IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
_	OLASU-O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
-° IX - Štev. 8 (2318)
ClTATEUl IN NAROČNIKI!
Kdor poravna celoletno naročnino za l. 1953 v znesku 3.200 lir pred 31. t. m. prejme v dar lepo slovensko knjigo!
Poštnina plačana v gotovini Spedizlorir in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 9. januarja 1953
Cena 20 lir
ITALIJA 151 BALKAN
nmledsednik in zunanji mi-r‘e/ italijanske vlade De je prišel na uradni U i v Atene, o vprašanjih, dnevnem redu. Kgovih, razgovorov z grški-
objt,,,raVniki' ie bil° uradno lič ,3fno komaj kaj več kot tifL ? 0 Pa je italijanski k»arin 1 n dokai obširno u-t GasPerijevim po-f(«i7oi>nm’ čutiti, da ti strn„; n’ vsai 2 italijanske t0ž!) ' ?*.l.so brez skritih, ne-V* iJlvih namenov.
ia Tč Z SS nam zdi Prav, K Ue Gasperi odšel v Ate-• Italija
flio
*°lg, ki
o 60
se ne izraža sa-
reP«ro" m^ionih dolarjev fljfaJ?J> doslej povsem, ne-niin • Gre za velik moral-Itej 'lt?Tialni dolg, ki ga je tekl„ 7a].°PoIa njena polpre-Pre<f/afašistična in ^uPocije na’ nd nasilne o-°bstrd; ®°dekaneza mimo
do zahrlV,ania Krta leta 192:1 Hjo ief ne9“ napada na Gr-pacijg	*n	sledeče	oku-
ce
® Atenoh Gasperijev obisk k čuti j P°nieni, da se Itali-
i( 'to*bFea. 20 2l0’ fci 00
tika nr Perialistična poli-,T(C»Jleioia Grčiji, in H je . > ,^e naj pomeni, da Ocdno allJ“ tej politiki za if" Porn« p.0Vedala, če na- to-‘'hnsic, n> uvajanje nove ita-do	do	Grčije tn
in Po,em i,ns ^ držav sploh — SpeW' k6Uo treba De Ga-it	JV p	0 samo pozdra-
^čenjn zaradi cenenega za-?*#« nr^ad Podobo sKesa-s, *nika, temveč zato, en„ 1 mo9oče zamisliti
ir
J0(ieI0Do» .”liru in plodnega Se sp3*1, u tem delu »ue-se Italija
sHt
Po°ssmT ual^a ne odpore, St.‘*nirn h V cel°ti, imperiali-dic*jam gemonističnim tra-t)a ž*Uoje Politike. ia r-^st moramo ugotovi-
*'*n£(l}*tičnim ciljem doslej nih ‘p;«iw°a!* opaziti, ne le v air 6 lržašk °kviru in tudi ne le sKl nar<»unoe>n vPrašanju, ki nas ,10- Beč [u na;b°lj zanima, tem-lo- vkde * « pogledih rimske rJ? t v«« ^ dirigiranega italijan-0	uu	oan.use	ž	dat-
V državami.
r*,»sfcl
e odpovedi starim
,eien
Zadii]e
m letu je bil do-
°dnosih 'lrornen napredek v Ju0n^We<i Grčij°, Turčijo *podar_. .auiJ°- Politični, go-ln drugi jaški, kulturni
a drža, SUki med temi tre'
:>*TZ\Z vedno bol}
®c izalnn tn Siri3°; ustvarja ristno »° jnoua 2a Plodno in 6 ‘»ter.. 'delovanje, ki ni le s in 0 * tefl držav, temveč . anašnjem napetem > mir P°sebej - » i„te-e|1 boi? *pioh- Zbližanje n< ans^1^ držav pome-C|*)e ,n“ 0cir° za napadalne jn letskega imperiali-“*Sne p“stuari“ »z jugo-ope. morda prvič ?'n< «»!"* fasu.	ele-
K°St‘ "Se0a st,eta’
Ni J i ban/canske solidar-
S,e 7>10l^nejia in odlove ■'*a' fcer «« --- j-i-
se/i
H !' »očJ,„?“rotjut)ne. zlasti pa -t ^ )e ‘a‘,st*^a Jugoslavija.
