V Mariboru trojni uspeh dekliškega zbora Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela /27 Na Goriškem vse več sporov po porodniškem dopustu Mladi Goričan priznal krivdo in prosil odpuščanja Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Človek. »brez karizme« za Francijo Dušan Udovič Zmaga socialističnega kandidata Hollanda v prvem krogu predsedniških volitev v Franciji je bila napovedana in pričakovana. Človek »brez karizme« je prevladal nad bojevitim in na-stopaškim Sarkozyjem, ki po splošnih ocenah plačuje predvsem za dve glavni okoliščini: prvič, da je na čelu države v kriznih razmerah in je kot tak tarča kritik zaradi restriktivnih, neo-liberalno usmerjenih ukrepov. In drugič, da je pri tem vse preveč podrejen nemški kanclerki Merklovi, kar Francoze lahko še kako moti. Z drugimi besedami, francosko - nemški vlak Francozi vidijo kot vse preveč nemško - francoskega. Seveda je razlogov za tak rezultat mnogo več. Od Hollan-dovega programa, ki se zavzema za zaščito šibkejših slojev, obrambo že dodobra okleščene socialne države in regulacijo finančnih trgov, do protestnih glasov, ki so zaskrbljujoče okrepili zlasti nacionalistično desnico Le Penove. Pred drugim krogom je za končno zmago še vedno v prednosti Hollande, saj lahko računa na kompaktnost levih glasov. Vendar njegova prednost ni tolikšna, da bi bila izvolitev avtomatična. To ve tudi Sarkozy, ki je takoj začel dvoriti skoraj dvaj-seterici odstotkov volivcev skrajne desnice. Obetata se torej še dva razgreta tedna volilne kampanje, v kateri nihče ne bo šte-dil z udarci. A Francija ima vendarle konkretne možnosti, da po sedemnajstih letih od Mitte-randovih časov obrne smer. Tokrat v levo. dnevnik TOREK, 24. APRILA 2012_ Št. 96 (20.419) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € FINANČNI TRGI - Ob slabih gospodarskih podatkih iz Evrope in s Kitajske Francija in Nizozemska potopili evropske borze Negativen odziv na izid francoskih volitev in na odstop nizozemske vlade MANJŠINA - Ko bo Dežela zagotovila potrebna sredstva V Čedadu slovenski urad Čakanje na odprtje pa ne sme biti izgovor za neizdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic ČEDAD - Kot kaže, bodo v Čedadu kmalu odprli urad za slovensko manjšino, ki naj bi izdajala tudi dvojezične osebne izkaznice. Občina je Deželo že zaprosila za potrebna finančna sredstva, ki jih za te urade predvideva zakonodaja. Če je treba nedavni sklep čedajske občinske uprave o odprtju »slovenskega« urada pozdraviti, pa je treba ob tem tudi povedati, da na izdajanje dvojezičnih - italijansko-slovenskih osebnih izkaznic - dokumentov ni treba čakati na odprtje urada. Dovolj je, da Občina svojemu matičnemu uradu priskrbi zadostno število dvojezičnih obrazcev in problem bo rešen... Na 3. strani FRANKFURT - Trgovanje na osrednjih evropskih borzah se je včeraj končalo globoko v rdečem. K zaskrbljenosti vlagateljev so poleg dolžniške krize v območju evra prispevali tudi slabi gospodarski podatki iz Evrope in s Kitajske, pa tudi politične spremembe, ki se obetajo na stari celini. Ena takšnih je bil nedeljski prvi krog predsedniških volitev v Franciji, v katerem je največ glasov osvojil socialist Francois Hollande, a se bo moral za končno zmago z aktualnim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem pomeriti v drugem krogu 6. maja. Blizu Francije, na Nizozemskem, pa odmeva odstop vlade. Na 29. strani Športel in Brez meje spet na sporedu Na 3. strani Gledališki triptih otroških skupin Na 6. strani Fantapolitika v devinsko-nabrežinski omaki Na 7. strani Zdravstvo: v Tržiču zahtevajo jamstva Na 23. strani V Štandrežu temelji čakajo na lok Na 25. strani TRST - Levosredinska občinska uprava V Dijaškem domu druga sekcija vrtca kakšna usoda nas čaka 2 Torek, 24. aprila 2012 ALPE-JADRAN / TISKOVNO SPOROČILO - Zasedanje Deželnega sveta Slovenske skupnosti Pozornost bližnjim upravnim volitvam na Tržaškem in Goriškem Govor tudi o odnosih z avtonomističnimi gibanji, pravni obrambi pravic manjšine in slovenskem šolstvu NABREŽINA - Široka paleta vsestranskega političnega delovanja je označila petkovo zasedanje Deželnega sveta Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji, v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. Kot piše v tiskovnem sporočilu, sta deželna predsednica Fulvia Premolin in deželni tajnik Damijan Terpin v uvodnih poročilih podala kar nekaj izhodiščnih točk, ob katerih se je razvila živahna in vsebinska razprava. Premolinova je na začetku poudarila pomembno vlogo, ki jo ima Deželni svet SSk in to še posebej, ko gre za ključne dogodke v življenju stranke, kot so to letošnje upravne volitve v občinah Devin-Nabrežina, Krmin in Gorica. Obenem je podala oceno o razvoju dogodkov, ki so se zvrstili po posegu deželne civilne zaščite v dolini Glinščice. Ob upoštevanju škode, ki je nastala zaradi korenitega posega, ki je ne gre prikrivati, bi bili na mestu bolj preudarni protesti in večja pozornost pri ugotavljanju odgovornosti, je dejala. Deželni tajnik Terpin se je v svojem poročilu dotaknil upravnih volitev in pri-ziva na Deželno upravno sodišče proti ukinitvi goriških rajonskih svetov. »SSk se je aktivno vključila v volilno dogajanje v vseh treh občinah. Glede na krajevne razmere in pogoje se SSk predstavlja na različne načine. V Devinu-Nabrežini ima SSk svojo samostojno listo in si prizadeva za zmago županskega kandidata Vla-dimirja Kukanje in za čim večje število glasov znaku lipove vejice. V Gorici so pogoji drugačni, saj večinski volilni sistem postavlja težke pogoje za manjšinske liste. SSk je tako v tem primeru izbrala nastop na listi Demokratske stranke s štirimi kandidati. Vsi imajo realne možnosti za izvolitev v Goriški občinski svet. Pri tem ostaja SSk samostojna stranka, ki avtonomno izvaja lastno politiko v korist slovenske narodne skupnosti,« je dejal Terpin, ki je izrazil tudi zadovoljstvo nad potekom priziva na Deželno upravno sodišče proti ukinitvi goriških rajonskih svetov. Sodelovanje s prof. Robertom Lovi-nom je do sedaj dalo pozitivne sadove, saj je v goriški javnosti močno izpostavljeno vprašanje spoštovanja predstavništva Člani Deželnega sveta SSk so napolnili dvorano KD Igo Gruden v Nabrežini manjšine v izvoljenih organih, kot so to npr. rajonski sveti. Pri tem pa je še enkrat prišla do izraza solidarnost med manjšinskimi strankami, ki je že v preteklosti obrodila pozitivne sadove. piše v tiskovnem sporočilu SSk. V kasnejšo razpravo so se vključili številni člani. Večina je izrazila solidarnost Premolinovi ob dogajanju v zvezi z dolino Glinščice. Drago Štoka je izpostavil priprave na srečanje vladnega omizja. Županski kandidat Vladimir Kukanja je pozdravil vse prisotne, se zahvalil za podporo ter pozval k skupnemu delu, da se slovenščina spet vrne na občino Devin-Na-brežina. Julijan Čavdek je orisal volilno kampanjo v Gorici in Krminu ter poročal o poteku rednega letnega občnega zbora European Free Alliance, kjer je bilo govora o pripravah na evropske volitve leta 2014. Igor Gabrovec je izpostavil pomen podpisa »Sporazuma za prihodnost« s strankami Patt, Svp, UV, Ual, pri katerem je bil sklenjen dogovor za medsebojno pomoč pri obrambi avtonomije v teh težkih kriznih časih. Peter Močnik se je zausta- Na Gruškovju zaplenili večjo količino orožja MARIBOR - Na mejnem prehodu Gruškovje so 12. aprila ustavili 42-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki je v svojem avtomobilu prevažal velike količine orožja. Po zaključenem postopku so moškega predali varnostnim organom Hrvaške, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave Bartolo Lampret. Policisti so moškega ustavili na vstopu v Slovenijo. Po opravljeni temeljiti mejni kontroli je nastal sum, da moški v vozilu prevaža prepovedano orožje. V skladu z določili zakona o kazenskem postopku so mu odvzeli prostost in pridobili odredbo za preiskavo vozila. V preiskavi so policisti in kriminalisti našli in zasegli šest avtomatskih pušk s pripadajočimi nabojniki in 178 naboji ter pištolo s pripadajočim nabojnikom in šestimi naboji. Po zaključenem postopku so moškega predali varnostnim organom Hrvaške. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. vil ob vložitvi osnutka državnega zakona za slovensko šolstvo, ki ga je SSk izvedla s pomočjo parlamentarcev Svp. Dokument predstavlja pomembno dopolnilo zakonskemu predlogu, ki je bil vložen s strani senatorke Tamare Blažina. Člane sveta je tudi seznanil z novim sodnim pri-zivom proti združevanju slovenskih šol na Tržaškem. Maurizio Vidali je poročal o delovanju v tržaškem pokrajinskem svetu in o kulturni pobudi, kjer so sodelovale slovenske šole. Pri tem je poudaril, da je bila to ena redkih, če ne celo prva slovenska kulturna prireditev v prostorih pokrajinskega sveta. Predstavnik mladih Matija Mozenič se je dotaknil problema slovenskega šolstva in pri tem omenil nedavno objavljeno raziskavo Slorija. Obsodil je zlonamerna namigovanja, da je SSk proti vpisovanju italijanskih otrok v slovenske šole. SSk je preko svojih predstavnikov jasno povedala, da je treba v programe italijanski šol vključiti poučevanje slovenskega jezika, ker je popolnoma druga stvar, še piše v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva SSk. MARIBOR - Sodelovalo 200 pesnikov Tomaž Šalamun vitez pesniškega turnirja MARIBOR - V sobotnem finalu pesniškega turnirja v Mariboru je strokovno žirijo najbolj prepričal Tomaž Šalamun s pesmijo Budistični piščanec. Sicer že uveljavljeni slovenski pesnik je tako postal 12. vitez pesniškega turnirja. Občinstvo pa je za najboljšo izbralo pesem Kamni niso nikoli sami Zdravka Kokanoviča - Kokija, so sporočili iz Založbe Pivec. Pesniški turnir je izbor najboljše neobjavljene pesmi v slovenskem jeziku v tekočem letu. Na letošnjem natečaju je s po eno pesmijo sodelovalo okoli 200 pesnikov, v sobotni finale pa se jih je prebilo dvanajst. Finalisti so se v pol- ni dvorani SNG Maribor najprej predstavili v sproščenih pogovorih z voditeljema prireditve Zoro A. Jurič in Ninom Flisarjem, nato pa so doživeto interpretirali svoje pesmi. Viteza je izbrala strokovna žirija v sestavi Lidija Gačnik Gombač, Barbara Korun in Josip Osti. Za nagrado je prejel kovano vrtnico, knjigo in bon v vrednosti 750 evrov. Pesniški turnir je tekmovanje, ki v organizaciji Založbe Pivec od leta 2001 poteka v Mariboru v času Slovenskih dnevov knjige. Temeljno vodilo turnirja je popularizacija poezije in promocija tako uveljavljenih kot še ne uveljavljenih pesnikov. Vabilo na občni zbor Zadruge PD Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju V ČETRTEK, 26. APRILA 2012, ob 18.00 v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH, Ul. RICREATORIO 1, OPČINE, TRST. Pravico do udeležbe imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v zadrugo en dan pred občnim zborom. Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 27. januarjem 2012. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti veljaven osebni dokument. Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora izstriči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb. Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega. Upravni odbor Zadruge PD Dnevni red: 1.otvoritev, imenovanje predsedstva, zapisnikarja, imenovanje ve-rifikacijske in volilne komisije; 2.poročilo Upravnega odbora o poslovanju in o zaključnem računu na dan 31. decembra 2011; 3. predstavitev bilance; 4.poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava in odobritev bilance; 6.potrditev kooptacije člana Upravnega odbora; 7. izvolitev Nadzornega odbora in določitev honorarja; 8. Poročilo o stanju in perspektivah založniške hiše Primorskega dnevnika. POOBLASTILO Podpisani/a.................................. (članska izkaznica št.................) pooblaščam člana/ico............................................................................................ da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v drugem sklicanju v četrtek, 26. aprila 2012, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1, Trst in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve. Datum................................................................Podpis . Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z. k ALPE-JADRAN_Torek, 24. aprila 2012 3 SLOVENIJA Vlada ČEDAD - Občina čaka, da ji Dežela dodeli potrebna sredstva Slovenski urad kmalu popueča pri popušča pri tudi na čedajski občini nkkaterih Vendar za izdajanje dvojezičnih izkaznic ne bi bilo treba čakati na odprtje urada ukrepih ČEDAD - »Naša uprava je 16. aprila sklenila, da odpre slovenski urad v Čedadu, kjer bodo lahko občani, ki bodo zanjo zaprosili, dobili dvojezično osebno izkaznico. Deželo smo že zaprosili za dodelitev potrebnih finančnih sredstev.