KJE SO VZROKI, DA STIKI S SAMOUPRAVNO BAZO ŠE NISO ZAŽIVELI
Nekatere ugotovitve iz dela konferenc delegacij v OZD
V občini Ljubljana Center de-luje 870 organizacij združene-ga dela s približno 58.100 za-poslenimi, od tega s področja gospodarstva 536 in družbenih dejavnosti 334. Te organizacije imajo 373 voljenih delegacij, v 504 organizacdjah združenega dela pa delovni kolektav oprav-lja funkcijo delegacije. Delega-cije oziroma delegati oblikuje-jo 51 konferenc delegacij, v 35 konierenc se združujejo orga-nizaoije združenega dela s pod-rooja gaspodarstiva, v šest kon-ferenc onganizaoij zdiruženega dela s področija prosvete in ¦kjuAture, v tri koiiference orga-nizacije adinižanega dela s po-dorooja varstva in socialnega varsbva, v pet konferenc arga-nizacrije združenega dela s po-drodja diržaivnih in pravosodnih organov, po eno konferenco pa oblikujejo delovni Ijudje, zapo-slemi v oborožeoih silah m pri-vatai obrtndiki.
Pregled udeležbe na sejah zbora združenega dela, ki je povprečno 92 odstoten, številni razpravljalci na sejah, vrsta predlogov in pripomb, amand-majev in delegatskiih vprašanj kaže, da delegati z veliko res-nostjo in prizadevnostjo oprav-ljajo svojo družbeno nalogo.
V tem Casu je bilo v okvi-ru delavske univerze Boris Kid-rič in sindikatov organiziranih več seminarjev in posvetovanj, kd so prdspevali k vsebinske-mu razjasnjevanju vloge dele-gatskih odnosov. Na enodnev-nem seminarju, ki ga je v ta namen organiziral sekretariat skupščine za predsednike kon-ferenc delegacij, smo v razpra-vi in na osnovi vprašalnika, ki so ga izpolnili.predsednika kon-. lerenc, prišli do temeljnih ugo-tovitev in predlogov za prihod-nje delo.
Podatki iz vprašalnikov ka-žejo,  da  je   delegatskl  sistem
v organizacijah združenega de-la organizacijsko utrjen, saj je večina delegacij organizacij združenega dela, ki se vključu-je v konference delegacij, spre-jela sporazum o oblikovanju konference, notranji odnosi in delo konference pa so urejeni s poslovnikom.
Udeležba delegatov na sejah konferenc se v povprečju gib-lje od 60 do 100 odstotkov, v nekaterih konferencah, ki vključujejo veliko majhnih organizacij združenega dela, v katerih je zaposlen eden ozi-roma majhno število delovnih ljudi, je udeležba nižja, tako da so seje konferenc večkrat nesklepčne.
Na sejah konferenc razprav-lja o gradivu zbora zdiružene-ga dela 60 odstotkov navzočih, s konkretno izoblikovanimi predlogi in stališči pa prihaja 25 odstotkov navzočih.
Iz odgovorov na vprašalnik ugotavljamo, da imajo predsed. niki konferenc- delegacij po-membno vlogo pri organizacdj-skem in vsebinskem vodenju seje konferenc delegacij. V ve-čdni konferenc delegacij pred-sedniki pripravljajo uvodne ob-razložitve k točkam dnevnega reda, več primerov pa je, da po predhodnem dogovoru de-legati iz posameznih delegacij pripravijo uvodne obrazložitve k določenim točkam_dnevnega reda.
Stališča do skupščinskega gradiva sprejemajo konfarence na podlagi razprav1 dn mnenj delegatov iz posameznih orga-nizačij združenega dela. , Iz odgovorov na vprašalnik ugotavljamo prešibko poveza-nost dela delegacij s samoup-ravnimi organi v organizacijah združenega dela. Predstavniki •samoupravnih organov in druž-
betiopolitičndh organizacij sode-lujejo pri delu konferenc dele-gacij le v tistih -organizacijah združenega dela, kjer sestavlja-jo konferenco delegacij orga-nizacije združenega dela dolo-čenega področja npr. ISKRA, Železniško gospodarstvo, ptt promet, Metalka itd. V navede-ndh konferencah pri delu dele-gariij tudd aktivno sodelujejo delegati in člani skupin dele-gatov za zbor združenega dela mesta Ljubljane; za zbor zdru-ženega dela skupščine SR Slo-venije, kar druge konference delegacij pogrešajo.