^ bft Močnejši steber te-"i i Sa’ielrtnika-
l8„, »?® je anje balkanskih dr-11
<	koralo	biti tudi
" ^ d‘e> ta	politike, do-
’ Br	0stajQ Pr* načelih
•A if^roinJ miroljubnosti, . J* oinn, enakopravnosti •,<Jijfc d'*ni>n t et . t'sem impenali-Jer**’'	Vsako nego-
lje ‘Ittui aradi zbližanja med Grč'3° >n Turčijo ■'	0 Po sebi jasen do-
.	Po'»rV 40 vse tri drža-
ralfli	suojih	interesih
ui i le	Balkanskih	dr-
,nJil t!11* ie	zemljepisne	bli-
tlo«: » .''ji	P°sebej	koristno
•J*
J
vof’’
**lil	---
5 0{J ^T‘mska politika od-
v. otUn0 te,t načel, ki jih je t>„p,0o!»fam° P° siIi razmer Nno^Ma „ času
; -v h - času nepo-'ienj vojaškem in poli-
tifcT^o
ne»n
Uer’®li**°mu italijanskega btn*' «nai?“	u zadnji	vojni,
it " in ‘	^žejo, da	je vse-
tr	namen	De Gori*	•h!tolnic!‘	obiska v	grški
u »oiittr-fto °iivi>anie 0 C* silei /taUje kot *vo'
p	Sredozemlju,
pif	ne »/er. ,r,ce	4U0je *nte'
i	„°‘	imperialistič-
.rt	lip! ’n	Odnosih	do Gr-
’	^ce	'3e	so se fe ten-
t r WCe>- f, 3asn° pokazale ob
* >l>*iureiJlSpe*nem ~ P"
~	d„	___r
Idvomno, da Jugoslavija s svojim trdnim stališčem posredno brani tudi Grčijo in Turčijo pred vsiljivostjo prepo-rojenega italijanskega imperializma.
Zato italijanski tisk tudi dokaj neprikrito piše, da je namen De Gasperijevega potovanja v Atene nadaljevanje poskusov za mednarodno izolacijo Jugoslavije, tistih poskusov, ki so dosegli svoj višek, pa tudi klavrni polom v Pacciardijevi in De Gaspe-rijevi izsiljevalski akciji na atlantskem zasedanju v Parizu. Ni treba poudarjati, kako zelo so ti rimski poskusi komplementarni prizadevanju sovjetskega imperializma, da uniči Jugoslavijo kot neodvisno socialistično državo in kot steber miru v tem delu sveta, in kako sploh vsaka slabitev solidarnosti balkanskih narodov ne krepi samo pozicij sovjetske napadalnosti, temveč tudi tiste tendence na zahodu, ki so izraz najbolj reakcionarnih interesov in ki prav tako pomenijo potencialno napadalno nevarnost.
Vodilne osebnosti v Grčiji — fcot tudi v Turčiji — so že večkrat dokazale, da imajo zelo malo razumevanja za rimsko razbijanje sodelovanja na Balkanu. To verjetno ne odraza samo spoznanja, da je sodelovanje Jugoslavija nujno za obrambo evropskega Jugovzhoda pred morebitnim napadom; temveč tudi odpor proti oživljanju tradicij rimskega imperializma. Ce atenski razgovori ne bodo dali rezultatov, ki bi nasprotovali zdravim načelom čim širšega mednarodnega sodelovanja na osnovi enakopravnosti in čim plodnejših odnosov med sosednimi državami, to gotovo ne bo De Gasperi-jeva zasluga.