« Tako je čedajski občinski odbornik Stefano Cicuttini, ki je odgovoren za demografske storitve, na zadnjem zasedanju občinskega sveta odgovoril na svetniško vprašanje, ki so ga vložili krajevni predstavniki Demokratske stranke Rino Battocletti, Cristina Novelli in Claudia Chiabai, potem ko so na matičnem uradu v Čedadu zavrnili prošnjo nekaterih občanov, ki so želeli imeti svoj osebni dokument v italijansko-slo-venski obliki. Problem (ne)izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic v Čedadu je odjeknil tudi v italijanskem parlamentu oziroma na notranjem ministrstvu, saj so parlamentarci Demokratske stranke Carlo Pegorer, Tamara Blažina in Flavio Pertoldi naslovili vprašanje na ministrico Anno Mario Cancellieri. Čedajska uprava pa je bila zaradi tega deležna tudi kritik deželnih svetnikov Igorja Kocijančiča, Igorja Ga-brovca in Stefana Pustetta. Kot je na seji občinskega sveta povedal Battocletti, ki je tudi sam zaprosil za dvojezično osebno izkaznico, gre pri tem za spoštovanje pravic predstavnikov manjšinskih jezikovnih skupnosti. Problem pa zadeva številne čedajske občane, saj je tu marsikdo mešanega izvora oziroma izhaja iz dvojezičnih družin. Občinski odbornik Cicuttini, ki je zase izjavil, da je stoodstotni Furlan, je v svojem odgovoru razložil, da so težave z dvojezičnimi osebnimi izkaznicami nastale zaradi tehničnih zapletov, začenši s spremembami na Gorski skupnosti Ter, Nadiža, Brda zaradi novega zakona o zvezah gorskih občin. V dogovoru s paritetnim odborom za vprašanja slovenske manjšine v Italiji je namreč čedajska uprava podpisala konvencijo s krajevno gorsko skupnostjo, na podlagi katere so slovenskemu uradu gorske skupnosti v Špetru dodelili pristojnost za izdajanje dvojezičnih dokumentov čedaj-skim občanom. Konvencija pa je trajala samo približno en mesec, in sicer od 27. decembra lani do 31. januarja letos. Tisti, ki so za dvojezični dokument zaprosili po tem datumu, so ostali brez italijansko-slo-venske osebne izkaznice. Prav zaradi tega so se v Čedadu, kot sta povedala Cicutti-ni in župan Stefano Balloch, odločili, da tudi sami odprejo slovenski urad, ki pa bo začel delovati šele takrat, ko bo Dežela Občini dodelila za to potrebna sredstva in bodo preko razpisa zaposlili uslužbenca. Stefano Balloch Urad je seveda dobrodošel in ga je treba pozdraviti. Ob tem je treba dodati, da za izdajanje dvojezičnih izkaznic ni treba čakati na njegovo odprtje, saj za izdajanje Za dvojezične izkaznice so potrebni samo dvojezični obrazci italijansko-slovenskih dokumentov ni potrebna nobena prevajalska storitev ali specifično znanje slovenščine. Dovolj bi namreč bilo, da bi Občina priskrbela svojemu matičnemu uradu zadostno število dvojezičnih dokumentov oziroma že obstoječih dvojezičnih obrazcev in jih izdajala vsem, ki zanje zaprosijo, tako kot se dogaja v ostalih občinah, kjer se izvaja zakon 38/2001. (NM) LJUBLJANA - Koalicija sodeč po izjavah pred srečanjem s premierjem Janezom Janšo popušča pri varčevalnih ukrepih na področju družine. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je pred začetkom srečanja koalicijskih poslancev potrdil, da se je vlada odločila omiliti ukrep, ki je sprva predvidel ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka. Kot je pojasnil novinarjem, že dolgo opažajo, da je bilo na tem področju predvideno varčevanje, ki bi prizadelo veliko družin in družinsko politiko. Glede na to, da se različne strani že nekaj časa zavzemajo, da bi bil ta ukrep mehkejši, se je vlada po njegovih besedah odločila, da bo vrtec za drugega otroka v 70 odstotkih ostal brezplačen. NSi pa je predlagala, da bi država porodniško nadomestilo v prvih treh mesecih krila 100-odstotno, ostalih devet mesecev pa 90-odstotno. Po besedah vodje poslancev SDS Jožeta Tanka pogajanja s sindikati še potekajo in bo na nekaterih področjih zagotovo prišlo še do uskladitve. KOPER - Sinoči že na sporedu priljubljena športna oddaja Vodstvo RTV Slovenija vendarle prižgalo zeleno luč za oddaji Športel in Brez meje KOPER - Na koprski televiziji je bila sinoči končno spet na sporedu priljubljena oddaja Športel, ki jo vodi Igor Malalan, danes pa bo v običajnem časovnem terminu na sporedu tudi oddaja Brez meje. Njena urednica je novinarka RTV Koper-Capodistria Špela Lenar-dič, stalni sodelavec pa med drugim Mitja Tretjak. Da se oddaji Športel in Brez meje vendarle vračata med gledalce se je izvedelo včeraj popoldne. Dobro novico so vodilnim regionalnega centra TV Koper-Capodi-stria sporočili z vodstva RTV Slovenija, potem ko se je generalni direktor Marko Filli zelo potrudil vsaj za »deblokado« televizijskih oddaj, ki jih ustvarjajo Slovenci v Italiji, namenjene pa so televizijskemu občinstvu v Sloveniji in v Furlaniji-Julijski krajini. Oddaji Brez meje in Športel sta bili začasno ukinjeni, potem ko je slovenska vlada zaradi znanih var- Direktor RTV Slovenija Marko Filli čevalnih ukrepov prepovedala nove avtorske pogodbe (in tudi podaljšanje starih) za ves javni sektor. Vanj so vključili tudi osrednjo radiotele-vizijsko ustanovo, čeprav je pravno Voditelj Športela Igor Malalan zelo vprašljivo, da se jo formalno uvršča v javni sektor. Čez noč je brez pogodbe ostalo okoli 400 rednih sodelavcev in sodelavk RTV Slovenije, med njimi tudi tisti, ki v Ljublja- Sodelavec Brez meje Mitja Tretjak ni, Kopru in Mariboru ustvarjajo radijske in televizijske oddaji namenjene slovenskih narodnim skupnostim v sosednjih državam in Slovencem po svetu. FJK - Sklep deželnega odbora Od jutri spet večji deželni popust za nakup bencina TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je včeraj določil novo višino popusta za zeleni bencin in popust znova dvignil na 27 centov pri litru v prvem pasu (ob meji) in na 15 centov v drugem pasu. Ta popust bo veljal od 25. aprila do 31. maja in je enak popustu, ki je v FJK veljal februarja in marca, nato pa se je popust, znižal na 21 oz. 14 centov. Dežela se je zdaj spet odločila, da seže v lastno blagajno in za prvi pas »primakne« šest centov in drugi pas en cent k popustu, ki je trenutno v veljavi. Kot je po seji povedal podpredsednik odbora Luca Ciriani, v FJK še vedno čakajo na odločitev vlade, s katero želijo doseči dogovor o višini popusta, ki ne bi v celoti bremenil deželnih financ. Ciriani je še dodal, da od vlade pričakujejo večje razumevanje kot ga je do mejnih dežel pokazala doslej, saj namreč ne omogoča zadostnega finančnega kritja in s tem tudi nemoč pri soočanju s konkurenco na drugi strani državnih meja. Za avtomobiliste v FJK - predvsem tiste neposredno ob meji - bo nakup z novim popustom za zeleni bencin v FJK spet bolj zanimiv, čeprav ce- ne še vedno ne bodo povsem izenačene. Še naprej pa ostaja precejšnja razlika pri dizelskem gorivu, ki je v Sloveniji (in Avstriji) veliko cenejši. KRIMINAL - Obsežna akcija v Sloveniji Razbili združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem ljudi Mariborskim policistom pomagali kolegi iz Hrvaške, Avstrije in Italije MARIBOR - Mariborski kriminalisti so v obsežni akciji, ki so jo začeli maja lani, odkrili mednarodno združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem državljanov Turčije v države Evropske unije. Nekateri njeni člani so se ob tem ukvarjali še s prepovedanimi drogami. Skupno je ovadenih okoli dvajset oseb, osem jih je v priporu v Sloveniji. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru povedal prvi mož mariborskih kriminalistov Robert Munda, je združbo iz Maribora vodil državljan Kosova, njeni člani pa so bili s Kosova, Srbije, Hrvaške, Slovenije, Avstrije in Nemčije. Omenjena združba je v času preiskave nezakonito spravila v EU najmanj 94 ljudi in se tako okoristila z najmanj 376.000 evri. Za pot naj bi jim posamezen državljan Turčije plačal najmanj 4000 evrov. Kriminalisti so ob tem ugotovili, da so se nekateri od osumljencev ukvarjali tudi z nezakonito proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami. Skupno štirim osumljencem so zasegli skupaj skoraj 27 kilogramov konoplje in 103 sadike te prepovedane rastline. Zaključna akcija, ki so jo izvedli slovenski in hrvaški varnostni organi, je potekala 16. aprila. Opravili so 14 hišnih preiskav in 15 preiskav vozil pri trinajstih osumljencih.Zasegli so osem vozil, komunikacijske naprave, računalnike in del nezakonito pridobljenega denarja. Pri dveh osumljencih so našli tudi več kosov orožja in streliva. Dan po akciji so k preiskovalnemu sodniku v Mariboru privedli osem osumljencev, ki so sedaj v priporu. Zoper 19 oseb so bile vložene kazenske ovadbe za skupno 31 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje, zoper štiri osebe pa zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z drogami. Mariborskim kriminalistom so pomagali kolegi z drugih delov Slovenije ter Hrvaške, Avstrije in Italije. V omenjenih državah naj bi bilo v priporu zaenkrat pet vpletenih oseb. (STA) 4 Torek, 24. aprila 2012 ITALIJA PARLAMENT - Zaslišanja o vladnem finančno-gospodarskem dokumentu Javnofinančna stabilizacija ne sme dušiti gospodarske rasti Tako poudarjata centralna banka in računsko sodišče - Vlada izključuje možnost novih rebalansov RIM - »Za oživitev gospodarske rasti je nujno potrebno znižanje davčnega pritiska.« Tako je povedal namestnik direktorja italijanske centralne banke Salvatore Rossi, ko je včeraj nastopil pred proračunsko komisijo poslanske zbornice v okviru zaslišanj o finančno-gospodarskem dokumentu za triletje 2012-2015, ki ga je vlada odobrila minuli teden in je zdaj v obravnavi v parlamentu. Rossi je poudaril, da je davčni pritisk v Italiji izredno ali kar nevzdržno visok, bodisi z zgodovinskega vidika bodisi v primerjavi s stanjem v drugih državah. To po njegovih navedbah negativno vpliva na možnost gospodarske rasti, ki je ob stabilizaciji javnih računov glavni problem Italije. Rossi vidi rešitev v krčenju javnih izdatkov, s pomočjo katerega bi lahko našli po eni strani sredstva za spodbujanje rasti, po drugi pa tudi sredstva za znižanje davkov. Podobno stališče je pred proračunsko komisijo poslanske zbornice iznesel predsednik računskega sodišča Luigi Giampaolino, po katerem obstaja celo nevarnost »kratkega stika« med javnofinan-čno strogostjo in gospodarsko rastjo. Prva bi namreč lahko zadušila drugo, kar bi naposled imelo negativne posledice tudi za stabilizacijo javnih računov. Za razliko od namestnika direktorja Bankitalie Rossija pa je predsednik računskega sodišča Giam-paolino predlagal, da bi sredstva za spodbujanje gospodarske rasti oz. za znižanje davčnega pritiska pridobili s prodajo javnih imovin. Vladi je v tem smislu sugeri-ral, naj čim prej sestavi delovno skupino za evidentiranje odtujljivih dobrin. Kaj pa vlada? Namestnik gospodarskega ministra (resor vodi premier Mario Monti) Vittorio Grilli je pred proračunsko komisijo zagotovil, da vlada ne namerava sprejemati novih rebalansov in še manj uvajati novih davkov za ureditev javnih računov. Izrazil pa je prepričanje, da bo vlada dosegla oživitev gospodarske rasti bodisi s sredstvi, ki jih bo pridobila s krčenjem porabe, bodisi z reformami, ki jih sprejema, od poenostavitve upravnih postopkov in liberalizacij do reforme trga dela. Kar se reforme trga dela tiče, naj omenimo, da jo je ministrica za delo Elsa Fornero včeraj na povabilo sindikata Fiom-Cgil predstavila na skupščini delavcev Alenie v Turinu. Delavci so ministrico sprejeli s protestnimi vzkliki, ob koncu zasedanja pa so ji ploskali. A ne zato, ker bi se z njo strinjali, ampak zaradi poguma, ki ga je pokazala s tem, da je prišla na soočenje z njimi. For-nerova pa je ob koncu poudarila, da je za vlado življenjske važnosti, da se ne zapira v palače oblasti. Delavci Alenie so ministrico Fornero včeraj v Turinu sprejeli s protesti ansa Prizivno sodišče obsodilo Calista Tanzija na 17 let zapora BOLOGNA - Bolonjsko prizivno sodišče je včeraj obsodilo ustanovitelja in nekdanjega voditelja Parmalata Calista Tanzija na 17 let in 10 mesecev zapora, nekdanjega finančnega direktorja grupe Fausta Tonna pa na 9 let, 11 mesecev in 20 dni zapora. Na prvostopenjskem procesu je bil prvi obsojen na 18 let zapora, drugi pa na 14 let zapora. Tanzijev branilec Fabio Belloni je že napovedal pri-ziv na kasacijsko sodišče. Parmalat, eden večjih italijanskih živilskih koncernov, je spektakular-no propadel leta 2003, ko je v stečaju za seboj pustil 14 milijard evrov dolgov, oškodovanih pa je bilo 32 tisoč malih delničarjev. AFERA - Nekdanji premier Berlusconi Ruby obljubil gore denarja, če se naredi »noro« MILAN - Bivši premier Silvio Berlusconi, ki mu na milanskem sodišču sodijo zaradi plačanih spolnih odnosov z mladoletno prostitutko, znano pod vzdevkom Ruby, je slednji obljubil gore denarja, če se naredi noro. Tako je Ruby pojasnila eni od svojih prijateljic v telefonskem pogovoru, ki ga je v prisluhih ujela policija. Dnevnik La Repubblica je včeraj objavil posnetek pogovora med Ruby in eno njenih prijateljic, v katerem Ruby pojasnjuje, da so Berlusconi in njegovi sodelavci zaskrbljeni, ker je bila