Leto VIII., šftev. 62. Celfe, torelt 8. funija 1926. Poštnlna plačana v gotouini. 'B^h^jh^hh^l ^^^5^B ^^^^^M ^^^^^^L ^^^^^^L ^^^^^^m ^^^^^^P^^^^^^L ^^^^^fl ^^^^^^^L ^^^^^S ^^H^A ^^^^^h ^^^^^R A ' Naročnina Zg Jugosiavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcrastvo: letno 240 Din. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Te).6.S.— Rač. p.-č.zavoda 10.666. Oglasi po stalnem ceniku. Barka RR se potaplja. Narodni poslanec proses or dr. Ljudevit Pivko je napisal v mariborski /labor« pod zgornj.hn muslovom čla- nek, ki ga tu podajemo svojdnn čitate- Ijem: V zadnjcm mesecu j.e vlada stal-a trikrat zaporecloma precl asternativo: bodisi pojdeniov nove volitve ali pa še zakrpamo za silo »sporazum« med ra- dikali m radieevci. Vlada se je odloči- la za drugo rešitev. da.si se zaveda, da tie more v sedanji koa.liciji rešLti iiiobe- nega važnega problema i-n da lahko vsak moment nastane nova kriza. Med radikafi danes ni človeka, kii bi hvalil sporazum z radrčevei. Vsa lanska sk,va jc minila, vsi slavospevi na sporazum so pozabljeni. Ob vsaki krizi se pojavljujo med näimi odločni glasovii, češ, z radiicevci smo prekinil'i, z Eadicem se ne more delati. Tod a kaj jim preostaja, če prekinejo zvezo z Ka- di čem? Tu jiim vstajajo pred očmi novi problems ki so še hujši in nevarnejši. Nemoralnost teiga sporazuma se sedaj najbolj maščuje nad radikali sa- rnimi. Vodilni krogi med radti/kali vedo dobro, da ni drugega izhoda razen vo- liitev. Toda volitve so danes za nje ne- varen korak. ker je ja.sno, da se je po- l'ozaj za radikale med narodom neiz- merno poslabšal. V stari njiihovi poli- Jieni organizaciji se javl'jajo razpoke na vseh koirciih iai krtijih iin pojavi v Srbiiji sanii dokazujejo, da je konec do- sedan je njihove neomejene moei. Na- zadovanje radikalskih glasov pri pri- hodmjiili voliitvab se ne eeni samo na i\>- soče, temveč na stotifcoče. — Imeli bodo fežkega posla, ako hocejo v prečaaiskm krajiih, v Vojvodnii. Sremu, Bosni in Dalmaciji rešiiti vsaj nekaj mandatov pred Pribiceviicevo ofenzivo, aše v Sr- biji in cefo v srcu radilkalije, v Šuma- diiji je daaies položaj radiikalov obcutno pa^'1'aihšaii.. Preteklo nedeljio (dme 30. maja. — Op. ured.) smo doživeli v gor- njem Ba;iia.tu za,ni.miiv poli'tiicen dogo- dok. da je nar.odna masa — diosfej ra^ dikalna — odobrila Pribiceviicevo po- litiko. Samostalniih demokra.tov v srezu Vel. Kikinda doslej niso niti upošteva- ii, tako malio ji'h je bilo. In sedaj pri- čenjamo z organizaci-io v Srbiji sami in jiiitri v nedeljo 6. juniija se vrši prvo zborovaiije v Šabcu, ki bo s svojiim od- mevom stresl'o vso Mačvo in .severoza- padni- del Srbi'je. Uniljiiivo je; zakaj organLzatorno delo ifli propaganda SilS nd po godu niti radikalom nili radičevcem in da se Ijuiijo na »brezobziirnega« Pribi- cevica. Havarirani la.dji sporazuma RK ni več pomoči-, Ne vemo, komu bo žal. kadar >e potopi'. Politika p OBCA ZMEDA V POLITIKI. V sobotni številki časopiga »Narodna Od- brana« v Beogradu, gkvnega gia.sila organizacije Narodne Odbrane, je izšel uvodnik pod naslovom »V občem ka- osvi«. Clanek ugotavlja veliko zmedo v nasem politirnem žkljenjai, ki je re- zultat jalove osemfetne drža.vnopravne borbe. Članek govori o pokvarjenosti danasnjega duha in o strahoviftih po- sledtcah tega dejstva. jNa.rod je izgubil \ero v pa.rlament in parlamentari'zem. Za-to je treba vse to izmeniiti, sicer pri- demo v vedno večje oslabljenje države iin nacije. Avtoriteta države je padla, vera v zakon j.e izgubi'jena. Edini izliod i'z tega položaja je vlada izven parla- men.ta, vlada strokovnjctkov, ki naj prevzame vodstvo za dobo več let. — Stranke pa naj se razpusiijo . . . p POLOŽAJ V EGIPTU je.vse dalje bolj