Maršal Tito sprejel katoliške škofe
Posebna komisija bo proučila odnose med cerkvijo in državo - Koča Popovič bodoči sekretar za zunanje zadeve? - Še o kaznih italijanskim ribičem, ki protizakonito lovijo v jugoslov. vodah
Ponoven korak vlade FLRJ zaradi diskriminacije v coni A
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Včeraj sta obiskala namestnika jugoslovanskega zunanjega ministra Veljka Vlahoviča ameriški veleposlanik George Allen in svetnik britanskega veleposlaništva Duncan Wilson, V Beogradu menijo, da je Allen ob tej priložnosti obvestil Vlahoviča o izredni pomoči 20 milijonov dolarjev, ki jo je prejela jugoslovanska vlada, da bi mogla uspešneje premagati posledice lanskoletne katastrofal. ne suše. Ameriški veleposlanik je verjetno prav tako obvestil Vlahoviča o svojem bližnjem potovanju v ZDA, kamor bo odpotoval 12. januarja, in kjer se bo seznanil z novo državno upravo.
Obisk diplomatskih predstavnikov dveh zapadnih velesil v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu je izzval žive komentarje v Beogradu. Tu sodijo, da Je Vlahovič sprožil tudi razgovor o diskriminacijskem postopku angloameriške vojaške uprave v devinsko-nabrežinski občini. Kakor je znano, Je Jugoslovanska vlada takrat ostro protestirala po Sefu Jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jožetu Zemljaku, vendar jugoslovanska vlada ni do danes storila v tem pogledu še nobenega uradnega koraka pri angleški in ameriški vladi.
Zaradi velikega pomena in
gradu posvečajo položaju Slovencev v angloameriški coni, je zelo verjetno, da se Je večji del razgovorov med ameriškim in britanskim predstavnikom ter Veljkom Vlahovičem sukal prav okrog tega vprašanja. V Beogradu pričakujejo, da bosta vladi Velike Britanije in ZDA intervenirali pri ZVU v Trstu, da bi čimprej ukinili odredbo, ki predstavlja grobo diskriminacijo do slovenskega prebivalstva v coni A.
Jugoslovanska javnost je z velikim zadovoljstvom spreje-la vest o pomoči 20 milijonov dolarjev od Amerike, Čeprav ta vsota še zdaleč ne bo pokrila škode, ki jo je povzročila lanskoletna suša, in katero o-cenjujejo na 150 milijard dinarjev, sodijo, da bo do nove žetve pokrila večji del prehrambenih potreb prebivalstva. V Beogradu poudarjajo, da je ta pomoč hkrati prispevek k strateškemu utrjevanju Jugoslavije in da je dokaz, da Amerika pravilno razume po-litiono-strateški pomen Jugoslavije v tem delu Evrope.
Predsednik zvezne vlade maršal Tito je sprejel danes dopoldne v Belem dvoru na Dedinju predstavnike katoliške cerkve v Jugoslaviji, med drugim predsednika škofovske konference beograjskega nadškofa dr. Josipa Ujčiča, zagrebškega škofa Franjo Salisa
šli na razgovor k maršalu Ti' tu na željo vlade, da bi se uredili odnosi med državo in katoliško cerkvijo v okviru ustave in v zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. Na podlagi izmenjanih mišljenj so po dveurnem razgovoru o mnogih vprašanjih skleuili, naj bi po-sebna skupna komisija pripravila načrt spiošn« rešitve odnosov med državo in katoliško cerkvijo v Jugoslaviji na osnovi želja prc-dotavnikov katoliške cerkve in stališča vlade.
Današnji francoski list «Combat» je začel objavljati izvlečke iz knjige «Položaj cerkve v Jugoslaviji«, ki jo je izdala jugoslovanska agencija za informacije V Parizu. V uvodu poudarja list, da je ime. novanje Stepinca za kardinala znova oživelo slabe izkušnje, ki jih ima Jugoslavija z Vatikanom. List navaja nato podatke o nasilnem prekrščeva-nju pravoslavnih Srbov na Hrvaškem, ki so ga izvajali z odobritvijo Stepinca. V Jugoslaviji, poudarja «Combat», imajo po ustavi vsi državljani popolno svobodo veroizpovedi, šole za vzgojo rovega duhovniškega kadra so svobodne in država podpira verske skupnosti.
V Beogradu v opazili, da obiskuje načelnik generalštaba JLA generalni polkovnik
in ljubljanskega škofa Antona Koča Popovič vsak dan jugo stalne pozornosti, ki Jo v Beo-|Voulca. Katoliški škofje so pri-1 slovansko zunan ? ministrstvo.