mladoletna. Zato ji je dejal, da nikakor ne sme povedati resnice. Telefonski pogovor je policija posnela oktobra leta 2010, v njem pa Ruby navaja še, da je zaradi prispevkov v časopisih na temo zabav in njene mladoletnosti pri Berlus-conijevih ljudeh zelo napeto. Rimski dnevnik navaja, da so se za objavo izvirnih prisluhov odločili, ker je bivši premier nedavno dejal, da so objavljeni prepisi prisluhov daleč od resnice. V prihodnjih dneh obljubljajo objavo dodatnih prisluhov. Berlusconi se je minuli petek prvič pojavil na sojenju v tej zadevi in pojasnil, da vzdržuje 42 žensk in da vsaka mesečno od njega prejme najmanj 2500 evrov. Dejal je, da so jih njihovi prijatelji zapustili, njihovi starši pa so morali zapreti podjetja, in to samo zato, ker so se pri njem udeleževale navadnih večerij. Sodni proces jim je, tako Berlusconi, uničil življenje. NOVI ZAKONIK - Od včeraj Sedemnajstletniki smejo voziti avto s spremljevalcem RIM - Od včeraj smejo sedemnajstletniki voziti avtomobil tudi v Italiji, vendar če izpolnjujejo vrsto dokaj strogih pogojev. Tako morajo razpolagati z vozniškim dovoljenjem A1 za motorno kolo, opraviti morajo poseben 10-dnevni tečaj v avtošoli, v avtomobilu pa mora ob njih sedeti usposobljen spremljevalec, ki ga imenuje starš mladoletnega voznika. Za habilitacijo spremljevalca je prav tako predviden poseben tečaj v avtošoli. Vse to natanko določajo 115. člen prometnega zakonika, 16. člen zakona 120 iz leta 2010 in ministrski odlok 213 iz leta 2011. GIGLIO - Priprave bodo trajale leto dni Ladjo Costa Concordia bodo odpeljali v pristan GENOVA - Ladjo Costa Concordia, ki je januarja nasedla ob to-skanski obali, bodo znova splavili in jo odvlekli v pristanišče. Kot je včeraj povedal direktor družbe Costa Crociere, Pier Luigi Foschi, je to najboljša rešitev za okolje in turizem. Dela se bodo začela v začetku maja in naj bi trajala okoli dvanajst mesecev. Ponovno splavitev ladje in njen odvoz bo opravilo ameriško podjetje Titan Salvage v sodelovanju z italijansko družbo Micoperi, ki se ukvarja s podvodnimi konstrukcijami. »Veseli smo, da lahko sporočimo še en pomemben korak k odstranitvi ladje z otoka Giglio,« je povedal Foschi. Nizozemsko podjetje Smit Salvage in italijansko podjetje Tito Neri sta 24. marca končala s črpanjem goriva iz nasedle ladje. »Tako kot pri odstranjevanju goriva smo tudi pri odstranjevanju razbitin iskali naj- boljšo rešitev za ohranitev otoka, njegovega okolja in turizma,« je pojasnil Foschi. Ko bodo ladjo splavili, jo bodo odvlekli v bližnje pristanišče. Morsko dno na kraju nesreče pa bodo očistili in ponovno posejali z morskim rastlinjem. Operativni sedež projekta bo v bližini Civitavecchie, da bi tako čim bolj zmanjšali posledice na turistično in prometno aktivnost otoka Giglio. Ladja za križarjenje Costa Concordia z več kot 4200 potniki na krovu je 13. januarja nasedla ob to-skanski obali. Pri tem je umrlo 32 oseb. Kapitan Coste Concordie Francesco Schettino, ki so ga prijeli dan po nesreči, medtem ostaja v hišnem priporu. Obtožen je nenaklepnega uboja, povzročitve brodoloma in ker je zapustil ladjo, preden so evakuirali približno 4200 potnikov in članov posadke. Za to mu grozi skupno 15 let zapora. ŽIVALI - Po podatkih projekta SloWolf Slovenski volk Slavc našel samico v bližini Verone VERONA, LJUBLJANA - Triletni volk Slavc, opremljen s telemetrično ovratnico, ki se je rodil v slovensko-hrvaškem tropu Slavnik in je decembra lani zapustil svoj trop, je najverjetneje v bližini Verone, kažejo zadnji GPS podatki, ki jih je poslala Slavčeva telemetrična ovratnica. Italijanski strokovnjaki menijo, da si je tam najverjetneje našel samičko. Kot so sporočili iz ekipe projekta Slo-Wolf, je Slavc decembra odšel na pot proti severu. Najprej je prečkal velik del Avstrije in februarja prečkal mejo z Italijo nedaleč od Cortine dAmpezzo. Zatem naj bi šel skozi alpske doline zahodno od Belluna, nižinski del Benečije, konec marca pa je prišel do regionalnega naravnega parka Lessi-nia, kjer se je sedaj očitno za kratek čas ustalil. Strokovnjaki ocenjujejo, da je do danes Slavc prehodil že 1500 km poti. Sredi aprila pa so iz Italije sporočili, da so zaposleni iz regionalnega parka Lessinia v svežem snegu našli volčje sledi. Lokacija se je ujemala z GPS podatki, ki jih je poslala Slavčeva telemetrična ovratnica. Najpomembneje pri tem pa je bilo, da so sledi pri- padale dvema volkovoma, ki sta se skupaj gibala. »To je prvi dokaz, da je Slavc uspel najti sovrstnika v Italiji. Za zdaj še čakamo na potrditev s pomočjo genetike, vendar sklepamo lahko, da gre za samico. To bi torej pomenilo, da verjetno prihaja do formacije novega tropa,« so prepričani v Slo-Wolf. V ekipi zaenkrat ne vedo, ali sta se ob volka morda že letos tudi parila. Običajno je namreč višek parjenja volkov v Sloveniji v februarju, mladiči pa se rodijo aprila. Italijanski častniki zgodbo tega volčjega para že vzporejajo z zgodbo o Romeu in Juliji, ki se je odvijala v bližnji Veroni. Tudi med vodilnimi italijanskimi ustanovami je bila novica o morebitnem nastanku prvega tropa volkov na tem območju dobro sprejeta. V okviru projekta SloWolf so v skoraj dveh letih in pol ujeli in opremili štiri volkove, v tem mesecu pa so že začeli z letošnjim odlovom. Ta zahteva premišljeno postavitev volčjih pasti in njihovo vsakodnevno pregledovanje. Telemetrične ovratnice, ki jih namestijo odlovljenim volkovom, omogočajo natančno spremljanje gibanja volkov. (STA) evro 1.3131 $ -G/5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. aprila 2G12 valute evro (povprečni tečaj) 23.4. 2G.4. ameriški dolar 1,3131 1,3192 japonski jen 106,51 107,81 kitajski juan 8,2786 8,3150 ruski rubel 38,7870 38,8500 indijska rupija 69,0360 68,7300 danska krona 7,4397 7,4387 britanski funt 0,81660 0,81875 švedska krona 8,8618 8,8396 norveška krona 7,5590 7,5470 češka krona 25,043 24,919 švicarski frank 1,2018 1,2017 madžarski forint 298,73 296,64 poljski zlot 4,2045 4,1920 kanadski dolar 1,3094 1,3075 avstralski dolar 1,2769 1,2738 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3855 4,3753 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6985 0,6985 braziljski real 2,4711 2,4779 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3570 2,3620 hrvaška kuna 7,5330 7,5170 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. aprila 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23975 0,46565 0,73040 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,07500 0,11167 0,18500 EURIBOR (EUR) 0,407 0,737 1,033 zlato (999,99 %%) za kg 40.033,78 € -134,51 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. aprila 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,68 IMTCDCI IDr»DA A A~) -3,64 -14 60 KRKA 1 1 IKA KOPER 48,55 -0,92 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,85 137,75 19170 -8,37 +0,55 TELEKOM SLOVENIJE 70,00 -2,69 +2,12 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 AERODROM LJUBLJANA 13,04 DELO PRODAJA 24,00 rrm i3onn -1,58 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 15,01 1 30 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,28 +2,21 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 1900 -3,28 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 8,92 -1,65 PROBANKA SAI MS IIMDI IANA 5,80 8,02 SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 235,90 10,60 178 00 +6,74 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,00 14,60 -2,60 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. aprila 2G12 -3/83 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,46 81,85 10 78 -5,09 -2,96 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,04 -3,32 -5,72 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,23 0,31 -5,30 -5,59 EDISON ENEL ENI 0,85 2,43 1605 -0,29 -2,33 FIAT FINMECCANICA 3,62 -2,85 -3,41 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,06 9,99 -5,02 -2,68 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,07 12 63 -6,29 -2 17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,56 -0,38 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 1,718 3,59 -0,06 -1,96 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,71 8,49 12 53 -2,51 -2,47 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 37,75 -0,40 +1,02 +1 36 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,428 5,01 -1,57 TENARIS TERNA 0,81 13,07 -1,16 -2,17 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,798 0,0356 +0,58 -1,11 UNICREDIT 2,58 2,79 +0,86 -6,42 ■ sod nafte ■ (159 litrov) ■ 102,80$ 1/Q4 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. aprila 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 607,95 -0,68 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.805,71 -1,23 FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C DAA^IT^^J 832,43 1.789,32 Oll Q") +0,34 +0,91 _n o LiuicA i j(utuyiau -iw i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 A QQ r»1 _LA1Q un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.946,82 -0,02 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.914,22 2.654,39 -0,88 -0,81 S&P 500, New York 1.366,52 -0,87 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.281,71 6.523,00 5.665,57 +0,31 -3,36 -1,58 CAC 40, Pariz 3.098,37 -2,83 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.978,00 911,2 2.311,27 -4,30 -1,69 +1,16 Nikkei, Tokio 9.542,17 -0,20 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.994,48 20.010,64 2.962,35 -0,46 +0,07 -1,17 Sensex, Mubaj 17.096,68 -1,60 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 772418 trst@primorski.it 5 Torek, 24. aprila 2012 APrimorski ~ dnevnik TRST / TRŽAŠKA OBČINA - Napoved župana Roberta Cosolinija ob predstavitvi proračuna 2012 Občina Trst bo v Dijaškem domu V finančnem dokumentu večja pozornost socialnemu področju - Sodelovanje pri evropskih projektih Dijaški dom po podvojil svojo vzgojno-varstveno ponudbo. Tržaška občina bo odprla drugo sekcijo otroškega vrtca in tako zadostila potrebi slovenskih staršev iz mesta. Novico je sporočil tržaški župan Roberto Cosolini. Ukrep sodi v okvir posegov, ki jih je levosredinska uprava vključila v občinski proračun za letošnje leto. Slovenski starši iz mesta so že večkrat izrazili potrebo po večjem številu mest v slovenskih otroških vrtcih, saj je bilo povpraševanje zanje veliko. Mestna uprava jim je tokrat prisluhnila, tako bosta v otroškem vrtcu v Dijaškem domu delovali dve sekciji. Cosolini je poudaril, da je njegova uprava v svojem prvem proračunskem dokumentu posvetila največjo pozornost socialnemu področju. Ukrepi za socialne posege so se - v primerjavi z zadnjim proračunom Di-piazzove uprave - povečali za 6,5 odstotka, od lanskih 50 milijonov evrov na letošnjih 53 milijonov 290 tisoč evrov. Še večji je bil porast neposredne pomoči in prispevkov potrebnim: od lanskega milijona 600 tisoč evrov na letošnjih 2,5 milijona evrov (ali izrednih plus 60 odstotkov!) Letos bo občina sprejela v službo 17 novih mestnih redarjev. Ljudje se pritožujejo, da ni mestnih redarjev na spregled, ko so potrebni. Očitek je upravičen, je ocenil župan, in tudi pojasnil zakaj. Mnogim mestnim redarjem so spremenili delovne zadolžitve, namesto da bi službovali na cestah in ulicah, so zaposleni po uradih. Novi mladi redarji naj bi zapolnili vrzel. Nadalje bo občina oskrbela wi-fi povezave na desetih občinskih območjih (v vseh rajonih, to pomeni tudi obeh kraških) in bo tudi ponudila brezplačno koriščenje tovrstne inter-netne povezave javnim lokalom, ki bodo za to zaprosili. Novost predstavlja tudi javno izposojanje koles, tako imenovani bike sharing, ki ga bodo uredili ob začetku kolesarske steze. Občina bo tudi namestila več klopi, tako v mestnem središču kot v periferiji za postanek občanov in turistov. Ob tem je občinska uprava za izboljšanje kvalitete življenja predvidela ureditev vrste novih javnih parkov. V Dijaškem domu bo Občina Trst odprla drugo sekcijo vrtca kroma Novo poglavje v delovanju tržaške občinske uprave predstavlja sodelovanje pri evropskih projektih. V zadnjem proračunu desnosredinske uprave je postavka »evropski projekti« beležila skromnih 25 tisoč evrov. Cosolinijeva uprava je pripravila vrsto načrtov za sodelovanje pri projektih; pri številnih se predstavlja kot nosilec projekta. Tržaški župan se je zaustavil tudi pri vprašanju tako imenovanih kon-zulentov, to je zunanjih sodelavcev, ki opravljajo oziroma sodelujejo pri pripravi občinskih projektov. Stranke desne sredine so ga namreč napadle, češ da je imenoval preveč konzulentov, ki krepko bremenijo občinsko blagajno. Cosolini jim je odgovoril s številkami. Zadnji proračun župana Di-piazze je za konzulente predvidel strošek 3 milijonov 400 tisoč evrov. V prvem proračunu levosredinskega župana je ta postavka »vredna« 2 milijona 950 tisoč evrov (ali minus 15 odstotkov). Pomeni, da bo Cosolini pri konzulentih privarčeval 450 tisoč