napet. Kakor znano, je dobil tam pri nedavnlh volitvah večino zna- ni nasprotiiik Anglije, egiptovski na- cijonai'i'st Zagkil-paša. Misli-l je nekaj ca&a na to, da sam sestavi novo vhulo. Napetost med Anglijo in Egrptom je nara.sla še te dni. ko je porota v Kairii oprostila štiri morilce svoječasnega an- gleskega vrhovnega komiisarja Lee Stacka. V Londonu se razmišlja o tem, da se prekliče proglasitev neodvisnosti Egipta, ki je bilia izvršena f. 1922. To bi pomen.ilo pričetek borbe med Egip- tom im Anglijo. Angleška vojna mor- narica iz Malte je 3. t. m. odpkila na ukaz angleške vlade v Aleksandrijo, c.stai'o sredozem-sko vojno brodovje je v pripravljenostk Celjska kronika^ c HUD DEŽE.VEN SVETNIK je sv. Medard, ki goduje 8. junija. Naj- boi'j se ga bojijo kmetje. ker o njem gre pregovor: Ce na Medardov dan dežu- je. dežuje potem celih 40 dni. Ker pa- de v to dobo košnja, je za kmetovalce vreme teh dni veiike važnosti. Kakor se kaže, se Ictos v tem ca.su nioče ne bo bati. Saj je že itak dosti deževalo. c REDNI SESTANKI ČLAN0V SDS ZA CELJE se vrše vsako sredo v rnali dvorani Celjiskega doma. Začetek razprav je ob osmih zvečer. c NOVI DIREKTOR REALNE GIMNAZIJE. Stj. Radič je kot pro- svetni niimister imenoval za direktorja celjsko giiinnazije mariborskega proi'e- sorja Rostoharja. To knenovanje je bi- lo protizakonito, ker profesor Rosta- har niina predpisanih sl'uibenih let. Sedaj je prosvetn-i mimister Trifunovic Radieev akt razveljct.viJ in za direktor- ja celjske gi.mnazi.je je ianenovan prof. Anton Zupan z gimnaziije v Kranju, ki je bil po sruibenih letih najstarejsi prošnjik. S tem je torej zadeva pra.vil- no uxejona. c OBISKOVALGEM LJUBLJAN- SKEGA VELESEJMA. Uprava ljub- ljanskega velesejma je letos izdala ka- kor tudi druga leta permanentne legi- tjmac'ije po 30 Dim. Z njiml je zdru- žena udobnost polovične vožnje. Pri udliodni postaji je treba kupiti cei'o vozuo karto. s katero se je mogoce brez- plaeno peljati potem iz Ljnblja.ne. Za dru'zine je letos prvič poskrbl'jeno s po- sebnwni rodbinskiimÄ vsitopniicami1 po 20 Dim za tri osebe hkrati in sicer za enkraten obisk velesejnia. Običajne en- kratne vstopnice se dobe po 10 J)in. c URADNI DAN ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. Gremij trgovcev v Gelju naznanja vsem gospodarskim krogom v Gelju in celj- ski okolit'i, da bo uradovai" referent zbornioe v torek, dne 8. junija wl 8. do 12. lire v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarniice). c LJÜDSK0 VSEüCILIÖCE V GELJU. V seznamu preda.Tanij v letu 1925./26., ki smo ga zadnjič objavili, je po poinoti izostalo lepo uspelo pre- tlavanje g. prianariija dr. Raišpa o tu- berkulozi. c MOHORJEVA TISKARNA V GELJU? Po Geljiu je nekdo raztrosü* govorice. da se namerava v Gelje pre- seliti Mohorjeva tiskarna iz Prevalj, V tiskarniške namene namerava baje adaptiu'ati Kosovo hišo v Prešernovi uJiiti. 0 taki nakani Mohorjeve druzbe se je pač že govoriJo pred tremi leti, a do izvrsiitve še ni priišlo. c! KOPALIŠČE IN PLAVALIÖCE »DIANA« NA BREGU je od 1. junija otvorjieno. Topiota vode dosega ob to- plih dneviili poposdne 15° R. Ljaibitelji zdravega pl'avalne.ga sporta najdejo v plavaHšču prilike za plavanje. c KONGRES KREKOVE MLADI- NE V GELJU. V dneh 12. in 13. t. m. se bo vršil v Geljoi' prvi kongres kr- scanske socijali^sticne desaviske mla- dine. c UMRLI SO tekom meseca maja v mestu Geljiu: Vrečer Maks, sliikar 66 let; Breniec Terezija, peri'ca 62 let; Re> bevšek Krkstima, hi;i sluižkinje 2 in pol leta; Dornik Rudolf, trgovski pomoč- lifik 31 let; Pužnik Asojzij, mestni ubo- žec 59 let; v javni bolnici: Korpar Leo- poldina, 'služkmja iz celjiske okolice 35 let; Stare Frančiiška. občinska uboga od Sv. Kr ist