De Gasperijev obisk t Atenah
Oživila iMperialistične temo v tlaku
Italijanski listi pišejo o „balkaaski politiki” in avantgardni vlogi' Italije v jugovzhodni Evropi - Grčija želi ostoti nevtralna v itali|anski.politik, do Jugoslavije - Vprašanje neplačanih italijanskih reparacij Grčiji
ATENE, 8. — Danes ob 12.45 [ rija, ki mu bo podelil grško je z letaiom prispel v Atene | odlikovanje; De^ Gasperi se mu italijanski ministrski predsed-
nik De Gasperi Na letališču sta ga med ostalimi pozdravila predsednik grške vlade maršal Papagos in zunanji minister Stefanos Stefanopulos. Ob prihodu je De Gasperi podal kratko izjavo, v kateri je izrazil zadovoljstvo, da je prišel v Atene, in menil, da Italija v svoji zunanji politiki «ne pozna spletk in podtalnih manevrov«.
Program De Gasperijevega bivanja v Atenah je sicer obziren vendar je skoraj v celoti izpolnjen z raznimi protokolarnimi m podobnimi o-pravki, tako da bo preostalo bolj malo časa za resnične razgovore. Razen kratkega sestanka s Papagosom je bil ves današnji popoldan posvečen protokolarnim obiskom, večer pa slavnostni večerji. Jutri bo De Gasperi med drugim obiskal tudi grškega kralja Ju-
bo oddolžil z italijanskim odlikovanjem. Spored predvideva med drugim še obisk Akropole, obisk razvalin v Mikenab na Peloponezu, obisk muzejev, otvoritev ((Italijanskega doma«
v Atenah itd.
V atenskih diplomatskih krogih izražajo mnenje, da se bodo razgovori po De Gasperije-
vi želji tikali mnogo bolj vprašanj. ki so v zvezi z obrambo Balkana, kot pa medsebojnih odnosov. Ne glede na to, da je v teh medsebojnih odnosih kočljiva točka, ki bi jo v Rimu radi prezrli — Grčija zahteva namreč, naj ji Italija končno plača 60 milijonov dolarjev. ki jih ji je dolžna za reparacije —, se Italija, kot vse kaže najbolj zanima za odnose med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo in poskuša tudi te odnose izkoristiti za svoje izsiljevanje v zvezi s Trstom. De Gasperi bo po mnenju di-
Acheson proti reorganizaciji programa za pomoč tujini
Inavil je tudi, da bi morali ukmih nadiorslvo fconqresa nad uporabo pomoč. - Churchillov obisk pri predsedniku Trumanu
da vsili svojega z<* vrhovnega po-orske in turike voj-
^ »it,Ha
atJ ieia>^°odna Se te teinie ka’ J: *a‘J* to 051,1 do Jugoslavi-
11 i» S»- rrtdvsem trch
' sociZučnaU°OSlaVi'
oB*' lo^ v n«.;	država
J ljtv iti v reakcionamim *»-
1 j I k 0 od V0 italijansko vo-n* Je ; ^druž^e sem.
A po&Ija *
.r^r^dosuZZ
\t.Vi^osti\iUVeTenosti in »niK °°t>anjl n,a oulra za •i K * *1er J rtmskih intere-J Ni «« Balkan, in 3., ker j	’ Potisku soujetske
^	LP0HUke ™ Jugo-
# h.61* Pri»^ene0° 2at,ez,u' h^1	devaniu-	da se
^ iePo!iti^fc°f samostojna
WASHINGTON, 8. — Državni tajnik Acheson je včeraj na nekem banketu izjavil, da bi bil nevaren vsak poizkus združiti v en sam organizem, ki bi bil zastopan v vladi, upravo raznih programov za pomoč tujini «To bi bila zelo velika napaka, ki bi lahko popolnoma uničila ameriško zunanjo politiko«. ((Zavezniki, ki jim gospodarsko pomagamo, je nadaljeval Acheson, se čutijo nekako užaljene. To pa zaradi tega, ker kongres vztraja pri nadzorstvu uporabe vsakega dolarja, ki ga mi damo. Jaz sem mnenja, da je treba dati vladam fonde, ki so jim določeni, in pustiti, da jih uporabijo, kakor se jim bolje zdi. Ce jih ne bodo dobro uporabili, lahko znižamo pomoč; naslednje leto«.