evrov. M.K. OBČINA TRST - Finančni dokument Danes začetek razprave o proračunu V dvorani tržaškega občinskega sveta se bo danes popoldne začela obravnava občinskega proračuna. Finančni dokument bo predstavil župan Roberto Cosolini, sledila bo razprava, ki se bo - po predvidevanjih - nadaljevala v prihodnjih dneh. Razpravo bodo prekinili pred polnočjo, da se ne bi zavlekla na 25. april, dan odporništva. Svetniki se bodo nato sestali v četrtek zjutraj z obravnavo amandmajev. Občinski svet mora odobriti svoj finančni dokument do 29. aprila. Proračun je bil v bistvu pripravljen že konec lanskega novembra, je včeraj pojasnil Cosolini. Uvedba novega davka na nepremičnine je vsem italijanskim občinam zmešala štrene, ker so morale proračun prilagoditi novemu davku. Zato je tudi rok za odobritev proračuna zdrknil. V navadnih deželah ga morajo odobriti do konca junija, v Furlaniji-Julijski krajini je deželna vlada odločila drugače: rok za odobritev proračuna zapade 29. aprila, torej to nedeljo. Po nekaterih novicah, ki so se pojavile v italijanskem tisku naj bi skušalo Ljudstvo svobode zavleči proračunsko razpravo s predstavitvijo kar dva tisoč amandmajev. Vodja svetniške skupine Alfanove stranke Everest Bertoli je zanikal predstavitev tolikšnega števila popravkov. O njih se bo stranka odločila danes dopoldne. GOSPODARSTVO - Skupščina konzorcija Confidi Trieste Leto 2011 slabo za storitveni sektor Z delom prenehalo kar 322 podjetij Banke morajo pokazati občutljivost in zaupanje do podjetij, saj brez slednjih bo ponovni zagon gospodarstva težavnejši in vsekakor omejen, je prepričan predsednik tržaškega konzorcija za posojilna jamstva Confidi Trieste Franco Rigutti. Rigutti je to prepričanje izrazil v svojem posegu na včerajšnji skupščini konzorcija, na kateri so sprejeli obračun za leto 2011, ki je vse prej kot rožnat. V lanskem letu je namreč prenehalo z dejavnostjo kar 322 podjetij s področja storitev (slednje kljub krizi predstavlja 70 odstotkov proizvodnje in zaposlitev na Tržaškem): v glavnem je šlo za majhna podjetja na področju trgovine oz. trgovine na drobno, kjer je vrata zaprlo 179 podjetij. Podjetniki tudi ne morejo biti kdove kako zadovoljni z dogajanjem v zvezi s posojili. V zadnjih treh mesecih lanskega leta je v tržaški pokrajini le 51 odstotkom podjetnikov uspelo izpolniti finančne obveznosti, kar dobrih 38 odstotkov se je pritožilo nad poslabšanjem obrestnih mer, dobrih štirideset odstotkov glede drugih pogojev, 37 odstotkov glede jamstev, približno enako število odstotkov glede trajanja posojila, slabih 40 odstotkov pa glede bančnih storitev. V prvem trimesečju letošnjega leta je le dobrih 41 odstotkov podjetij prejelo posojilo v zahtevani višini, trinajst odstotkov je prejelo nižjo vsoto, dobrim 31 odstotkom podjetij pa so prošnjo za po- sojilo zavrnili. Na področju obrestnih mer se za dobrih 57 odstotkov podjetij stvari niso spremenile, za dobrih 42 odstotkov pa so se poslabšale, poslabšanje glede ostalih pogojev pa je zabeležilo 32 odstotkov podjetij, medtem ko se za slabih 68 odstotkov položaj ni spremenil. Glede trajanja posojila se za dobrih 60 odstotkov podjetij prav tako ni nič spremenilo, poslabšanje pa občuti slabih 40 odstotkov. Za slabih 34 odstotkov je položaj glede zahtevanih jamstev slabši, dobrih 26 odstotkov podjetij tudi opaža, da so se bančne storitve podražile. Po Riguttijevih besedah podjetja zaupajo konzorciju Confidi, saj se je lani vanj včlanilo 83 novih podjetij, tako da je konzorcij lani štel 2052 gospodarskih operaterjev, podeljenih posojil pa je bilo za dobrih 117 milijonov evrov, od katerih dobrih 36 milijonov kratkoročnih, dobrih 80 milijonov pa dolgoročnih posojil. V lanskem letu se je tudi utrdilo sodelovanje z združenjem trgovcev Confcommercio, z denarnimi zavodi so se pogovarjali o izboljšanju pogojev za podeljevanje posojil idr. Predsednik tržaškega Confidija zagovarja tudi skupne pobude, kot je bila npr. konvencija med deželno upravo FJK in konzorciji Confidi o upravljanju jamstvenega sklada za majhna in srednja podjetja. Primeren odgovor morajo dati tudi javne uprave in institucije, ki morajo poskrbeti za oblikovanje takih politik in zakonov, ki bi bile v sozvočju s svetom podjetništva. TRIESTINA - Stečajni postopek Plan za delno izplačilo dolgov, če se najde kupec Na sodni obravnavi v stečajnem postopku proti družbi Triestina Calcio se je včeraj pred predsednikom civilnega sodišča v Trstu Giovannijem Sansonejem zvrstilo več kot dvajset odvetnikov, zastopnikov podjetij, združenj, javnih ustanov in posameznikov, ki imajo še odprte terjatve. Na obravnavi je stečajni upravitelj Giovanni Turazza predstavil plan za delno vračilo dolgov do skupne vrednosti 5,5 milijona evrov. Terjatev je v resnici precej več, za skupnih okrog 9 milijonov, pogoj za vsaj delno vračilo pa je vsekakor ta, da se do 30. junija uresniči prodaja Triestine. Z izkupičkom bi delno izplačali terjatve upnikov, novo lastništvo kluba pa bi nase prevzelo breme izplačila ti. dolgov iz športnega naslova nogometni ligi in socialne prispevke za igralce. Največji upnik Triestine je Equitalia, ki terja izplačilo več kot tri milijone evrov vrednega kredita za neplačan davek na dodatno vrednost in s tem povezane sankcije. Med prednostnimi upniki so tudi igralci, ki terjajo izplačilo plač za obdobje med oktobrom lani in 24. januarjem letos, ko je obveznosti kluba prevzel stečajni upravitelj. Turazza je včeraj povedal, da še vedno upa v ugoden razplet, četudi ni želel dati podrobnejših informacij o interesentih za prevzem kluba. Priznal je željo, da bi bila zadeva v tem trenutku že rešena, vsekakor pa je namignil, da so bili vzpostavljeni nekateri stiki in da bo o tem poročal javnosti, ko bo napočil pravi trenutek. Konzorcij CBM: preložitev obračuna Na skupščini Konzorcija za molekularno biomedicino (CBM), ki je napovedana za danes, bodo preložili odobritev obračuna za leto 2011 zaradi manjkajočega poročila nadzornika. Tako je na včerajšnji seji v luči današnje skupščine odločil upravni svet Konzorcija za Znanstveni park na Padričah, ki je večinski družabnik konzorcija CBM. Na seji so tudi sklenili prižgati zeleno luč spremembam statuta konzorcija CBM, ki predvidevajo zmanjšanje števila članov vodstvenih organov in določitev enega samega nadzornika za nadzor in pregled bilanc. Kot piše v sporočilu za javnost, obračun konzorcija CBM za poslovanje v lanskem letu prinaša primanjkljaj v višini 283 tisoč evrov, zato pri Znanstvenem parku predlagajo interventni načrt, ki naj družabnikom nudi primerne kratko in srednjeročne perspektive glede vzdržnosti prihodnjih dejavnosti tudi preko krčenja upravnih stroškov. Glede obnovitve vodstvenih organov konzorcija CBM pa se bo Znanstveni park držal smernic ministra Profuma, na podlagi katerih bi morali kandidate za članstvo v vodstvenih organih družb, konzorcijev in ustanov z državno soudeležbo določiti preko javnega razpisa. WWF želi sodelovati na trilaterali o uplinjevalniku Stefano Leoni, predsednik italijanske sekcije svetovne okoljevarstve-ne organizacije WWF, je včeraj pisal ministru za okolje Corradu Cli-niju.Clini je namreč pred nekaj tedni napovedal, da želi pri načrtovanju uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu soudeležiti tudi Ljubljano in Zagreb. Leoni je prepričan, da je tovrstno italijansko-hrvaško-slovensko srečanje primerno in potrebno, zahteva pa, naj na njem sodeluje tudi predstavnik njegove organizacije. WWF je namreč že leta 2006 začela zbirati tehnično in znanstveno dokumentacijo o načrtovanem plinskem terminalu v Zavljah, o tistem sredi zaliva in o plinovodu Trst-Gra-dež-Vileš; na razpolago ima kar nekaj znanja, ki bi ga rada delila tudi s strokovnjaki omenjene trilaterale. SEL za odstop Cirianija in sanacijo v Glinščici Stranka Levice ekologije in svobode (SEL) zahteva odstop deželnega odbornika za civilno zaščito Luce Cirianija zaradi sporne akcije čiščenja Glinščice. Njegova politična odgovornost je toliko večja, ker je Ci-riani obenem tudi odbornik za okolje, je na srečanju z novinarji ocenil deželni tajnik SEL Giulio Lauri. Kritiziral je deželno upravo in vodstvo civilne zaščite, ker so to sicer odlično organizirano službo za poseganje v sili, tako kot Berlusconi in Bertolaso na državni ravni uporabili tudi za poseganje mimo predpisov v primerih, ko gre za povsem redne posege. SEL bo v pokrajinskem in tržaškem občinskem svetu predložila resoluciji z zahtevo, da se ugotovijo odgovornosti in predlagala, naj se s sodelovanjem izvedencev univerze pripravi plan posegov, da se omili okoljska škoda. 6 Torek, 24. aprila 2012 TRST / SV. IVAN - V okviru projekta ZSKD Skok v pravljični svet Mestni otroci uprizorili lep gledališki triptih Nastopilo 30 osnovnošolcev, ki so vadili pri društvih v Škednju, Barkovljah in pri Sv.lvanu Osnovnošolci iz tržaškega mestnega središča so skočili v svet pravljic. V soboto je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu namreč potekala premierna uprizoritev triptiha pravljic s skupnim naslovom Skok v pravljični svet. Predstavo je oblikovalo približno 30 osnovnošolskih otrok, ki so od lanske jeseni obiskovali dramske delavnice pri društvih SKD Ivan Grbec - Škedenj, SKD Bar-kovlje in SKD Slavko Škamperle - Sv. Ivan. Projekt se je rodil na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev. Vsaka skupina je vadila in pripravila drugo igro. Med sezono so vadili v treh ločenih skupinah pri posameznih društvih in ob koncu povezali triptih v celoto. Na oder svetoivanskega doma so v sobotnih poznih popoldanskih urah prve stopile miške iz Škednja, ki so z drugimi gozdnimi in mestnimi živalcami zaigrale dramatizacijo pravljice Mestne miške in poljske miške. Otroci so pravljico uprizorili pod mentorstvom Bože Hrvatič, ki je tudi priredila besedilo. Pri oblikovanju scenografije in kostumov pa je mladim igralcem pomagala Dajana Kočevar, ki je vodila likovno delavnico. Za glasbo je poskrbel Aljoša Tavčar, društvena referentka je bila Dunja Sancin. Naslednja je bila na vrsti družina račk, katere član je bil tudi Grdi raček. Otroci iz Barkovelj so priredbo pravljice H. C. Andersena postavili na oder pod mentorstvom Elene Husu, ki sta ji ob prvi Škedenjske miške na odru svetoivanskega doma kroma tovrstni izkušnji pomagali Daša Stanič in Roberta Chissich iz barkovljanskega kulturnega društva. Slednji sta skupaj z mentorico tudi pomagali pri izdelavi scenografije in kostumov. Otroci so na izviren način, tudi z vložki rap glasbe občinstvu zaigrali pravljico, s katero so razložili, da nihče na svetu ni grd, le drugačen je. Zadnji so bili na vrsti malčki iz društva Ivan Grbec iz Škednja, ki so s pomočjo mentorice Patrizie Jurinčič uprizorili priredbo pravljice bratov Grimm - Rdečo kapico. Ob oblikovanju scenografije in kostumov so mentorici bile v veliko pomoč mame in babice nastopajočih, društvena referentka pa je bila Nadja Fonda. Ob koncu predstave je občinstvo nagovorila Živka Persič, pokrajinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev, ki se je med drugim zahvalila Matiji Grgiču, ki je oblikoval gledališki list in celostno grafično podobo projekta. V dvojezičnem nagovoru je občinstvu med drugim razložila, da je pokrajinski odbor ZSKD za Trst s tem pro- jektom želel doseči tri cilje: spodbujati otroke iz mestnega središča k aktivni uporabi slovenščine, ustvariti trajno sodelovanje med mestnimi društvi ter približati društvene stvarnosti staršem in družinam otrok, ki obiskujejo osnovne šole v tržaškem mestnem središču. V pričakovanju na predvidene ponovitve, ki naj bi sledile pri posameznih društvih, ni napačno trditi, da je bil projekt glede na obiskanost, jezik in igre ter angažiranost publike izjemno uspešen. (mlis) comune di trieste comune di trieste - občina trst II CIRCOSCRIZIONE - Altipiano Est 2. OKRAJ -VzhodniKras Via Doberdo 20/3 Doberdobska ulica 20/3 34151 Opicina/Opčine tel. 0402159112 fax 0402155217 ČLANI CERAMICHE SANITARI SCLIP Dunajska cesta, 82A tel. 040 211929 www.ceramiche-sclip.com RESTAVRACIJADANEU RESIDENCE L'ANGOLO DEICILIEGI Dunajska cesta, 78 tel. 040 211241 CONAD - NOVA Sri Supermarket - Dunajska cesta, 61 tel. 040 215433 P&E PROJECT Computers Dunajska cesta, 54/A tel. 040 214472 BRUNDULA od 1954 na Opčinah Avto deli - Dunajska cesta, 4S tel. 040 211022 LINEAR fitness&sportwear Dunajska cesta, 40 - tel. 040 2158366 www.linearsport.it HORSE & PET Sedlarstvoinartikliza živali Dunajska cesta, 2 tel. 040 216949 LAVOLPE ROSSA Patchwork- kreativno šivanje Dunajska cesta, 16/h - Tel. 040/2171050 lavolperossa@live.it BARSLADOLEDARNA "ARNOLDO" Sladoledarna - tel. 040 212992 Strada perVienna 14/B CARTOLIBRERIA GIORGIO Časopisi in knijge Dunajska cesta, 14/b tel. 040 213852 FUOCOLENTO Piščancinažaru, pizza, specialitete - meso na žaru in testenine Dunajska cesta, 2/A-Tel 040/2602606 adamopino@hotmail.it ČOK PEKARNA SLAŠČIČARNA Dunajska cesta, 3 