of a pri La.skem 66 let; Ko- dre Josip, privatni zivin.ozdra.vnik iz Gel ja 75 set; Cqcej Juro, te.sar vl Lrtije 47 let; Kotniik Ötei'an. posestnik iiz No- ve cerkve 28 let; Podgoršek Jakob, kro- jaski mojster iz Gelja 54 let; Pecnik Terezi'ja, žena ključavničarskega moj- stra iz Vojnika 32 let; Skaza Herbert, trgovski pomoenik iz Celja 17 let; Vi-ečko Mari ja. delavka iz CePja 32 let; Keber Luka, čevljarski mojster iz Ge- lja 70 let; Živko Anton iz Gor. Jakob- skega dola 27 let; v imvalidskem domu: Macek Anton 39 let; v vojaški bolnici: Pešic Milosfav, orožnik iz Rogatca. To je vsega 18 oseb. c GOVORICE 0 SMRTI TRGOV- CA PAVLA N0VAKA. Da razjasnimo zadevo in ovržemo govorice, da bi bil bivši celjski trgovec Pavel Novak v Ma- riboru utonil, ugotavljamo, da nani je bil predložen uraden dokaz, s katerega smo posneli. da se je omenjeni te dni1 mudi'I v Varaždinu, kjer je bis dne 4. Em. Lüek. Zgodovinski opis Slovenske Štajerske iu Prekmurja, (Spisal prof. dr. Fran Kovačič.) (Dalje.) In za tega Franca Jožefa I. .so hr- vaski vojaki z navdušenjem šfi 1. 1914. v svetovno vojno, odgojeni od prava- sev v dinastični legitiminosti, v slavjan- sftvo odklaiijajocem duhu in v strast- nem sovraštvu do Srbov! Nj'iJiovo jiir- nastvo v tem boju je ogrski miiniister- predpednik Tisza v državnem zboru neobit'no polivalil. Docim je po poroči- Ju Potiorka 21. pešadiiijska diiviai-ja (pretežno slovanska brambovska divi- ziija) za.puistiila srb.sko bojišce ber s tem povzrocila sramoten poraz poveljnika, se je baj« varaž. polk hi. 16 hrabro boril za madjar.sko-a.vstridvsko zmago. Protect »Hrvatskega odbora« pröti taJtšnemu držčinju hrva&krh vojakov ni i'imogo pomagal. Prof. dr. Kovačič je v odseku >'Zadfnja leta avstrigeke uprave (1914 do 1918)« povsem pravilno ocen.il zna- caj in poliiticne namene pokojnega nad- vojvode Ferdinanda. On piLe o njem: »Slovensko l'judstvo je bilo talcrat (pr- ve dni julija 1914, ko so peljali njego- vo mrtvo trupto skozi sLovenske zem- Ije) v dobri veri, da bo ta »Izrael od- resi'l«. da bo z njegovim na&topom za- sijalo Slovencem milejše solnce. A to prieakovanje je slonelo na, popolnoma napaeni podl'agi. Ferdinand je bil osebn.o trmast mož, precej ozkega du- sevnega obzorja. Njegov ideal je bilä predmarena enotna Mettern ichova Av- strija. Hrvatom se je laskal, ker je mi- slil z njib pomot'jo ugnati Madjare, Ce- honi bi bil morda vsaj hlpno kaj do- volil radi svoje žene, aM za Stovence ni imel ndčesar. Štajerska in Koroška sta zanj bill nemški deželi, kvet-jemu bi bil Kranjcem kaj popustil, koneno pa tu- di nje žrtvoval na oltar nemške Av- stri je«. K tej oceni značaja, narodnega mišijenja iin političnih namenov pokoj*- nega nadvojvode Ferdinanda liocem še jaz slcdeče dodati: Ferdinand ni bil sa- mo trmast mož, ampak tudi surov, umazan in sebicen. Ko se je okoli leta 1906. po Dalmacijti na morju vozil, za- krical je naenkrat: »Schiffen Sie mir die.sen Hund aus!« Meniil je nekega nradnika, ki se je vozil v spremstvu. Ko pa ga je pozneje še na brodü opa- zils se je spet zadrf: »Haben Sie mir diesen Hund noch nicht ausgeschifft?« Duma.jska »Freie Presse« z dne 11. aprila 1926 j.e primesla pod naslovom »Eine sensationelle Aeusserung des Erzherzogs Franz Ferdinand« siedečo vest: Gros Aehronthal je leta 1910. sprejel ruskega zurnalista in »pansla- viistiškega liujskača« Wesseliitzkega; napram njeniu je Aehrenthal izrazil željo, da bi se zopet obnovili prijatetj- ski stiki m«ed Avstro-Ogrsko in Rusi'jö. Ko je Ferdinand o tem zvedcl, se je na- pram nemškemu poslaniku Tschir- schkyju, kakor ta sam v publikaeiji di- ploniatskih spi^ov poroča., na ta nacin izrazil: »Sagen Sie mal, Aehrenthal hat wohl mit dem Empfang dieses Schw . . . h . . (Schweinehundes!) eine kofossale Duamnheiit und Taktlosigkeit geinacht. Ich bitte Sie dringend, nach Berlin zu schreiben, dass man dort nicht etwa a.uf den Gedanken kommt, da&s ich etwa hinter dieser Sache ste- cke oder sie auch nur ballige. Ueber- haupt lege ich Wert darauf, dass ich mich in keiner Weise mit Aehrenthal identifiziere. Jetzt will er wieder, um bei den Serben und Süd skwen für Oesterreich Stimmung zu machen, den bekannten Dr. Bärnre-itlier dort hinun- ter schicken. Das i«st auch eiln ganz fal- scher Kerl. Dilettant und unzuverläs- sig. Mit solchen falschen Leuten wie Wesselitzky darf man sich unter kei- nen Umständen ejnlassen«. Tschir- schky pripoveduje se v svojem poroči- lu, kako ga je nadvojvoda na balu me- sta Dunaja ostentatLvno prijazno po- zdravil in da je tudi nadvojvoda Fri- derik z njim dofgo govoril o neodpust- ni intrigi napram Nemčiji'. Iz gornje- ga poročiJa je razvidno, kako j.e bil po- kojni Ferdinand tesen priijateLj Nem- cije in kako je sovražil Ruse, Srbe in južne Slovene«; dalje tudi to, da je krivieno opsoval poštenjaka dr. Bärn- reitherja. Da je hotel Ferdinand iz Av- stro-Ogrske napraviti nemško državo. je razvidno iz porocila v »Wiener- Journalu« z dne 25. aprifa 1926 pod nasl'ovom: »Beim Thronfolger Franz Ferdinand. Von einem Stabsoffizier seiner ehemaligen Militärkanzlei«. Ta oficir nam pripoveduje, da je bil Fer- dinand prepricanja, da more hiti samo Nemstvo lepilo Kitt) »der ansonsten uimnöglichen Monarchie«, ter nam to dokaže z nekim službenim spisom iz vojaÄke kanclije prestolonaslednikove. Zgodovina te.ga spisa je bila sledeča: V Galiciji je bilo od ča^a cesarja Jože- fa II. nemškili naselbin, ki so dobivale za svoje nernske obeinske sole od de- zei'e podporo. Ker pa je dežellna vlada neposredno pred vojno to podporo od- povedala, so se obeine obrnile na c. kr. ministrslvo za uk in bogocastje. To mi- nistrstvo pa je prasnjo odklonilo, ker je bila Galicija avtonomna pokrajina. Dodalo je svoji rešitvi, da bi morda iz- drževanje nemških šol v Galiciji vojno ministrstvo bol'j zanimaTo. ker nemški jezik bi mogel priti v Galiciiji v postev samo kot sluibeni jezik v vojiski. Ali tudi vojno ministrstvo je odbiilo proš- njo z motiivaciijo. da nje rešiitev ne spa- da v njegov delokrog. Koneno pride ta prosnja v vojaško ka.nclijo Ferdinan- da. Ta jo reši kratkomalo s svmcni- kotn napisano obrobno pripombo: »Za- deva spada v delokrog olDeh ministr- stev, in sicer v ministrstvo za uk z gTe- dišča, ker bo nemski jezik postal dr- žavni jezik. v vojno ministrstvo pa za- radi tega, ker je nemski jezik že itak službeni joziJk voiske«. (Dalje pride.) Her je bil wceraj vsled nevihte nad IWariborom ukinjen elekti». tok Iz Fale, ni»mo m^fllMzdati^uMoife^Pobe^ Stran 2. »NOVA D 0 B A* Stev. 62. t. in., pri polic-iji odjavljen. Dokaz, da je še prošli tede-n bil živ. c NA MRZLICO! Savin jska po- družnica S. P. D. naznanja izletnikom iai turkstom veselo novico, da je Hau- senbichlerjeva koca na Mrzlici (1119 rnetrov) zopet temeljito popravfjena in na novo opremljena. Prepotrebno delo je- izvršil Žaliski odsek Sav. podir. pod požrtvovalnim vodstvom gg. Piliha in Robleka. Koča nudi osem prenočišč in kuhinjo s potrebno opremo. Oskrhuje jo g. Draksler iz Hrastnika vsako ne- deljo i'ii praznik ter nudi vino, kavo, čaj, kranjvske kl'obase, sir in salame. Med tednoin koca ni oskrbovana, pac pa dobiijio ključ zanesljive osebe pri oskrbniku g. Drakslerju v Hrastniku. v gosti'lni Sporn v Trbovljah, v Žalcu v trgoviiixi PiLiili, v St. PavLu v trgovini Pikl ml., v Grižah v trgovini Giloiivsek ter pri zadnjemu posestniku g. Storu pod Mrzlico. Pot je novo markirana iz Žalca oez Griže in iz Laškega čez Smo- hor. Delavni