O korejski vojni je Acheson izjavil, da gre za strašno stvar, dodal pa je, da je treba «na žalost večkrat znati umreti, da ohranimo naš način življenja«. Nato je izjavil, da bodo tudi novega zunanjega ministra kritizirali v kongresu ter je izrazil upanje, da se bo bo*
fialitan	em“ Prodiranju ril, da doseže, da bo kongres
" Pri tem je ne- | razumel zunanjo politiko. Na
koncu je Acheson obsodil ob-rekovalno kampanjo proti nameščencem državnega departmaja in pohvalil njihovo delo
Churchill je danes prišel i letalom v Washington, kjer se je pozneje v Beli hiši sestal predsednikom Trumanom. Na letališču ga je sprejel državni tajnik Acheson.
Po razgovoru s Trumanom, ki je trajal okoli dvajset mi nut, je Churchill izjavil, da je bil razgovor »zelo prijeten*. Predstavnik Bele hiše pa je izjavil, da je bil to »prijateljski obisk«. Pri razgovoru so bili navzoči Dean Acheson, finančni minister Snyder in ravnatelj MSA Harriman.
O zadnjem Churchillovem razgovoru ^ Eisenhowerjem niso dali nobene izjave tisku. V Londonu izjavljajo, da je Churchill v razgovoru z Eisen-howerjem verjetno obrazložil francosko željo, da bi morali z3 pospešitev ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti, ki bo veljala petdeset let, podaljšati veljavnost tudi atlantskega pakta od dvajset na petdeset let.
plomatskih krogov dal razumeti grški vladi, da bi bilo v Rimu zaželeno, ko bi v grških odnosih z Jugoslavijo nastal zastoj, dokler ni rešeno tržaško vprašanje, in da bi Grčija podDrla rimske zahteve v tem vprašanju.
Dobro obveščeni atenski kro. gi pa zatrjujejo, da želi grška vlada ohraniti popolno nevtralnost v nesoglasjih med Italijo in Jugoslavijo, da pa bo poskušala dopovedati De Ga-speriju, da je Jugoslavija zelo važna za varnost Balkana.
To stališče daje slutiti tudi pisanje grškega tiska, ki še kar vnaprej opozarja, da sodelovanje med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo ni naperjeno proti Italiii in da torej zaradi tega Italija ne bi smela biti prav nič vznemirjena. Poleg tega pišejo grški listi, da je italijanski napad na Grčijo časovno še vse preveč blizu, da bi ga Grki lahko pozabili, da ga pa v interesu dobrih odnosov želijo pozabiti.
De Gasperi bo odpotoval iz Aten v ponedeljek zjutraj.
* * *
RIM, 8. — Ves italijanski tisk se obširno ukvarja z obiskom predsednika rimske vlade v Grčiji. Pri tem se je v skoraj vseh listih, zlasti pa v tistih, ki so vladi najbližji, pojavila nova tema — ((balkanska politika« Italije. Ze sam izraz daje razumeti, da se za tem skriva težnja, da bi Rim lahko nekako vplival na položaj na Balkanu in na odnose med balkanskimi državami, da bi vzel Balkan pod svoje ((pokroviteljstvo«.
To lepo prikaže n. pr. rimski «Tempo«, ki loči ((specifične italijansko-grške odnose« od «sploSnejše balkanske politike Italije«, ki «pozitivno obstaja« Ta »balkanska politika« je za list važnejša in odločilnejša od «specifičnih odnosov«.