tel. 040 213645 BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Ulica del Ricreatorio, 2 www.zkb.it LELI KONFEKCIJE Moške,ženske konfekcije ter spodnje perilo Dunajska cesta,17A - tel. 040 214269 centr# In via Con i tx>m m t kC iO Titi tS'f t A.D.A. L'arte dei fiori - Atelie Dom Art Galerija Dunajska cesta, 17/A - tel. 040 2158266 START SPORT Dunajska cesta, 31 - tel. 040 213193 AGRARIA AGROSOSIC Bazoviška ulica,2 tel. 040 213760 BUFFET PIZZERIA"RINO" tel. 040 213821 - Dunajska cesta, 11/A OPTIKAMALALAN Ulica dei Salici, 1 tel. 040 213957 ARRIBAARRIBA! Otroške obutve - Ulica dei Salici, 1 tel. 040 214485 www.arribacalzature.it CAFFE'VATTA BarSladoledarna Narodna ulica, 38 tel. 040 215313 AUTOSCUOLE BIZJAK Avtošola - Narodna ulica, 36/1 tel. 040 214555-040635555 COBEZ Kuhinjski pripomočki, papirnica ter igrače od 1904 Narodna ulica, 30 tel. 040 211284 DRAGULJARNA MALALAN od 1949 Narodna ulica, 28 tel. 040 211465 www.malalan.com COMSTAR DROGERIJA Narodna ulica, 28 tel. 040 213574 ASSOCIAZIONE CARSO KRAS Turistični Infopoint Nanoški trg tel. +39 348 6715030 info@carsokras.eu TRATTORIA MAX Narodna ulica, 43A tel. 040 211160 SANART MALALAN Narodna ulica, 47 tel. 040 215252 SAINT HONORE' Slaščičarna - Proseška ulica, 2 tel. 040 213055 čevlji kovčki - Proseška ulica, 18 tel. 040 212720 SALONE MAIDA Frizerski salon Proseška ulica, 20 tel. 040 211359 DRUŠTVENA PRODAJALNA NAOPČINAH Jestvine Ulica degli Alpini, 95 tel. 040 211054 ZKBI# i QHQ crédito cooperativo del carso I JUG zadružna kraška banka Danes na Pončani Tarantinov film V Ljudskem domu na Pončani bodo nocoj zavrteli film Inglourious Basterds (Bastardi senza gloria), ki ga je leta 2009 posnel Quentin Ta-rantino. Posrečeni film se dogaja med nacistično zasedbo Francije, v njem nastopa Brad Pitt, a tudi odlični Christoph Waltz, ki je bil za svojo stransko vlogo nagrajen tako na kanskem festivalu kot na podelitvi filmskih oskarjev. Zanimiv niz predavanj »Io sono me« V Domu glasbe v Cavani (Ul. Ca-pitelli 3) se bo v petek ob 15. uri začel zanimiv niz srečanj, namenjenih višješolcem. Pod naslovom »Io sono me« jih prireja tržaški So-roptimist Club, uživajo pa tudi pokroviteljstvo pokrajinske uprave. Na štirih popoldanskih srečanjih se bodo z mladimi pogovarjali strokovnjaki s področja filozofije, psihologije, nastopanja, mode. Med njimi so Maddalena Berlino, Daniela Giacometti, Pier Aldo Rovatti ... Brezplačne prijave zbirajo na naslovu franca_ts@libe-ro.it, na telefonski številki 392 6318114 in na Facebooku. Izredno odprtje jame pri Briščikih Jama pri Briščikih bo jutri, kljub prazničnemu dnevu, odprta od 10. do 18. ure, strokovna vodstva pa so predvidena vsakih 30 minut. Tako bo tudi 1. maja, izjemoma pa tudi v ponedeljek, 30. aprila. TRATTORIA PIZZERIA"VETO" Proseška ulica, 35 tel. 040 211629 PUNTOMEDIA Fiksni in mobilni telefoni Proseška ulica, 1/C tel. 040 2158425 NUOVATECNOUTENSILI Zeleznina - orodje - garden Proseška ulica, 7 tel. 040 212397 DOM ZA OSTARELE "ANTONELLA" ASS.D0MICILIARECU0RE Proseška ulica, 9 tel. 040 211188 RESTAVRACIJA DIANA Narodna ulica, 11 tel. 040 211176 OPTOSTUDIO Nova optika na Opčinah Ulica Carsia, 45/2A tel. 040 214561 SODELUJOČI POHIŠTVO KRALJ Ulica Carsia,45 Opčine Tel.040 213579-info@kralj.it EDELWEISS THINKPINK Športno oblačilo Narodna ulica,28 Tel.040 213429 SALONE SALVATORE Brivec - Dunajska cesta, 14/A celi. 349 0574125 misterbovi@libero.it NUOVO HOTEL DANEU Dunajska cesta, 55 Tel.040 214214F ax 040 214215 www.hoteldaneu.com info@hoteldaneu.com KOIMPEX SERVICE GROUP Narodna ulica,47/1 Tel.040 2157111 www.koimpex.eu - info@koimpex.it insieme a opicina skupaj na opčinah / TRST Torek, 24. aprila 2012 7 DEVIN-NABREŽINA - Slovenska skupnost kritična do Retove uprave »Premalo dvojezičnosti in preveč novih gradenj« Stranka je tokrat pripravila volilni letak tudi v italijanskem jeziku Volitve 2012 DEVIN-NABREZINA »Težave vaše in naše narodne skupnosti so podobne. Tudi v Dolini Aosta smo kot manjšina politično ločeni v več strank, nočemo gradbenih špekulacij, skrbimo za ohranitev okolja in trajnostni razvoj teritorija,« je na predstavitvi kandidatov Slovenske skupnosti menil valdostanski deželni svetnik Robert Lou-vin. Na srečanju, ki so se udeležili tržaški, goriški in deželni voditelji stranke, je deželni svetnik Igor Ga-brovec poudaril, da na listi v podporo levo-sredinskega županskega kandidata Vladimirja Kukanje sodelujejo kandidati različnih profilov in generacij, ki imajo za seboj raznolike poklicne in drugačne izkušnje. Vsi so domačini, mnogi prvič kandidirajo in so s svojim delom že dokazali, da so pripravljeni delati za razvoj celotne skupnosti. Na listi stranke SSk se bodo za vstop v občinski svet pomerili Edvin Forčič, Tanja Peric, Aleš Bre-celj, Niko Pertot, Boris Legiša, Mitja Terčon, Vasilij Pipan, Danijel Suligoj, Lucia Lavrenčič, Roberto Briščak, Joško Okretič in Sidonja Radetic. Ob priložnosti volitev je SSk pripravila letake tudi v italijanskem jeziku, da bi s tem nagovorila občane večinske narodnosti. Občinski tajnik Edvin Forčič je v svojem posegu podčrtal, da prisotnost številnih omejitev in služnosti dejansko onemogoča razvoj primarnega sektorja na Krasu. »Dosedanja Retova uprava ni spoštovala dvojezičnega statuta Občine in je glede izvedbe javnih del ter drugega absolutno privilegirala obalni del občinskega Kandidati Slovenske skupnosti za devinsko-nabrežinski občinski svet ozemlja v škodo vasi, ki ležijo v zgornjem delu vzdolž nekdanje državne meje. Desno-sredinska uprava je načrtno spodbujala ustanavljanje novih organiziranih skupin v sklopu civilne družbe, kar je kmalu postalo razvidno tudi pri delitvi itak že prej skromnih občinskih finančnih podpor. Preveč se je tudi zidalo,« je dejal Forčič. Louvin je opozoril, da veže Slovence in Valdo-stance več kot 30 let dolgo prijateljstvo in je zaželel veliko uspeha na skorajšnjih volitvah. Pokrajinski tajnik SSk PeterMočnik je opozoril, da je za zmago nujno potrebno, da se čim več ljudi 6. in 7. maja volitev dejansko udeleži. DEVIN-NABREŽINA - Nespodobna predvolilna zgodbica Fantapolitika? »Pokloni mi najlepše darilo za 1. april, moj rojstni dan: kandidiraj!« Tako je koordinator Retove liste, horoskopski oven Fabio Eramo zadnje dni marca, med prekinitvijo poslednje seje devinsko-na-brežinskega občinskega sveta prosil, skoraj rotil, dotlej obotavljajočo odbornico Tjašo Svara. Astrologi svojevrstno razlagajo, da se med ovni navadno l Sá e C » «S aag em ms ¿a N > o tí > u < i 32 tu... ej •U J* z S I. s ¡ufad U se n a n ee z P d P ^ a m ij i k , o, m r e o-ri o g t z ž j u po p g O Oi m U o o o ' m n ii . U n i i v g 1 u O p i ^ v s j : i G es d P h! -O : par v : o ši d O r O< a v š h o p n r n t l e t a e s a CD e a k z en 1 >» e cs O CP o >Ö ÏÏ C 4> CP fi -¡h » % à N >u > 8 & 3 2 s cp Ö e ~ j ej št • m o> ge voa n t d a g i e 3 , r v & a o a ir oj a S! i P G p t Ol tí jsíamez o • 'ATÍjpiApajdau j^j^jaA ai aauo>j 'batui -tubz ijoqfau yYx od ut oatz a i3>j;reso>j ai Bp 'ipz tui as ijojdsra :e|isnpAeu ijoq -feu ai am oaiz a !|B ax oj 0 Suidop ujjods ubjjs uuuiax 0 asia^qis ez mniiABN 0 aai^jSi pjsiua} ud sauup 'SBjarnoSou sbj íoas jiq puj iq 'Bjjods uSaioAS jejqzi iq au a^ 9 'aíuaíjAiz bz bjos ai }Jod§ ¿jjods luarnod im íb>j ^Ods ■ta; Najljubša jed: pa- šta/pastic-cio Najljubša pijača: pivo Druga država, v kateri bi rad živel: Dominikanska republika, Kuba, ^ pač nekje ob morju. Priljubljeni kraj/ izlet: Hribi, morje vsekakor v naravi. Triglav? Ne, enkrat smo s prijatelji organizirali pohod, a je klavrno spodletel. Že na začetku smo se izgubili, nato pa je prijatelj izgubil podplat čevlja. / ALI ALI Nekdanjo jadralko, zdaj pa od-bojkarico moštva Zalet v C-ligi Alice Spangaro je v rubriko Ali-ali vpo-klical Bregov košarkar Alen Semec. Odgovarjala je v italijanščini in včasih v slovenščini. Jadranje ali odbojka? Jadranje. Imam kup lepih spominov, zlasti na življenjska doživetja med potovanji. Gregor Jerončič ali Jan Budin? Gregor Jerončič. Ne morem izbrati Jana Budina, ker sva skoraj sorodnika. Lindsey Vonn ali Tina Maze? Lepo vprašanje. Izberem Tino Maze, ker je bližja nam. Pri košarki: Bor ali Breg? Izberem Bor, ker sem z borovci slučajno preživela svoj rojstni dan. Ponudili so mi pijačo. Disko ali šagra? Pred leti bi rekla disko, zdaj izberem šagro. Tisto na Padričah! Padriče ali Salež? Padriče imam v srcu, Salež je moje novo življenje. Roberto Benigni ali Fiorello? Fiorello. Še iz otroštva se rada spominjam njegovega repka. Žal mi je, da nima več oddaje na radiu. Dalmacija ali Dolomiti? Dalmacija poleti in Dolomiti pozimi. Da ne bi slučajno kdo pomislil, da so mi Dolomiti všeč poleti, ko se gre tja hodit. Prehrambena razvada: mastno ali sladko? Sladko. Najlepše se dogaja podnevi ali ponoči? Ponoči. Tri pike. In zdaj pojasnilo: ponoči je lepo, ko se zabavaš s prijateljicami na kakšni fešti. Slovenščina za Italijane: težko ali misija nemogoče? Težko, ma mogoče (v slovenščini, op. ur.). To dokazujejo tudi moji nonoti, ki se slovenščine učijo pri 70 letih. Žogo si dobila od Alena Semca. Komu jo boš podala? Soigralki Giulii Antognolli. Spoznala sem jo šele letos, a se dobro ujameva. (P. V.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radio in tv sporedov ■ SESTAVIL LAKO KRAJ NA KRASU SOKRATOV TOŽNIK MESTO v Španiji, OB REKI TAJO PIJAČA ZA APERITIV OTOK V IRSKEM MORJU NAJMANJŠI DELEC KAKE PRVINE AVTOMOBILSKA OZNAKA REKE PRIPRAVNIK, ZA DUHOVNIŠKI POKLIC BOŽIČ V TURINU IN NEAPLJU (0LN ALI LADJA Z DVOJNIM TRUPOM NAUK 0 OBLI KOVANJU, NASTANKU IMEN S i i SREDISCE L0MBARDIJE ZAČETEK OTVORITVE ... PA0L0 PAS0LINI SAMORODNO ZLATO I FOTO LAKO l J MAMIN LJUBLJENEC t ► RIM. PISATELJ POMPONIUS NAŠ PESNIK ČUK AMERIŠKI IGRALEC (MEL) NAS ŠPORTNI KLUB NEM. IGRALKA DAGOVER KRAJ PRI PORDENONU TAJEN DOGOVOR MOŠKI PEVSKI GLAS LEPO OBLIKOVANO SPODNJE PERILO (POG.) ZORAN OGRINC ORGANSKA SPOJINA PREDSEDNIK FIGC (GIANCARLO) JANEŽ (LAT.) MORSKA RIBA, KI ŽIVI V MORSKEM PESKU RIŽEVO ŽGANJE KOŠ.KLUB IZ SOLUNA MLADININ AZZURRO (NICOLA) BERI ŠPORTNO PRILOGO PD DENARNA ENOTA V ETIOPIJI HOMOSEKSUALCI NORV.GLAS-BENIBAND PRIVLAČNOST, ČAR ZDRAVILIŠČE Z UGODNIMI KLIMATSKIMI RAZMERAMI CIGAN TOMAŽ KALIN VNETJE MEHKIH DELOV OKROG NOHTOV ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (LUCA) ITALIJANSKA NIKALNICA ITALIJANSKA CESTNA SLUŽBA 4 GLAVNO MESTO JEMENA ZNAMENJE SLOVARČEK - BIR = denar v Etiopiji • KUTIN = organska spojina, ki tvori kutikolo (kožica povrhnjica) • MELA = rimski pisatelj Pomponius Vsi smo bili športniki... GorazdBajc Borova košarkarska ekipa dečkov, ki je leta 1986 osvojila 6. mesto v Italiji; stoje od leve: spremljevalec Gianni Arena, Christian Arena, Gorazd Bajc, Dean Oberdan, Peter Ažman, trener Luka Furlan; kleče: Andrej Pavlica, Giuseppe Milone, Marko Presl, Walter Daneu, Aleš Sterni, David Jelerčič Gorazd Bajc (letnik 1972) je eden izmed naših najbolj znanin mladih zgodovinarjev in raziskovalcev. Diplomiral je leta 1997 na tržaški filozofski fakulteti, magistriral leta 2001 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2004 tudi doktoriral. Zaposlil se je kot raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem v Kopru in na isti univerzi kot docent na Fakulteti za humansitične študije. Objavil je znanstvene monografije in več kot 30 znanstvenih razprav. Sodeloval je in sodeluje na več raziskovalnih projektih; s svojimi referati je večkrat gostoval tudi v New Yorku, na Dunaju in v Moskvi in se leta 2005 izpolnjeval na univerzi v Chicagu. Med drugim je tudi član SLORI, Odbora za preučevanje narodnih manjšin SAZU in drugih organizacij. Mnogo let je bil aktiven v Slovenski zamejski skavtski organizaciji. V mladih letih (v osnovni šoli) se je navdušil nad košarko in igri pod košema, kot sam pravi, ostal zvest do konca svoje športne kariere. Začel je pri Boru v sezoni 1981/82 v ekipi minibasketa in leta 1986 z moštvom dečkov osvojil šesto mesto v Italiji, kar je še sedaj največji ekipni uspeh na mladinskem področju v zgodovini naše košarke. Gorazd je nato igral še v mladinskih vrstah Jadrana, nato pri Ciciboni in Sokolu. Pred približno 10 leti je sklenil tekmovalno kariero pri Poletu. Poleg košarke je rad "brcal žogo", kolesaril in tekel. Še sedaj rad igra, seveda rekreacijsko, in se zabava s prijatelji v okviru "Legend zamejske košarke", če nima delovnih obveznosti. (lako) Torek, 24. aprila 2012 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it NOVA GORICA - Pred sodnikom osumljenec napadov na brezdomce Russo priznal krivdo in prosil žrtve odpuščanja 28-letni Goričan zatrdil, da so ga oškodovanci prvi napadli in da ni nikogar hotel umoriti Viseči drog na Stradalti bumbaca NA ŠTRADALTI Kabli ga držijo pokonci Kabli preprečujejo, da bi zgrmel na tla, kljub temu pa upravitelji telefonskega podjetja Telecom ne poskrbijo za njegovo popravilo. Telefonski drog, postavljen ob Štradalti, že več dni nevarno visi, k sreči