žalski odsek, kateremu gre vse priznanje, je obljubitl rnarki- rati tudi nadaljne sestopne poti v te- ritori'ju Mrzlice. c KONGRES NAMEŠCENGEV AVT0N0MN1H MEST V MARIBO- RU. V soboto in nedeljo, dne 5. ki 6. t. m. se je vršil v Mariboru kongres »Zveze nameščencev avtonomnih niest Sl'ovenije«, katerega. se je udeležilo ra- zun delegatov še preko ensto uslužben- cev raznili kategorij. Mcsto Celje je biT lo zastiopano po podžupanu g. Gobcu Dragotinu, kateri je pri družabnem ve- čeru s primernimi besedami pozdravil v imeiiu celjskega mesta kongres— že- leč nm največjih uspehov. Kongresa sta se udeložila izmed usluzbencev gg. Kalan in ZopanCK*. RazpravLjalo se je le o nekaterih društvenih zadevah. Več- jega pom en a je bil kongres za to. da bi se nizni usluzbenci medsebojno spo- znali. Zato so se med ejiakimi usluž- benci vseh mest vršili različni pogo- vori. V nedeljo popoldne so si kongre- sitstii ogledali elektricrLO napravo v Fali. c DOBRO SRCE. Neka gospa, ki želi ostati neimenovana,, jo podarila mestnimi revežem v Gelju znesek 2500 dimarjev, za kar se ji mestn.i nbožni svet celjiski najtopleje zalivafjuje. c ZAHVALA ZA DARILO REVE- ŽEM. Prejdi snio: Gospej Rozaliiji Ste- gu v Za>gra,du St. 64 (občima Gelje- okolica). — Mestni ubožni svet celjski Vani izreka najtoplejjšo zahvalio za člo- vekorjaibno darilo v znesku 250 Dim, ki ste ga nakloniili po želji Vašega rajne- ga gospodri so])roga Franja mestnim revežem. — Mestni magustra-t celjiski, dne 27. lnajiiika 1926. — Župan: dr. Hmšccvec s. r. c ZAHVALA DRŽAVNE KRAJ. ZAŠC1TE DEGE IN MLADINE. Dr- žavna krajevna zaščita dece in mladi- ne v Gelju si usoja v imenu bednih otrok izreči tern potom toplo zaJivalo vsein, ki so se odzvali naši prosnji in so s svojo radodarnostjo pripoiiioglli. do doseženega uspeha cvetsicnega dneva, prirejenega v soboto 5. t. m. Dolžne so čutimo wreci sreno zabvalo gospej dr. Kalanovi in gdc. soliski upraviiteljici I. Ziipančiicevi za požrtvovaJno sode- l'ovanje. Prav lepa zahvaia gre gg. vrt- narjem Jeliovsek, Htfliiiger, Kokošinek in Zelcnko za podarjene lepe cvetliice. Končno pa. iskrena zahvaia maTljd/vim dekliicam. ki so s tako vnemo prodaja- le cvetliice. Naj bodo vsi uverjeni, da so storili dobro. crovokoljubno delo. za kar jim bodo naši revčki srčiio hva- ležnd. c IZLET V NEMČIJ0, NA HO- LANDSKO IN ČEŠKO. Informacije glede poucnega ixtet a ljubljanske »Probude« v Nemčiijo, na Holandsko in Češko (od 18. jnlija do 5. avgusta) daje »Probudin« poverjenik g. Rado Pečnik, novimar v Gelju. 638 c NESREGA Z MOTORJI. V ne- del'jo okrog pol 8. zveeer sta trčila na Vrazovicni trgu dva motocikfiiMa drug v druigega. Posledica karambola je bi1- la, da je obležal eden motocikl'iist z lali- kiimi poškodba.mi 'nozavesten na cesti. Oba motooiikla sta prccej poskodovana. c V VESELI DRUŽBI se spomi- njajte najbednejših in položite dar sle- pim na oftar. —. Podporno društvo slopih, Wolf ova n.lvoa 12, Ljubljana. Porofa. Preii ukM% siuouclisk; in \i in düstaulja no doin n m\i _____________in ofiolici Fpanjo lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Celje, 7. jimija. Danes dopoldne so je pričelo na okrož- nem sodiišču poletno zasedanje celjskc porote, ki bo trajalo pet dni. Senatu predseduje dvorni svetniik in predvsed- n.ilc okrož. sodiišča dr. Kotnik, votanta sta viš. dež. sod. svet. dr. Kraiiičič in okrajmi sodnik dr: Vicar, javno ob- tožbo zastopa drž. pravdnik dr. Rus, zagovarja dr. M. Hrašovec. Uboj v Brežicah. Prvi stoji pred porotniki radi hu- dodelstva iiboja 19-letni Danijel Aj- ster, rojen v Krški vasi in prrstojen v Gerklje, mesarski vajenec v Breži-cah. V nedeljo, dne 28. marca t. I. zve- čer je prižel obdolženec v družbi Mi- haela Komočarja s kranjiske