Uradno glasilo demokristjan-ske stranke «11 Popolo« pa pra. vi, da je De Gasperijevo poslanstvo «ze!o važna diplomatska akcija«, ker «postavlja Italijo v avantgardni politični položaj na bližnjem in za nas zelo važnem odseku«; list govori tudi o «aktivni in pozorni prisotnosti« Italije na Balkanu Kam vse to meri, pa pokaže isti list s trditvijo, da je De Gasperijev obisk «zatemnil o-stalo diplomatsko in vojaško delavnost, ki se v teh dneh razvija v Atenah za sklenitev obrambnega sporazuma s Turčijo in Jugoslavijo*.
Se bolj odkrit je glede te konkretne naloge italijanskega «avantgardnega položaja« florentinski list «11 Nuovo Corrie-
re», ki pravi, da je «italijan-ski predlog za sprejem Grčije in Turčije v atlantski pakt pomenil posikus, da se prepreči grško^turško-jugoslovanski sporazum«. List se pritožuje, da se ta poskus ni posrečil in zaključuje, da se je «italijansko zunanje ministrstvo zdaj sicer zbudilo, vendar prepozno«. Drugi florentinski list «La Na-zione*, pa pogreva staro temo, da je. jugoslovansko sodelovanje piri balkanski obrambi neučinkovito, «dokler ostaja tržaško vprašanje nerešeno in dokler je torej vojaško zbližanje med Italijo in Jugoslavijo nemogoče«.
BANGKOK, 8. — Sestalo se je več kot 70 zastopnikov iz 20 držav na konferenco prehranjevalne in poljedelske organizacije ZN (FAO), da razpravljajo o povečanju in zboljšanju produkcije, shrambi in prodaji riža.
S tem je dejansko potrjena vest, da bo Koča Popovič prevzel funkcijo v bodočem sekretariatu za zunanje zadeve (dosedanje ministrstvo zunanjih zadev), po reorganizaciji državne uprave, ki jo bodo verjetno izvedli že ta mesec. V Beogradu sodijo, da bo dolžnost načelnika generalnega štaba JLA prevzel sedanji namestnik Koče Popoviča generalni polkovnik Peko Dapče-vič.
V zvezi z vestmi v italijanskem tisku, da ravna jugoslovanska vlada z ujetimi italijanskimi ribiči diskriminacijsko, ker zahteva plačevanje kazni za ribarjenje v jugoslovanskih vodah, sporočajo dobro obveščeni krogi, da so take kazni naložili samo tistim ribičem, ki so jih ujeli med ribarjenjem v jugoslovanskih vodah. Za ribiške ladje, za katere so ugotovili, da so slučajno zašle, seveda niso določili takih kazni. Taki primeri so se pripetili konec decembra lani, ko so zajeli 24 italijanskih ribiških ladij. Jugoslovanske oblasti so ugotovile, da sta dve ribiški ladji slučajno zašli v jugoslovanske vode in niso od njiju zahtevali plačilo kazni, kakor jo predvideva zakon.
Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj in soproga sta priredila danes poslovilno večerjo na čast Enrica Martina, dosedanjega izrednega poslanika in opolnomočene-ga ministra Italije v Beogradu, ki zapušča Jugoslavijo. Večerji je prisostvoval razen visokih jugoslovanskih funkcionarjev tudi jugoslovanski poslanik v Rimu Vladimir Vele-feiJ- X?Jfi*>it se bo čez nekaj pravil poslovilni obisk italijanskim funkcionarjem, zatem pa se bo vrnil v Beograd. Kakor je znano, bo prevzel v Londonu dolžnost jugoslovanskega ambasadorja.
Nizozemska kraljica Julijana je pristala na imenovanje novega jugoslovanskega izrednega in opolnomočenega poslanika na Nizozemskem Milana Risniča, dosedanjega jugoslovanskega poslanika v Egiptu. Dosedanji jugoslovanski poslanik v Haagu Mato Jakšič se vrača na novo službeno dolžnost v jugoslovansko zunanje ministrstvo.
Zakonodajna odbora obeh svetov jugoslovanske ljudske skupščine sta imela danes zadnje seje pred začetkom drugega dela šestega rednega zasedanja jugoslovanske ljudske skupščine, ki bo 10. januarja letos. Oba odbora sta danes razpravljala in sprejela predlog o postopkih za izvolitev republiškega predsednika in zveznega izvršilnega sveta.