nad travnikom in ne nad cesto, morda pa se ravno zaradi tega zanj nihče ne zmeni. Stanovalci sosednjih hiš so v prejšnjih dneh obvestili sovodenjsko občino, ki je nato opozorila na težavo podjetje Telecom. Baje so uslužbenci telefonskega podjetja zagotovili, da bodo čim prej zravnali drog, koliko bo dolg njihov »čim prej«, pa ni znano vedeti. Domačini v pričakovanju na popravilo upajo, da bo telefonski drog še nekaj dni zdržal v svojem visečem položaju, saj bi ostali brez telefonske linije, če bi se ob močnejšem sunku vetra zrušil na tla. Kraj napadov v Novi Gorici (levo) in Alex Russo med včerajšnjo obravnavo na novogoriškem sodišču (desno); njegove žrtve imajo še vedno vidne brazgotine zaradi urezov in psihične težave zaradi omenjenih dogodkov, je bilo včeraj povedano bumbaca, k.m. »Tu sem, da prosim odpuščanja. Jaz sem to storil, čeprav nisem imel tega namena. Nikoli v življenju nisem niti pomislil, da bi storil kaj takega,« je včeraj na no-vogoriškem okrožnem sodišču na glavni obravnavi solzen priznal 28-letni Goričan Alex Russo. Obtožen je poskusa štirih ubojev saj je, kot je povedal, lani avgusta v parku ob novogoriški avtobusni postaji v treh ločenih večerih z nožem porezal štiri ljudi. Za svoje dejanje se je opravičil in poudaril, da ni imel namena nikomur vzeti življenja. Pred sodni senat so včeraj, sicer z drugačnimi razlagami o poteku dogodkov, kot jih je v skoraj štiriurnem zagovoru opisal Russo, stopili tudi vsi štirje oškodovanci. Russo je sodni senat najprej pozdravil z nekaj slovenskimi besedami, nato pa s pomočjo prevajalke opisal, kaj se je dogajalo pred in med lanskim avgustom. Obtožnica ga bremeni, da je omenjena kazniva dejanja storil ob bistveno zmanjšani prištevnosti. Kot je sam povedal, je pred dogodki v novogoriškem parku preživljal težko obdobje, imel je težave doma, vseskozi pa se mu je zdelo, da mu neznane osebe sledijo, ga nadzorujejo, kličejo po telefonu oziroma mu posegajo v osebni računalnik. V preteklosti je bil tudi uživalec različnih vrst drog. V zagovoru je zanikal dosedanje govorice, da je dejanja storil zato, ker bi tako želel maščevati smrt prijatelja, umrlega zaradi prevelikega odmerka mamil, kupljenega ravno v omenjenem novogoriškem parku. Zanikal je tudi, da bi naj sovražil Slovence. »Ni res, nič nimam proti njim. Moja mama in babica sta Slovenki,« je pojasnil in na vprašanje svojega zagovornika, odvetnika Damjana Terpina orisal stanje v svoji družini: stanuje z bratom, mamo in njenim fantom, ki pa je zaradi dela večkrat zdoma. Starša sta se ločila pri njegovih 11. letih. V tistem obdobju je tudi popustil v šoli in ponavljal prvi letnik nižje srednje šole. Kot je povedal, se je v tistem obdobju zaradi občutka, »da se mu tržejo niti v glavi« in zaradi omenjenega občutka nadzora, zelo zaprl sam vase. Čez mejo je rad prihajal v novogoriške bare in pri tem avtomobil vedno parkiral ob omenjenem parku. Tam je večkrat videl osebe, ki se tam zbirajo in popivajo. Ob neki priložnosti naj bi jim navrgel, naj prenehajo prodajati droge ljudem. Tako naj bi se začeli verbalni konflikti z osebami, ki se tam zbirajo in so se potem nadaljevali vsakič, ko je šel tam mimo. Zaradi žaljivk, ki jih je slišal na svoj račun, se je potem naslednjič v park vrnil, kot je priznal, z namenom, da bi se stepel, da bi jih »zaznamoval«, kot se je izrazil. V prvem primeru, ko je po vratu in po zgornjem delu prsnega koša porezal žensko, trdi, da je to storil z zložljivim žepnim švicarskim nožem, čigar rezilo meri kakih 7 centimetrov, medtem ko je oškodovanka na sodišču zatrdila, da je šlo za olfa nož. Ko se je čez ne- TRŽIČ Pogajanja so v teku V središču mesta islamska verska šola V mestni četrti Aris bi lahko odprli prvo muslimansko versko šolo -madraso - v Tržiču. Islamski kulturni center Baitus-Salat se namreč zanima za odkup nepremičnine v Ulici Primo Maggio, v katerem je od leta 2000 do leta 2010 deloval diskont Hardi. Stavbo, ki je v bližini cerkve S. Nikolaja, so si v prejšnjih dneh v spremstvu arhitekta iz Tržiča ogledali predstavniki islamskega kulturnega centra, ki bi rad v stavbi, ki je bila zgrajena leta 1964 in meri 1.840 kv. metrov, odprl študijski center. Da bi do odkupa lahko prišlo, je potrdil Sante Mio, eden izmed last- nikov objekta v Ulici Primo Maggio, ki je tudi solastnik avtosalona v Ulici Cesare Augusto Colombo. Cena objekta je okrog 600.000 evrov (3000 na kv. meter), kar za skupnost priseljencev iz Bangladeša ni zanemarljiva vsota, pogajanje pa je šele v začetni fazi. Predstavniki centra Baitus-Salat morajo najprej preveriti, ali stavba odgovarja njihovim potrebam, ob njih pa se za prostore zanimajo tudi drugi možni kupci. Zanimanje za odkup objekta naj bi doslej izrazili polagalec ploščic, gradbeno podjetje in podjetnik, ki bi jih uporabljal za skladiščenje perila. kaj dni vrnil in po vratu porezal mlajšega moškega, naj bi to storil z manjšim nožem za rezanje parmezana. V tretjem primeru, ko je porezal brata, ki sta bila od vseh najhuje ranjena, pa da je zopet uporabil švicarski nož. Prvega je porezal po bradi, vratu in zadnjemu delu glave. Drugi brat pa jo je skupil v področje glasilk in vratne arterije, glas se mu je povrnil šele pred dvema mesecema. Russo trdi, da so ga, razen v drugem primeru, oškodovanci napadli prvi, bodisi verbalno bodisi s pestmi. Med včerajšnjo obravnavo se je fantu, katerega je porezal drugega zapored, osebno opravičil in mu segel v roko. Na izrecno vprašanje predsednika senata, sodnika Gorana Klavore, zakaj se vendar ni izognil tistemu mestu, ko je prihajal v Novo Gorico, če so ga vedno znova provocirali, zakaj je silil vanje in se zapletal v nove spore, je obtoženi dejal: »Ni bilo pravega razloga za to. Tudi jaz sem jih hotel provocirati.« Vsi štirje oškodovanci pa so senatu bolj ali manj povedali enako: da je Russo pred napadi nekajkrat prišel v park, spraševal, kdo preprodaja drogo, ter da je vselej on napadel prvi. Vsi trije moški so povedali tudi, da so bili ob omenjenih dogodkih precej vinjeni, ter da se poteka dogodkov ne spominjajo natančno. Ženska in oba brata bodo tudi uveljavljali premoženjsko pravni zahtevek, medtem ko se mu je mlajši moški odpovedal. Obravnava se bo z zaslišanjem policistov in drugih prič nadaljevala tudi danes in predvidoma še v maju. Katja Munih APrimorski ~ dnevnik TRŽIČ - Zdravstvo Od Tonda zahtevajo srečanje o reformi Tržiški občinski svet bo predsednika dežele in odbornika za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda vprašal za srečanje, na katerem bi upravi in svetnikom predstavil vsebino osnutka reforme deželnega zdravstva in predvsem učinke, ki jih bo le-ta imela na storitve za občane. »V tej zahtevi ni nič nenavadnega, saj se je na isto povabilo pred leti odzval že Illyjev odbornik za zdravstvo Beltrame,« so pojasnile tržiška županja Silvia Altran, občinska odbornica za socialo Cristiana Morsolin ter občinska svetnica in predsednica občinske komisije za zdravje Marina Turazza. »Tonda prosimo, naj pride poročati občinskemu svetu, ker smo do zdaj o reformi deželnega zdravstvenega sistema izvedeli le to, kar so poročali časopisi in televizija. Osnutka še nismo dobili, čeprav nam je bilo zagotovljeno, da bo do reforme prišlo preko soočanja z občinami,« so povedale upraviteljice. Občinsko upravo iz Tržiča skrbi, da bodo napovedani ukrepi - ustanovitev enotnega deželnega zdravstvenega podjetja, združitev oddelkov za prevencijo, zdravljenje odvisnosti in duševno zdravje ter znižanje števila zdravstvenih okrajev -negativno učinkovali na kakovost storitev, ki so danes na razpolago občanom. »Tako postopek kot vsebina naju ne prepričata. V minulih dneh sem se že srečala z županoma iz Ronk in Štarancana. Pogovarjali smo se predvsem o krčenju števila zdravstvenih okrajev: integracija socialnih in zdravstvenih storitev je eno izmed najpomembnejših poglavij, ki jih morajo institucije obravnavati na teritoriju. Prepričani smo, da bodo napovedane spremembe škodile občanom. Zdravstveni okraji zdaj skrbijo za približno 60.000 prebivalcev in omogočajo temeljito in kapilarno delo. Ali bi bilo možno zagotavljati iste storitve, če bi bili okraji večji?« sprašuje županja Silvia Altran, odbornica Cristiana Morsolin pa je spomnila, da se krajevne ustanove vsak dan soočajo z zdravstvenim podjetjem in preučujejo občutljive probleme. »Združevati okraje pomeni rezati storitve za občane, predvsem za tiste, ki so šibkejši. Govori se o prihrankih, a teh ni mogoče iskati pri osnovnih storitvah,« je poudarila Morsolinova. Silvia Altran GORICA - Zdravstvo Kardiološki oddelek je v koraku s časom Vstavili prvi podkožni defibrilator, kije kompatibilen z magnetno resonanco zadnjih časih pa so razvili novo vrsto podkožnih defibrilatorjev, ki so veliko bolj varni in ne predstavljajo več ovira za opravljanje izvidov z magnetno resonanco, ki je zelo pomembna pri ugotavljanju najrazličnejših zdravstvenih težav. »Vsem svojim oskrbovancem želimo nuditi čim bolj kakovostne storitve,« poudarja kardiolog goriške bolnišnice Luca Perazza, ki je vstavil prvi podkožni defibrilator zadnje generacije. Po njegovih besedah je goriški kardiološki oddelek zelo dobro opremljen, njegovi zdravniki pa stalno izpopolnjujejo svoje znanje. Kardiološki oddelek goriške splošne bolnišnice je v koraku s časom, saj so v njem pozorni na ino-vativne metode zdravljenja in na tehnične novosti, sporočajo iz zdravstvenega podjetja. V minulih dneh je namreč goriški srčni bolnik dobil prvi podkožni defibrilator na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je kompatibilen z magnetno resonanco. Kot pojasnjujejo iz kardiološkega oddelka v Gorici, so dosedanji podkožni defibrilatorji onemogočili opravljanje izvidov z uporabo magnetne resonance, ki je lahko poškodovala njihovo delovanje. V 24 Torek, 24. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / ŠTEVERJAN - 4. Skupinart priklicala veliko ljubiteljev fotografije Od optimizma do potrošništva Do prvomajskih praznikov postavljajo svoja dela na ogled Julija Čumačenko, Marko Faganel, Paul David Redfern in Simon Zamar Veliko ljubiteljev umetniške fotografije z obeh strani meje se je v soboto zbralo v Galeriji75 na Bukovju. V šte-verjanski dom kulture jih je priklicalo odprtje fotorazstave, ki jo fotoklub Skupi-na75 prireja vsako leto ob tednu kulture v Italiji. Gre za pobudo, ki si jo je zamislilo predsedstvo države, vanjo so se vključile številne kulturne sredine, zlasti tiste, ki se posvečajo izrazni umetnosti. V to zvrst seveda spada tudi fotografija, ki ima v fotoklubu Skupina75 več kot dostojnega predstavnika. Pri letošnji četrti izvedbi namenske razstave so svoje fotografije postavili na ogled društveni člani Julija Čumačenko, Marko Faganel, Paul David Redfern in Simon Zamar. GORICA Univerza ne kupuje bolnišnice Univerza v Novi Gorici ne načrtuje odkupa nekdanjega poslopja goriške bolnišnice. Zato je vsako pisanje - sicer ne naše - neutemeljeno, politični odzivi na takšno neutemeljeno pisanje pa pomenijo nasedanje na površno poročanje. O tem, katere so ideje novogori-ške univerze okrog bolnišničnega poslopja, je Primorski dnevnik dovolj poglobljeno poročal 8. aprila letos. Rektor je na naših straneh predstavil svojo izredno zanimivo vizijo mednarodne oz. evropske univerze, potem ko je ideja o tem izšla z zasedanja EZTS. Povedal je tudi, da univerza išče v Gorici, a ne samo tu, prostore v najem za namestitev tehnološke opreme, ki jo mora kupiti do konca leta. Znano pa je, da dežela FJK oz. zdravstveno podjetje išče novega lastnika za poslopje bolnišnice, za kar naj bi vsekakor morali razpisati javno dražbo. Predstavniki novogoriške univerze so si stavbo tudi ogledali, a vsako baja-nje o odkupu pomeni sklepanje računov brez krčmarja. Načrt evropske univerze je predragocen, da bi ga zapravili pod težo neosnovanih polemik. Na potezi je EZTS. (ide) S kratkim pozdravnim nagovorom je večer uvedel predsednik fotokluba Silvan Pittoli, ki je opisal pobudo in jo postavil med večje razstavne prireditve, ki jih med letom prireja Skupina75. Avtorje pa sta predstavila umetnostna kriti-čarka Lorella Klun (sicer članica Skupi-ne75) v italijanščini in kulturni delavec Vili Prinčič v slovenščini. Mlada Julija Ču-mačenko je po rodu Ukrajinka, ki živi in študira v Gorici in je k Skupini75 pristopila pred kakim letom. Sklop svojih upodobitev je imenovala Optimizem; v fotografijah prsti njenih rok postanejo nosilci sklicevanj in besednih iger, ki ob navidezni igrivosti posvečajo izrazito pozornost velikim družbenim tematikam. Marko Faganel je Goričan in izhaja iz umetniške družine. In nato tema je naslov njegovemu nizu fotografij. Iz globoke črnine valovijo vlažni odsevi atavičnih spominov; zastrta svetloba se pomeša s pretakanji Narave, ki je sicer tiha na površini, vendar zaslutimo, da je v globini živa in utripajoča. Paul David Redfern, Goričan ameriških korenin, je svoja dela