Ugotavljamo tudi, da med delegacijanii in konferencami delegacij, predvsem pa med de-legacijami za zbor združenega dela in delegadjarni za samo upravne interesne skupnosti, ni pravega sodelovanja. To se do-gaja tudi pri delegacijah iz iste organizacije združenega dela. Naj navedem samo primer, ko je o določenem problemu gla-sovala delegacija za samoup-ravne interesne skupnosti, de-legacija v zboru združehega de-la pa prota predlogu.
Razveseljiva je ugotovitev, da velika večina izvojenih dele-gatov v zbor združenega dela občinske skupščine poroča o svojem delu in delu zbora kon-ferenci in da delegati, ki so bili na sejah konferenc, obve-ščajo  o svojem delu delegaci-
je v  organizacijah  združenega dela.
Predsednikl konferenc dele; gacdj so tudi Ugodno ocenili gradivo za seje zbora združe-nega dela. Večina predsednikov konferenc sodi, da je gradiva sicer veliko, vendar v mejah normalnega obsega, da je gra-divo vsebinsko razumljivo in daje možnost delegatom za nji-hovo delo. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da gradivo delega-cije redno prejemajo, da pre-jema gradivo vsak delegat, vča-sih sicer z manjšo zamudo, kar pa ne ovira poteka dela delegacij in konferenc delega-cij v odnosu do zbora združe-nega dela.
Vse konference shranjujejo celotno gradivo s sej zbora združenega dela, tako da je do-stopno vsem delegatom, čla-nom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pa tudi vsem članom kplekbi-va. Nekatere konference ugo-tavljajo, da do sedaj še ni opa-ziti širšega interesa do skup-ščinskega gradiva delovnih lju-di, ki niso delegatski.
Več raznolikosti je opazibi v delu konferenc delegacij pri načinu določanja delegatov za seje zbora združenega dela ob-čine. Nekatere delegacije dolo-čajo delegate kar po vnaprej določenem vrstnem redu, več pa je takih, ki dolofiijo dele-gata za posamezno sejo zbora združenega dela na podlagi vse-binske problemabike in osebno izražene želje delegata.
Nekaj konferenc omenja tudi delne težave pri določanju dele-gatov za seje zbora združenega " dela. Za kakšne težave gre, vprašalnik ni dal odgovora in bo treba to ugotoviti v pogovo-ru s predsedniki konferenc.
Različno je. tudi stališče po sameznih konferenc do vloge delegata pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča zbor združenega dela občinske skupščine.
Večina konferenc daje dele-gatu smemice in stališča, ven-dar pa mu dovoljujejo svobo-
dno oblikovanje stališča ob so-očanju z mnenji in stališči dru-gih delegatov v konferenci ali zboru združenega dela občin-ske skupščine.
Razveseljiva je tudi ugotovi-tev, da organizacije združenega dela nudijo delegatom' ustrez-ne prostorske in druge pogoje za delo delegacij. Tako so vsi predsedniki konferenc izjavili, da imajo urejene in ugodne prostorske možnosti za delo in dobro urejeno administrativno poslovanje.
V večini primerov ureja ad-ministrativne zadeve za delega-cijo poseben administrativni delavec iz organlzaoije združe-nega dela.
Iz navedenih ugotovitev lah-ko sklepamo, da se delegatski sistem na področju združenega dela uspešno uveljavlja, da je dobro vzpostavljena povezava zborov združenega dela s kon-' ferenoami delegacij, nekoliko slabša pa je povezava konfe-renc delegacij z delegacijami v organizacijah združenega  dela.
Predsedniki konferenc so na seminarju predlagali, da bo po-trebno posvetiti več pozornostt tudi statusni opredelitvi dele-gacij v statutih organizacij združenega dela. Vzpostaviti bo treba ustrezen notranji komu-nikacijski sistem, s katerim bi dosegli ustrezno povezanost de-legacij z organi delavskega sa-moupravljanja, družbenopoli-tičnimi organizacijami, delega-cijami za samoupravne interes-ne skupnostd ter drugimi orga-nii v organizacijah združenega dela.
Predsedniki konferenc so tu-di predlagali določene spre-membe v organizacijskem obli-kovanju konferenc. Oblikovali naj bi jih po področjih dejav-nosti orgarrizacij združenega dela, kar bi tudti pripomoglo h kvalitetnejšim razpravam in delu v konferencah, seveda ob zagotovitvi soočanja problemov področnih dejavnosti. s širšimi družbenimi interesi.
Ivan Hafner