Na šestem rednem zasedanju zvezne skupščine bo predsednik sveta za izgradnjo ljud ske oblasti Edvard Kardelj podal ekspoze o predlogu novega ustavnega zakona.
B. B.
24-URNA STAVKA V PR1STANISCU
Kominforniouski sindikalni voditelji ponovno izdali interese delaicei
Raztegnitev italijanskega pravilnika o pristaniškem delu je hud udarec za demokratične pridobitve pristaniščnikov
Tržaški pristaniški so proglasili včeraj
delavci | tode kominformovskih smdi-24-urno > kalnih voditeljev. Vsa zadeva
stavko. Včeraj ob devetih dopoldne so se najprej sestali v Domu pristaniških delavcev, kjer jim je funkcionar Enotnih sindikatov Muslin govoril o pisanju nekaterih listov, namesto da bi razpravljali o vsebini raztegnjenega zakonika o pomorski plovbi in o pravilniku pristaniškega dela. S tem je pač hotel odvrniti njihovo pozornost od pisanja «Unita» in od bistva vprašanja samega. Po skupščini je odšlo veliko število pristaniščnikov protestirat pred Urad za delo, kjer je načelnik oddelka za delo ing. de Petris sprejel njihovo delegacijo. Kominformov-ci so skušali dati stavki m protestu samo značaj odpora proti nedemokratičnemu načinu raztegnitve zakona, po drugi strani pa so širili med delavci vesti, da stavkajo zato, da dosežejo uresničenje zahteve glede pokojninskega sklada.
Ves ta dogodek je zelo značilen in še enkrat odkriva me-
jih je spravila v hude škripce, saj jih je pred delavci samimi razgalila. Pristaniščnike je že ogorčil komentar, ki ga je objavil o tem novem, ukazu ZVU «Corriere di Trieste», saj je proglasil raztegnitev italijan. skega zakonika o pomorski plovbi in pravilnika o delu v pristanišču za pozitivno dejanje samo zato, ker ukaz ZVU pravi, da se morajo vse omembe ministrstev italijanske vlade v omenjenem italijanskem zakoniku zamenjati z ustrezajočimi ravnateljstvi, oddelki in uradi ZVU, kar je pač že samo po sebi umevno in ni nikaka pridobitev.
Se bolj pa je ogorčilo delavce pisanje lista «Unita». Kom-informisti niso v začetku proti raztegnitvi zakona protestirali, marveč so samo izrazili upanje, da bi ga ZVU ne poslabšala. K temu stališču so bili prisiljeni, ker so kominfor-movski voditelji pristaniščni. kov v Italiji že večkrat zahte-
NOVO OMEJEVANJE PRAVIC ITALIJANSKEGA PARLAMENTA
V Milanu se je začel kongres PSI, posebej pa se bodo sestali avtooomisti, ki zaradi odprave notranje demokracije stranki na kongresu ne bi mogli priti do besede
(Od našega dopisnika) itudi nevaren precedens, zlasti
RIM, 8. — Italijanski parla-I Pa še na tako kočljivem pod-ment je danes razburil nov j ročju, k.ot so volilni zakoni, poskus vlade, da omeji njego- jPri zapletenem sistemu, ki ga ve pravice. V okviru razprav-nekaten viadtiV posiarict’""- * ložili popravke, ki predlagajo črtanje večjega dela besedila zakonskega načrta, se pravi, vseh tehničnih določil, ki- jih vsebuje načrt. Obenem pa so potrdili, da namerava vlada zahtevati od parlamenta, naj ji izglasuje pooblastilo, da tehnične podrobnosti izvedbe volitev uredi sama.
S stališča diskusije o volilnem zakonu pomeni to, da odpadejo prav tisti deli zakona, h katerim je bilo predloženih največ popravkov; ker bodo predlogi večinskih poslancev gotovo sprejeti, bo s tem odpadla diskusija o veliki večini popravkov, ki jih je opozicija predložila skoraj 2000, in da se bo s tem zelo skrajšala diskusija. Vlada upa, da bo na ta način spravila novi volilni zakon o pravem času pod streho.