strani na- zaj v Brežice. Oba sta šla v Gabričevo gostilno, kjer je sedel Gabričev u.služ- benec, 30-letni Karol Hribar. oče šti- riili otrok, s svojo ženo. Hribar je bil v treznem stanju dober človek, kadar se je napil, je pa rad zabavijal. Ta dan se j« bil Hribar pri. nekem posestniku precej' napil. V hišo svojega gospodar- ja je prišel okrog pol 9. zveeer ter za- čel zabavljiati in siiiti v nekega Denga. Ta je Hribarja dobro poznal in se je odistranil, da se iizogne prepira. Gim je stopil Ajster v gostilno, ga je zacel vimjeni Hritoar zmerjati in zl^a- dati, češ da ne bo niikoli samostojen mesar, ker ne nosi škornjev. Ajster je vstal ki odšel iz gostil'ne, kmalu pa se je vrnil ves zasopel, rekoč: »No, Hri- l3ar, sedajs če hoceš, pa že labko greva vim!« Hribar jeva žena, ki je bil a po- leg, je prigovarjaia svojemu možu, naj bo miren im gre ž njo domov, nakar se j«e Hribar umiril. Kar naenkrat pri sta stala oba sredi sobe in se ruvai'a. Natakarici se je posrečilo spraviti oba narazen in ju oilpra.viiti i'z sobe. Zunaj sta se začela Hribar in. Ajister zopet ruva.ti ter je pripeljal Hribar Ajstru eno ali dve klofuti, Tedaj pa je Ajster pograbil v meji liežečo lalo, ki si jo je bil prej pri- praivii, in udariil Hribarja s tako silo po glavi. da se je ta takoj nezavesten zgrudM. Hribar je dobil vsied tega udarca tako težke iioškodbe na glavi, da je že drugo jutro umrl. Ajrfter se zagovarja s silobranom. price pa izpovedujejio, da so ga vklele. kako si je pripra.vü lato in kako je uda- rid' Hribarja po glavi, ko se je ta v pi- janosti opotekal semtertja. Že prej je grozil, da bo Hribar ju že pokazal, kor ga je zbadal. Aj.ster je poleg tega ob- tožen. da je neopravičeno nosil orožje. Kazal je nekoč samokres pred Grobu- škovo gosti'lno v Brežicah. Večkrat je tudi klical prod Gabričevo gastihio fante na korajžo z velikim mesarskhn nožem v roki. Porotniki so glavni vprašanji gle- de hiiidodelstva uboja in glede prepo- vfedanega nošenja orožja sogfasno po- trdili, nakar je bil Ajster obsojen na 3 Ida ležke ječe ter v plačilo odškod- njiiskih in pra.vdnMi stroškov. V kazou se m:u všteje preiiskovalni zap or od 29. marca do 7. junjvja. Razprava je Jjila ob 12.30 zakljucena. Jutri, v torek, prideta pred poro- to dva obtozenca radi budode!- Pridite kvišku, pridite sem!« je klical svojim bratom, ki so letati pod njim nad zemeljiskimi drevesi. »O ne, mi srkamo med in ostanemo tu!< »Ce bi vedeli, kako krasno je vse prcgLedati! Prid'ite vendar, prid'ite!- »So-li tain gori cvetlice, iz katerih1 bi lahko pili med, od katerega živimo?« »Od tu lahko vidite vse cvetlice in ta užijtek . . .« »lmaš med tain gor?« Ne, meclu ni bilo tarn zgoraj! Ubo- gi metulj. ki se mu je gnusilo staiiovati tarn spodaj, je postal utrujen . . . Vendar je hotel ostati v viisavah. Tako lepo se mu je zdel'O vse videti. To- tla med, med? Ne medu ni bilo tain. Omagal je mbogi metulj! Vedno pocas- neje je fetel, padal in vedno inanj vi- del . . . Vendar se je trudil . . . Ne, padal je! . . . »Prihaja.š«, so klicali bratj«e. »Kaj smo ti rekii? Prihajaš, da srkaš med iiz cvetlic. kakor mi. Dobro smo vedeli!« Tako so klieali bratje in se vesefili, da so imeli pra,v, cetudu ker nkso iimeli smi'sla za lepo tarn zgoraj. »Pridi in srkaj mod z naini!