imenoval Portreti duše. Redfern slika kipe ali portrete, ki jih potem predela in jih vtisne na bogato kompozicijsko tkivo. Med postopkom uporablja že utečene prijeme fotografije, kar pomeni ohranitev spomina, ki pa ga ojači s sodobnimi tehnikami stratifikacije in kombina-cije.Simon Zamar prihaja iz Nove Gori- Sodelujoči umetniki na odprtju razstave ce, korenine pa ima v Pevmi pri Gorici. Svoji razčlenjeni kompoziciji je dal ime Bar.Code.Re.Global. Z njo je avtor raziskoval potrošništvo in mehanizme, ki so povzročili, da je postalo del sodobnega načina življenja. Iz ponosne zavesti »co-gito ergo sum - mislim, zato sem« smo prestopili k bolj pragmatičnemu in odvratnemu »jaz potrosim, zato sem«. Ob tej priložnosti so pri fotoklu-bu Skupina75 poskrbeli za tisk prikupne zgibanke, ki v sliki in besedi podrobno predstavi vse štiri fotoumetni-ke. Razstava bo na ogled do prvomajskih praznikov, obisk pa je možen po predhodni najavi na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it. GORICA - Srečanje šolskih gledaliških skupin Ajdovci tretjič slavili Mladinska žirija je ob ajdovskih dijakih nagradila tudi novogoriške, zavodu Cossar nagrada za inovativnost A i * K S 1 i |f i Nagrajeni Ajdovci Srednja šola Veno Pilon iz Ajdovščine je zmagovalka letošnjega srečanja šolskih gledaliških skupin, ki se je zaključilo v soboto v Tržiču. Ajdovci, ki so najvišjo stopničko zasedli tudi lani in predlanskim, so tokrat uprizorili igro Dekameron - Okostnjaki v omari, žirija pa jih je nagradila, »ker so globoko razumeli čezmejni duh tekmovanja«, ob tem pa »so na odru uprizorili svežo in razigrano igro, s katero so izvirno predelali zapleteno tematiko in ovrednotili posamezne like«. Pred polno dvorano, kjer so ob dijakih in profesorjih sedeli tudi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinski odbornik Federico Portelli in predsednik pokrajinskega sveta Gennaro Falanga, je najprej nastopila predsednica žirije, igralka Marta Cuscuna, ki je predstavila del spektakla »E' bello vivere liberi!«, nato pa je bilo na vrsti nagrajevanje. Nagrado Agati za najboljšo režijo, ki je bila ustanovljena letos, sta zmagali šola Pilon in Gimnazija Nova Gorica z igro »Društvo starejših bratov«, ki si delita tudi nagrado mladinske žirije. Zavod Cossar-Da Vinci iz Gorice je zmagal priznanje za inovativnost, za ekspre-sivnost, nagrado za tehnično skupino in priznanje za scenografijo, najboljša igralca pa sta bila Kristijan Bajec (šola Pilon) in Julija Ipa-vec (Gimnazija Nova Gorica). Razmere nečloveške »Paziti bomo morali, da bo denar, ki je bil namenjen obnovi goriškega zapora, pravilno uporabljen. Zagotoviti bo moral sprejemljive življenjske pogoje zapornikom, ki morajo imeti tudi priložnost za poklicno izobraževanje.« Tako je povedal levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani, ki je prejšnji teden spregovoril na srečanju skupaj z odgovornim za pravosodje pri Demokratski stranki Andreo Orlandom. Cingolani, ki si je goriški zapor ogledal pred nedavnim, je poudaril, da so pogoji v Ulici Barzellini nečloveški. Popusti v ožjem pasu Cena bencina in dizla v občinah, ki so tik ob meji, mora biti enaka ceni slovenskih črpalk. To trdi desnosredinski županski kandidat Ettore Romoli, ki obljublja, da bo na deželno vlado naslovil zahtevo po spremembi kriterijev, ki jih uporablja pri izvajanju popusta na gorivu. »Črpalkarji občin goriške, tržaške in videmske pokrajine, ki mejijo s Slovenijo, so zaradi konkurence slovenskih črpalk bolj oškodovani od ostalih. Kljub temu pa so v tako imenovani pas št. 1 vključene tudi druge občine, ki niso pod udarom slovenske konkurence,« pravi Romoli, ki bo deželi predlagal določitev ožjega obmejnega pasu, v katerem naj bi ceno goriv poenotili s slovensko. »Rešitev bo treba poiskati tudi za trafike, ki so ravno tako v težavah,« dodaja. Messina za Cingolanija Poslanec Italije vrednot Ignazio Messina je prišel v Gorico podpret levo-sredinskega županskega kandidata Giuseppeja Cingolanija. Messina je na srečanju spregovoril o vrednotah, ki so temelj Di Pietrove stranke. Le-ta je zdaj v opoziciji in vodi kampanjo za ukinitev povračila volilnih stroškov strankam. Zbiranje podpisov je bilo v Gorici uspešno, saj so že prvi dan zbrali sto podpisov. Francescatova v Gorici Novinarka, pisateljica in okoljevar-stvenica Grazia Francescato, članica državne koordinacije stranke Svoboda ekologija in levica (SEL), bo danes ob 17. uri gostja goriškega krožka stranke. V Kulturnem domu bo govor perspektivah čezmejnega sodelovanja na področju okolja. V Pevmi na delu mazači »Vzdušje, v katerem poteka volilna kampanja v Gorici, postaja vse bolj neprijetno. Upam, da bomo kmalu prešli k civilnemu in lojalnemu soočanju.« Tako pravi Ettore Romoli, potem ko so neznanci v Pevmi pomazali njegove volilne lepake. »Žal to ni prvi primer, saj so jih pred časom že potrgali. Na letakih so mazači pustili tudi svoje znamenje, srp in kladivo; izvor je torej jasen,« je prepričan kandidat. GORICA - Mednarodni likovni natečaj Dario Mulitsch Vključili mlade Prijave bodo zbirali do 10. junija, Udeležba mladih likovnikov, ki obiskujejo goriški umetniški licej Max Fabiani, umetniški oddelek Gimnazije Nova Gorica in umetniški licej v Celovcu, bo novost mednarodnega likovnega natečaja »Dario Mulitsch«, ki bo letos že četrtič potekal v Gorici. Tekmovanje sta včeraj na goriškem županstvu predstavili Caterina Tre-visan Mulitsch, ki je pobudnica in prava »duša« natečaja, ki je posvečen njenemu pokojnemu možu, ter umetnostna kritičarka Marianna Accer-boni, ki je članica žirije. Pred dvema letoma, ko je zadnjič potekal, se je na natečaj prijavi- najboljša dela bodo razstavili oktobra v palači Coronini Cronberg lo okrog 150 likovnikov iz cele Italije, pa tudi iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. V tekmovalno fazo se je prebilo 134 umetnikov, 68 najboljših del pa so nato razstavili v palači Coroni-ni Cronberg. Le-ta bo tudi letos sedež razstave, ki jo bodo odprli 6. oktobra, do 10. junija pa bodo organizatorji zbirali prijave zainteresiranih likovnikov. Accerbonijeva je poudarila, da je tekmovanje na zelo visoki ravni. »Množica ljudi, ki se je pred dvema letoma udeležila odprtja razstave, je bila presenetljiva,« je povedala Ac-cerbonijeva, Mulitscheva pa je izpostavila, da bodo letos dve nagradi po 500 evrov in bone za nakup knjig namenili tudi dijakom treh umetniških licejev iz Gorice, Nove Gorice in Celovca, ki so jih povabili k sodelovanju. V imenu goriške občine in goriške pokrajine, ki podpirata natečaj, sta včeraj pozdravila župan Ettore Ro-moli in odbornik za kulturo Federico Portelli, ki sta izpostavila kakovost pobude. Le-ta se med drugim lahko ponaša tudi z medaljo Predsednika Republike. Med številnimi pokrovitelji, ki so omogočili organizacijo letošnjega tekmovanja, je Mulitscheva omenila Benita Zollio in finančno družbo KB 1909. (Ale) GORICA - Predsednik ezulov Ziberna 25. aprila ne praznuje Objem kamen spotike »25. april je državni praznik, vendar ga v Gorici ni mogoče obravnavati kot praznik osvoboditve, saj se je takoj po drugi svetovni vojni začelo obdobje jugoslovanske okupacije mesta.« Predsednik zveze ezulov ANVGD Rodolfo Ziberna se tudi ob letošnjem 25. aprilu - podobno kot v zadnjih letih - spominja maja leta 1945, ko se je po njegovih besedah v mestu začelo štiridesetdnevno obdobje terorja. »Spoštujemo vse partizane, ki so se borili proti nacifašistom za svobodo, po drugi strani pa ostro obsojamo odločitev tistih partizanov, ki so se borili, da bi Julijska krajina prešla pod Titovo komunistično strahovlado. Zaradi tega pozi- vamo krajevni odbor VZPI-ANPI, naj se izreče v korist italijanskih partizanov, ki niso imeli nikakršnega opravka s tistimi, ki so izdali Italijo in so prešli pod ukazom komunističnega vodstva pod poveljstvo Titovih partizanov,« pravi Zi-berna in nadaljuje: »Upam, da ni šlo za provokacijo, ko je goriška sekcija VZPI-ANPI na plakat za odkritje nove plošče narisala italijanskega partizana v objemu s Titovcem, ki ima na rokah madeže goriške krvi in ki je hotel Gorico zasesti, ne pa osvoboditi,« pravi Ziberna, ki vsekakor izraža solidarnost tako judovski kot slovenski narodni skupnosti, ki je po njegovih besedah med fašizmom doživela hudo raznarodovalno nasilje. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. aprila 2012 25 GORICA - Tudi mamice občutijo negativne učinke gospodarske krize Po porodniškem dopustu vse več sporov z delodajalci Vrtci in jasli ne odgovarjajo več novim delovnim urnikom - Informacije za družine na novi spletni strani Zaposlene mamice občutijo negativne učinke splošne gospodarske krize, ko se po porodniškem dopustu vrnejo na delovno mesto. Pogosto se morajo soočiti z drugačnimi zadolžitvami in s spremenjenim urnikom, v marsikaterem primeru jih prisilijo k delu, za katerega niso kvalificirane. Zaradi omenjenih težav vse več žensk poišče pomoč pri sindikatih in pri javnih ustanovah, med katerimi je tudi urad pokrajinske svetnice za enake možnosti. »Število žensk, ki pridejo v naš urad, se je v zadnjih časih povišalo. Veliko žensk se sooča s težavami zaradi spremenjenih urnikov, v marsikaterem primeru delodajalci nočejo upoštevati pravice, ki jo imajo mamice do skrajšanega urnika, dokler otrok ne dopolni enega leta starosti,« pravi pokrajinska svetnica za enake možnosti Fulvia Raimo in poudarja, da se po posredovanju njenega urada večina primerov pozitivno reši, v nekaterih slučajih pa je za rešitev spora potrebno stopiti tudi na sodno pot. Raimova opozarja, da veliko žensk ne poišče pomoči, saj se bojijo, da bi zato izgubile delovno mesto. »Marsikatera mamica se skuša prilagoditi novim pogojem dela, čeprav ji to povzroča kar nekaj težav pri usklajevanju urnikov dela in prostega časa. Mamice se namreč kot vse ostale ženske - in sploh vsi delavci - dobro zavedajo, da je danes zelo težko najti novo delovno mesto, zato pa se odpovedujejo svojim pravicam, saj se bojijo, da bi jih njihovo uveljavljanje drago stalo,« pravi Fulvia Raimo in pojasnjuje, da se vsaj ena ženska na teden oglasi v uradu za enake možnosti in prosi za posredovanje pri reševanju spora z delodajalci. »Veliko žensk se oglasi pri nas tudi za iskanje informaciji glede pravic, ki zadevajo usklajevanje urnikov dela in prostega časa, zato pa smo pravkar pripravili projekt, v okviru katerega je od prejšnjega petka na voljo nova spletna stran www.conciliatempo.it,« pojasnjuje Raimova. Novo spletno stran so predstavili včeraj v palači Attems-Petzenstein, kjer je pokrajinska odbornica za socialo Bianca Dalla Pietra razložila, da želijo nuditi družinam čim več informaciji o storitvah, ki jih lahko koristijo, in o ustanovah, ki jih nudijo. Na spletni strani so tako navodila za vpis v vrtce, jasli in šolo, za obiskovanje poletnih središč, za cepljenja, za najrazličnejše prispevke, do katerih imajo pravico družine z otroki. Na spletni strani bo mogoče vpisati svoje predloge in zahteve, saj se na pokrajini dobro zavedajo, da so se potrebe družin zelo spremenile. V zadnjih časih smo bili namreč priča velikim družbenim spremembam, spremenile so se družine, spremenili so se delovni odnosi in urniki. Kot pojasnjuje Rai-mova, so danes trgovine in še predvsem velika komercialna središča odprti tudi med prazniki in ob nedeljah, večinoma imajo daljše urnike odprtja, čemur se morajo družine prilagoditi. »Vrtci in jasli pa po novem ne nikakor več odgovarjajo novim urnikom dela. Katere jasli bodo odprte 25. aprila in 1. maja, ko bodo vsa večja komercialna središča odprta? Gre za resno vprašanje, ki zahteva trezen razmislek vseh javnih upraviteljev,« poudarja Raimova. (dr) ŠTEVERJAN - Jutri Ekološki dan z eko-nasveti Števerjanska občinska uprava prireja jutri ob 9. uri ekološki dan. Udeleženci se bodo zbrali pred občinsko hišo na Grajski ulici št. 3 v Števerjanu. Zamisel o ekološkem dnevu se je porodila lovskima družinama iz Šte-verjana in Jazbin, k njegovi izvedbi pa so pristopili tudi občinska uprava in vaška civilna zaščita, kulturni društvi F.B. Sedej in Briški grič ter osnovna šola Alojz Gradnik. »Čiščenje naravnega okolja je brez vsakršnega dvoma potrebno za utrjevanju ekološkega čuta vseh občanov, predvsem mladih. Otroci in mladina nasploh morajo svoj vsakdan graditi na ekoloških temeljih,« poudarjajo pobudniki jutrišnjega čiščenja, ki v razmislek ponujajo tudi nekaj eko-nasvetov: »živite enostavneje; recite ne plastičnim vrečkam; zavračajte nepotrebno embalažo; ločujte odpadke; posadite drevo; ne onesnažujte narave; uporabljajte recikliran papir; kupujte lokalno hrano; iz vtičnic odklopite vso elektroniko, ki je ne uporabljate; pozimi nastavite termostat za dve stopinje nižje; ugasnite luč, kadar zapustite sobo za več kot dve minuti; vozite se s kolesom; hodite peš, kadar je to mogoče; uporabljajte javna prevozna sredstva; širite eko-nasvete.