: «Prato: Die süddeutsche Kühe» tudi pri nas razširjena v mnogo tisoč eksemplarjih?
Zato, ker doslej ni bilo kuharske knjige v slovenskem jeziku, ki bi mogla po vsebini in po zunanji opremi ž njo uspešno tekmovati.
„pobra Kuharica"
ki je izšla v založništvu L. Schwent-nerja v Ljubljani:
se pa lahko meri ž njo v vsakem oziru.
Obsega na 57G struneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najukusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 koloriranih tabel, je trdno in elegantno v platno vezana, izkratka zadošča zahtevam in potrebam tudi najfinejše kuharice. — Cena ista kakor nemški knjigi, namreč le 6 K. po pošti 6 K 55 h.
Slovenke, kupujte jo in kuhajte po njenih navodilih in ne hodete se kesale! 208—K
547
Ivan Schindler, Dunaj III. 1.
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in 98—20 obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, ville, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, «troje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri-p.ave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh Sestavo v, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se ludi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti!
Piše naj M naravnost: Ivan Schindler, Dunaj I1I./1. Erdbergstr. 21
# Trgovina z železnino in špecerijskim blagom
■
I „jÄötfflUt" ?eter JKajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, železne brane, moti-ke, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča,
nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje
Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih peči,
Homan-inportlattii-cetnent, traVerze, stare, železnice line
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
3 Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
§
548
.2-52
Uredim društva
l Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
* Vt •/•
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo* rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Peter Mayr.
Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakove.
I hj.ja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ta četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na doni stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorcujca».
(»govorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.