« In metulj je padal gLoblje in giob- Ije — in hotel se . . . tu je bil cvetličnL grm . . . ako ga bo še dosegel? — ni vee padal, ainpak padel"! Pad el je po- leg grm a, na pot ... Neki osel ga je pohodil. * Visoko, visoko v zraku je plaval metulj. Veseliil se je svoje lepote in svo- je prostosti, predvsem pa je gTedal na ono. kar je lezal'o pod niim. Klical je bratom, naj pridejo kvi- sku. a biauili so se, ker nkso hoteli pu- stiiti medu, ki je bil spodaj. On pa ni hotel biti spodaj, ker se je bal, da ga bo strlo okorno kopito. Ker je kiiel isto pctrebo ])o medu, kakor vsi ostali me- tuliji, je zlletel na goro, kjer so rastle lepe cvetlice hi ki je bila prestrma za os la. Vesei'o je frfotal okrog in se krep- eal z niedora im bil hvaležen, ila mu ni trebalio zleteti dolh. hi ako j© videl, da je kdo njegovili bratov pri-sel vozovom prebliau, ga je skušal s perutmi svariti. A niso pazifi na njegove opomi- ne. Metulji spodaj ni8o videli na gori svojega brata, ker so le zbiraii med v dolini in niso ni.ti znaJi da ra.stejo tarn zgoraj na gori tudi cvetMce. Obleke S iz trpe2nega Ševijota 520 Din, iz rneliranega sukna 650 Din, iz po- modnega meltona 720 Din, športni kroj 800 Din, iz finega kam- garna 850 Din, kakor tudi hlače, površnikein vso drugo konfekcijo prodaja v'eletrgovina R Stermeciii, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnjc. Tt- govci engro cene. Oglejte si izložbe. Ve!ik postranski zaslužek dosežejo agenti, potniki. upokojenci, tudi zavarovalni zastopniki nadeželt in v mestu s priporočanjem in prodajo novosti na pri- vatnike. Ponudbe pod »Visoka provizija« na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ul. Pupibrnovaren i^i javnojko^isfen dena^ni zavod ceijskega mesia Meslna hranilnica celjska Ustanovljerm Ieta 7864. — Pod trajnim drža vnfm nadzorstvom. Vs lastni palači jpi?i kolodvoru. VsIliranllnlčiiiposISse Jxvrsujejo wasK«IanlneJe, Mtro inioč- Mo. Ugodlno oüresiovanje. Poiasiilia in nasvafi brczplačno. Vrednost rezervnfh zakladov nad Kron 25,000.000--. Za hranilne vioge jamči mesto Celje s celim svejim premoženjem in z v$o svojo daveno mocja. Stran 4. »NOVA DOB Ac Štev. 62. CELJSKA POSOJIENICA E: IStanje hrani/nih olog nad Din 50,000.000-—. V loistni palači Narodni dom. Sfanje glaunice in rezer. Din 4,000.000-—. Sprejema Firanilne vlocje na tire* «i In e knpžice In tekoči račun ter fin Izplaicuje točno In modi xet Iste naLJboljše obrcstovanje In največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilixe posle. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnica v SOŠTANJU na GLAVNEM TRGU. Ali ste si že kupili pomladansko obleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna trgovina Miloš Pseffiicnik, Ceije kjer dobite pristno angleško in češko blago za gospode in darnske obleke, kakor tudi veüka izbira v svili, krepu, frotirju, delenu itd., flor in svilene nogavice, ro- kavice, srajce, kravate in še mnogo drugih predmetov po znižani ceni in solidni postrežbi! Stanovanje obstoječe iz kuhinje, sobe ter pri- tiklin, se zamenja za stanovanje, bodisi v mestu ali bližnji okolici, ob- stoječe iz kuhinje, dveh sob ter pri- tiklin. Zamenjalcu se plača selitvene stroške in najemnino za 6 mescev. Resni reflektanti naj se zglasijo v svrho dogovora v dopoldanskih urah na Kralja Petra cesti St. 43, I. nadstr. PozorI PozorS Jabolčnik in črna vina od 50 litrov naprej, oddaja po nizki ceni FRANC BERGER, gostilničar, Celje, Cosposka ul. 34. 3-3 Josip KOS, Celje-, \ Ljubljanska cesta 10 lzdelovalnica vsahowstnlh tnošftih, ;o ženstilh in otroških čeuljBU. ' Izdeluje vsakovrstne gornje dele. Vsa v stroko spadajočo popravila < po znižani ceni. Postrežba solidna. \ Prodajalne šivalnih strojev, pletilnih in pisalnih strojev ter koles, se želi osnovalä v čim večjem številu v vseh notranjih rnestih države SHS. Vsak, ki bi imel za tako pro- dajalno interes ter zamore dati izvestne garancije, naj se izvoli v najkrajšem času obrniti na naslov : ,WliabeI6, Beograd, Miloša Velikoga 38. ,MAGIRUS' gasilne naprave na motor , ali brez motorja slove po celi Evropi radi svoje za- nesljivosti in praktičnosti. Generalno zastopstvo za SHS: , R O K S ' , Beograd, Katičeva 7. „JORA" slaščičarna Čelje, Dečkovf rg6 na debeSo — na drobno« Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnih 50 bonbonov in slaščk. 