« Trgovine so odprte ob nedeljah, vrtci pa ne bumbaca Šest prijavljenih, 26 kršitev Karabinjerji so med koncem tedna izvedli poostren nadzor nad teritorijem in prijavili šest oseb. Med temi so trije romunski državljani. Osumljeni so posesti droge, kršenja hišnega pripora, beračenja in preprodaje 280 kilogramov bakra, ki so jih zasegli skupaj s kombijem. Karabinjerji so pregledali 197 vozil, ugotovili identiteto 216 oseb in obravnavali 26 kršitev. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so odvzeli štiri vozniška dovoljenja; obiskali so tudi 11 javnih lokalov, po dve tovarni in gradbišči. Skupno so naložili 22 tisoč evrov globe. Predsednik Türk v Ajdovščini Na delovnem obisku v Ajdovščini bo danes slovenski predsednik Danilo Türk. Po srečanju z županom Marjanom Poljšakom bo obiskal družbo Mlinostest in kompresorsko postajo podjetja Plinovodi, nato pa si bo še ogledal ajdovsko univerzitetno središče Univerze v Novi Gorici. Po obisku Lavričeve knjižnice se bo še mudil v Mladinskem centru in hotelu. (km) Kraška zelišča na Gradini V centru Gradina v Doberdobu bo v petek, 27. aprila, ob 19. uri Elisa Cociani predavala o kraških zeliščih in njihovi uporabi v kuhinji. Srečanje prireja zadruga Rogos. Študentje o Schönbergu Na sedežu Videmske univerze v nekdanjem samostanu sv. Klare v Gorici bo danes ob 18. uri srečanje, med katerim bodo študentje spregovorili o življenju in delu skladatelja Arnolda Schönberga. Predvajali bodo tudi njegovo opera »Moses und Aron«. ŠTANDREŽ - V okviru gradnje novega krožišča Temelji čakajo na lok Zadnji napori predsednika rajonskega sveta Brescie uperjeni v gradnjo kolesarskih stez in podvoza pod avtocesto Na novem štandreškem krožišču so med koncem tedna opravili zadnja gradbena dela na temeljih drugega mostu, tako da bodo lahko v noči med prihodnjo soboto in nedeljo namestili drugi jekleni lok. V prejšnjih dneh so lok prebarvali z rdečo barvo, zdaj pa znotraj krožišča čaka, da ga dvignejo v zrak. Ob zaključku gradnje bo drugi most nekoliko manjši od prvega, tudi njegov lok bo precej nižji od prvega. Za novo krožišče ni še povsem jasno, ali bodo ob njem gradili podvoz za pešce in kolesarje. Predsednik štan-dreškega rajonskega sveta Marjan Brescia pojasnjuje, da so v Štandrežu že večkrat zahtevali gradnjo podvoza, doslej pa so bili neuspešni, saj niso prejeli nobenega uradnega odgovora. Zaradi tega Brescia napoveduje, da bodo -verjetno že v prihodnjih dneh - še enkrat opozorili na zadevo in zahtevali pojasnila. Pred iztekom mandata so sicer za Brescio kolesarske steze ena glavnih prioritet, saj pred volitvami želi urediti zadeve tako, da se bodo kolesarji res v čim krajšem času lahko varno vozili po svojih poteh. Brescia je tako v prejšnjih obiskal sedež konzorcija za razvoj goriške industrijske cone in pokrajino; v pristojnih uradih je vložil prošnjo za podaljšanje kolesarske steze, ki bo povezovala Štandrež s So-vodnjami. Konzorcij za industrijsko cono ima namreč na razpolago deželni prispevek za gradnjo kolesarske steze od zelenice Andreja Budala pred Štan-drežem do nekdanjega upepeljevalnika pri Sovodnjah. »Na vsaki strani pokrajinske ceste bo zgrajen en vozni pas za kolesarje, za oba pa upamo, da ju bo mogoče podaljšati do kapelice pri Sovodnjah, kjer bi kolesarji lahko varno nadaljevali svojo vožnjo proti Škrljam in cesti ob goriškem letališču,« pravi Brescia, ki si prizadeva tudi, da bi zgradili kolesarsko stezo med Štandrežem in Vrtojbo. Prošnjo z zahtevo po njeni gradnji je Brescia vložil na pokrajini in v uradih družbe SDAG, saj predlaga, naj se nova kolesarska steza gradi med pokrajinsko motorizacijo in območjem nekdanjega mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba. Med drugim bi novo pot uporabljali tudi za tradicionalno človekoljubno baklado, ki v začetku leta povezuje Štandrež in Vrtojbo. Drugi lok čaka, da ga dvignejo v zrak bumbaca NOVA GORICA - Po dveh letih zopet v Zdravstvenem domu Končno dermatologinja Dermatovenerološko ambulanto, ki je odprta štirikrat tedensko, je prevzela specialistka Jasmina Demšar V novogoriškem zdravstvenem domu je včeraj po skoraj dveh letih začela z delovanjem dermatovenerološka ambulanta. Omenjeni dispanzer, ki je odprt štirikrat tedensko, je prevzela specialistka Jasmina Demšar. To pomeni, da območje severne Primorske z 100.000 prebivalci ima končno zopet tovrstno zdravstveno oskrbo znotraj javne zdravstvene mreže. Težave z zapolnitvijo delovnega mesta specialista za kožne bolezni so se v no-vogoriškem zdravstvenem domu začele potem, ko je njihov dolgoletni dermatolog avgusta 2008 nenadoma preminil. V januarju 2009 ga je nadomestila kolegica, ki pa je čez čas zbolela in se po daljši odsotnosti upokojila. Težave z zapolnitvijo tega delovnega mesta so se nadaljevale: ker na slovenskem trgu dela ni specialistov der-matologije, je vodstvo ustrezen kader iskalo tudi izven držav EU, kar omogoča zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Po opravljenem razgovoru so izbrali dermatologi-njo iz Srbije, predstojnico dermatološkega oddelka vojne medicinske akademije. Na slovenskem ministrstvu za zdravje so tedaj za razrešitev vloge potrebovali celih šest mesecev, namesto zakonsko predpisanih 30 dni, potem pa so dermatologinji naložili petmesečno usposabljanje in opravljanje specialističnega izpita. Kot je za Primorski dnevnik pojasnil Marjan Pintar, direktor no-vogoriškega zdravstvenega doma, se usposabljanje še ni začelo zaradi osebnih razlo- gov zdravnice, ki pa je še vedno zainteresirana za prihod v Slovenijo. »Če bo zdravnica prišla v kratkem, bi se lahko usposobila do začetka naslednjega leta. Za delo potrebuje tudi izpit iz znanja slovenščine na visoki ravni. Ker dermatovenerološki dispanzer pokriva območje z več kot 100.000 prebivalci, si bo Zdravstveni dom Nova Gorica prizadeval na tem področju zagotoviti še en zdravstveni tim. Samo na ta način je mogoče na območju zagotoviti dolgoročno permanentno pokritost in usklajenost s potrebami prebivalstva,« pojasnjuje direktor. V tem času pa je zdravstveni dom k sreči pridobil še uvodoma omenjeno zdravnico, tako da je ambulanta po skoraj dveh letih vendarle odprla vrata pacientom. (km) GORIŠKA - Stojnica pokrajine v Markah Ministru predstavili krajevne specialitete Clini in Černičeva Goriška pokrajina se je s svojo stojnico udeležila velikega enogastronom-skega sejma v kraju Fermo v Markah, ki velja za eno izmed največjih tovrstnih prireditev v Italiji. Pokrajina je skupaj s trži-škim kulturnim konzorcijem in združenjem Pro Loco iz Turjaka priredila niz srečanj in degustacij, med katerimi so predstavili tudi kraška in briška vina. Stojnico goriške pokrajine si je ogledal tudi minister za okolje Corrado Clini. »Minister zelo dobro pozna naše kraje in nam je zagotovil, da nas bo čim prej obiskal,« pojasnjuje pokrajinska podpredsednica Mara Černic, ki je pospremila Clinija na ogled goriške stojnice. 26 Torek, 24. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / OB 25. APRILU Danes prve spominske svečanosti Danes se začenjajo svečanosti ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Sekciji VZPI-ANPI Jože Srebrnič iz Doberdoba in Dol-Jamlje prirejata skupaj z Večstopenjsko šolo Doberdob ko-memoracijo danes ob 10. uri pri spomeniku v Doberdobu. Občina Doberdob obvešča, da bo jutri ob 10. uri maša za padle v NOB v doberdobski cerkvi, zatem bo polaganje vencev k spomenikom padlim ob 11.15 v Doberdobu, ob 11.30 v Jamljah in ob 11.45 na Palkišču; ob 12. uri bo osrednja slovesnost ob spomeniku na Poljanah, kjer bo spregovoril župan Paolo Vizintin; sodelovali bodo orkester Kras, ženski pevski zbor Jezero in društvo Kremenjak. V občini Sovodnje bo drevi ob 20.15 bo slovesnost ob spomeniku v Gabrjah; kulturni program bodo oblikovali pevski zbori, domači osnovnošolci in županja Alenka Florenin s priložnostnim nagovorom. Jutri, 25. aprila, bodo položili vence najprej na Vrhu (start ob 10.15 izpred centra Danica), nato v Sovodnjah ob 10.50 (najprej pri spomeniku pred občino, takoj zatem pri spominski plošči na cerkvi), v Ru-pi ob 11.15 in na Peči ob 11.30. Goriška zveza VZPI-ANPI bo polagala vence jutri ob 8. uri v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici, ob 8.30 v grajskem naselju, ob 9. uri pred železniško postajo, ob 9.15 v Pevmi, kjer bosta tudi priložnostni govor in krajši program ob soudeležbi rajonskega sveta, dalje ob 10. uri v Podgori in na Travniku, ob 11. uri v Štandrežu, ob 11.45 na ločniškem pokopališču z goriškim združenjem prostovoljcev za svobodo (AVLG), ki organizira tudi mašo v cerkvi v Ločniku ob 11. uri ter ob 12. uri pri obeh spomenikih na goriškem glavnem pokopališču. Štan-dreška sekcija VZPI-ANPI in kulturno društvo Oton Župančič prirejata proslavo jutri ob 11. uri pred spomenikom na trgu v Štandrežu; govornica bo Živka Peršič, zapela bo vokalna skupina Sraka. V Podgori bo svečanost v organizaciji krajevne sekcije VZPI-ANPI in pod pokroviteljstvom rajonskega sveta pri vaškem spomeniku padlih jutri ob 10. uri. Ob polaganju vencev bodo na programu priložnostni nagovori, pozdravi delegacij in recitacije, pela bosta zbora iz Pod-gore in Šempetra, govornik bo zgodovinar Franc Fabec. V Tržiču bodo jutri ob 9. uri polagali vence na Trgu Unita, ob 9.30 bo zbirališče pred bolnišnico San Polo, nakar bo sprevod krenil do pokopališča v Ulici XXIV Maggio: nastopil bo moški zbor Jezero iz Doberdoba, spregovorili bodo predstavniki VZPI-ANPI, borčevske organizacije iz Nove Gorice in županja Silvia Altran. V Ronkah bo jutri ob 9. uri maša v cerkvi sv. Lovrenca, ob 9.40 bo polaganje vencev pri spomeniku, ob 10.30 bo svečanost na trgu pred knjižnico, govornika bosta župan Roberto Fontanot in zgodovinar Ferruccio Tassin, sodelovali bodo dijaki nižjih srednjih šol iz Ronk in Doberdoba; ob slabem vremenu se bodo udeleženci preselili v ronški avditorij. V Kulturnem domu v Bukovi-ci bo jutri ob 20. uri osrednja slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju; slavnostni govornik bo župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 0481-80270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. GORICA - Skupina Mladi za prihodnost priredila srečanje dr. Marijo Kacin »Lenih dijakov je zelo malo« Od profesorjevje odvisno, kako znajo spodbujati njihovo zanimanje - Polpretekle zgodovine ni mogoče obravnavati le bežno in proti koncu zadnjega šolskega leta Srečanje s Kacinovo V galeriji Ars na Travniku v Gorici je skupina Mladi za prihodnost priredilo srečanje z dr. Marijo Kacin na temo Primorska šola na prepihu. Ta je tudi naslov njene nove knjige, v kateri prispeva k poznavanju slovenskega šolstva na ozemlju, ki je med letoma 1918 in 1947 prešlo pod Italijo in na ozemlju, ki je bilo po koncu druge svetovne vojne pa do leta 1954 pod Zavezniško vojaško upravo. Po zgodovinskem ekskurzu se je Kacinova dotaknila sodobnih šolskih tematik. »Dolžnost državne šole je tudi, da mlade generacije seznani z zgodovinskim dogajanjem v preteklem stoletju na Primorskem, se pravi v domovini ljudi, ki so se prvi v Evropi uprli fašizmu. O tem je treba poučevati objektivno in sistematično, ne le bežno in proti koncu zadnjega šolskega leta. Potrebno je tudi zato, ker bodo iz vrst današnjih dijakov izšli naši prihodnji predstavniki,« je zatrdila Kacinova in poudarila, da bi treba dijake seznaniti z mne-motehniko, to je enostavno in učinkovito metodo, ki zahteva samodisciplino, vztrajnost in koncentracijo; zahteva pa tudi manj truda in manj časa ter izboljša način učenja. Na vprašanje, če so današnji dijaki manj vestni od tistih iz 20. stoletja, je Kacinova odgovorila: »Dijaki so sposobni in odgovorni. Ni res, da ne delajo in da niso motivirani. Lenih je med njimi tako malo, da predstavljajo res izjemne primere. Večina dijakov ima zelo dober intelektualni potencial: od profesorjev - mentorjev je pa odvisno, kako znajo spodbujati njihovo zanimanje. Profesorja, ki vestno in uspešno vrši svojo šolsko dolžnost, dijaki cenijo in upoštevajo, njegovih ocen pa ne oni ne njihovi starši ne postavljajo v dvom: zahtevati red in znanje namreč ne pomeni izvajati nasilje. Lepo število sposobnih učnih moči premorejo tudi naše šole, želeti je, da bi take osebnosti lahko vedno nemoteno vršile svojo šolsko dolžnost, da bi jih tisti delovni tovariši, ki imajo o kvaliteti pouka in šolski etiki izkrivljene pojme, pri njihovem delu ne ovirali.« Zaključna misel večera je bila obenem opomin in bodrilo današnjim generacijam: »Dijaki se morajo zavedati, da šola, ki jo imajo danes, ni padla v naročje kakor zrela hruška, ampak se je bilo zanjo treba krepko boriti«. glasbena Urp matica I I I Gorica glasbena balada POVODNI MOŽ F. Prešeren glasba in dirigent Ambra Cossutta solisti Luca Brumat, Marta Donnini, Sophia Koching in Alessia Peressini OPZ KD Sovodnje mentor Jana Drassich, orkester Glasbene matice pri projektu sodeluje Vesna Tomsič Kulturni dom v Gorici torek, 24. april 2012 ob 18.30