38s , ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i Bi'zojovni dpogi! Kupim več 1000 komadov brzojavnih drogov, borovih, jelovih in sinrekovih, 8 do 12 m dolgih, od 11 do 15 cm na vrhu debelih. Obvezne ponudbe franko vagon nalagalnih postaj Dravograd, Celje, Maribor, Ljuljana je poslati na naslov DRAGOTINKOROŠES, lestniipgovec, 3 Gorenje &t. 7, iicčica ob Paki. 3 Naznanilo preseütve. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prssel»! svojo 5u—23 : trgovino = z dcimskinis in maskitni = &Bam«rui§ci ¦------- ter pHpadajio&imi ppedmeti 16osposRi ulici si. 27 q isli nlici il. S (naspfoti hoteSu „Balkan") ter se priporočam cenj. strankam. Franc Ceras*) modisterija, Celje, Gosposka ulica Št. 8« OGLAS. Na dan 10. juna 1926 (iodine u 10 Casowa pre podne održat čc se u kan- celariji komandanta 39. pešad. puka u kasarni Kralja Petra Vel. O. licitaoija za nabavu artikala za ishranu boiesnika priv. vojne bolnice za vrenie od 1. jula do 30. septembra tek. godine. Kaucija polaže se na kasi Ministrstva Vojske i mornarice u moneti previdjenoj po čl. 288. zakona o državnem računovodstvu najdalje do 9 časova pre podne na dan licitacije. Planovi, proračun i uslovi mogu se videti u kancelariji štaba 39. pešad. puka u kasarni Kralja Petra Vel. O. svakog dana od 8 do 12 i od 15 do 18 Časova. j Ponude če se primiti samo od onih nadmetača, koji podnese uverenjeo plačanju ' poreza za plačano tromesečje. Ponude moraju biti snabdevne taksenom markom i zapečačenom kovertu pod- nesene na dan licitacije najdalje do 10 časova. Naknadne ponude, kao i telegrafske ne primaju se. Iz kanoelarlje komandanta 39. peL. puka u kasarni Kralja Petra Vel. O. 1926 god. broj služb. 402. O c _ '' 9 — T I* O »- o ¦*-* Q. ¦*-* rtj <« 2: ¦'¦=-. O Delaj, nabiraj in hranil - I! 3 -» A ro Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNl DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju ODrestuje hranil ne vioge po 6%« Večje stalne vioge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nablralnik na dom. Jamstvo za vioge nad "I million 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Inserirajte v „NOVI DOBI"! Zahvala. Za vse mnogožtevilne izraze fskrenega sočutja povodom mučne bolezni in smrti svoje nepozabne mile soproge Pepike za poklonjeno krasno cvetje, za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti pokojnice, vsem prijateljem in znancem preiskreno, presrčno zahvalo. Zahvaljujem se prečastiti duhovščini za duševno tolažbo in spremstvo, svojim milim stanovskim tovarišem in tovarišicam, ki so prihiteli od blizu in dale«!, da spremijo mojo iskreno ljubljeno ženo k večnemu počitku in pevcern za ganljivi žalostinki. G. zdravnik dr. Svetina, ki je bil pokojnici ves cas njenega mučeništva pa do zadnjih zdihljajev s tolikšno požrtvovalnostjo v uteho in pomoč, naj blagovoli sprejeti še poseboj iskreni izraz moje srčne hvaležnosti. ST. JUR1J OB J. Ž., dne 4. junija 1926. Anton Sivka. Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sožalja, ki smo jih spre- jeli ob priliki smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda losipa Lorber tovarnarja in posesfnika za poklonjene krasne vence, Prostovoljnemu gasilnemu dru- Štvu, pevskemu zboru za ganljive Žalostinke ter za mnogo- številno častno spremstvo na njegovi zadnji poti se tem potom vsem kar najpresrčneje zahvaljujemo. V ŽALCU, 2. junija 1926. Globoko žalujoči ostali. -Tiska in izdaja Z»««na tl«karna. - Odgovorni so: za izdajatelja Paw>l ZahufcoSek, za tiskarno Milan četina , za redakcijo tflnko V. Gahero. - Vsi v Celju.