S stališča parlamentarne de. mokracije pa gre za zelo resno kršenje prerogativ parlamenta. V parlamentarni praksi — zlasti pa še italijanski — skup. ščine sprejemajo zakone z vsemi tehničnimi podrobnostmi.
Velik del načelnih priprav za izvedbo volitev se bo tako izmaknil parlamentarni kontro. li. Poleg vsega drugega je to
Nova francoska vlada
z Bidaultom v zunanjem ministrstvu
V Bonnu domnevajo, da bo odhod Schumana še bolj zavlekel ratifikacijo pogodbe o evropski vojski in da bo treba čakati na sprejem dodatnih protokolov
vsebuje Scelbov zakon, uteg. ne samo maihna snreropmha spremeniti kriterij za določanje izvoljenih poslancev.
Vsa današnja seja poslanske zbornice je bila posvečena diskusiji o tem vprašanju. Disku, sija se bo nadaljevala jutri.
Medtem se je v Milanu začel kongres PSI. V svojem po. ročilu je Nenni govoril predvsem o borbi proti volilnemu zakonu in branil politiko sodelovanja s KPI na skupni kom. informistični platformi.
Verjetno jutri pa se bo začelo zborovanje avtonomistič. nih delegatov, ki se bodo zbrali posebej, ker je vodstvo PSI ukinilo v stranki vsako notranjo demokracijo in ker zato avtonomisti na kongresu ne bi mogli priti do besede.
Pripravljalni odbor za zboro-vanje avtonomistov PSI je izdal proglas, v katerem pravi, da so «ime in tradicije, ki se jih poslužuje stranka Nennija in Morandija, postale posmeh in limanice, s katerimi poskušajo vpreči v moskovski voz sovjetskega imperializma in njegovih metod resnično socialistične delavce, ki nasprotujejo kremeljski diktaturi. PSI je danes pod nadzorstvom komin-formovskega aparata, ki izvaja direktive KPI in s tem prispeva h krepitvi reakcije. Danes v PSI ni mogoča nobena iskrena diskusija; v stranki vladajo metode rusificiranih strank, vsaka resnično avtonomistična težnja pa je izobčena«.
vali, da se pravilnik o pristaniškem delu raztegne tudi na Trst. S tem pa se ne morejo strinjati tržaški pristaniičniki, ki so sicer večinoma vključent v kominformovski sindikat o Trstu, a imajo popolnoma nasprotne interese. Tržaški pri-staniščniki niso razburjeni predvsem zato, ker je ZVU raztegnila na to ozemlje nov italijanski zakon, saj je to že nekaj vsakdanjega, marveč za. to, ker pomeni ta zakon veliko nazadovanje, kar smo že dovolj jasno pokazali v naših dosedanjih člankih o tem vpra-čanju.
Prav v tem pa se križajo in-teresi in stališče delavcev in njihovega kominformovskega vodstva, ki je sedaj v precepu. Delavcem je namreč postalo jasno in otipljivo, da so kljub vsemu olepševanju kominfor. movski voditelji italijanskih pristaniških delavcev in torej tudi tržaški voditelji ter delodajalci (koristniki pristanišča) na isti liniji: oboji so zahtevali raztegnitev italijanskega zakona na Trst.
Kominformovski voditelji pristaniških družb in sindikata so skušali kočljivo zagato obiti. Zato so včeraj v «Unitav menjali taktiko in napisali, da je delavstvo ogorčeno, toda samo zato, ker je ZVU raz. tegnila italijanski zakon na Trst, ne da bi se z njimi prej posvetovala, trrej na nedemokratičen način. To pa ni res. Delavstvo nasprotuje takemu nedemokratičnemu postopku, toda ogorčeno je predvsem zaradi vsebine ukaza samega, ki mu odvzema težko priborjene pravice. Prav zaradi tega tudi stavkajo, ker se dobro zavedajo, kako pogubne posledice bo imel ta ukaz zanje, če ne njegovega izvajanja.
Vsi ti dogodki in stavka so zato ponovno potrdilo, da kominformovski sindikalni vodite. Iji podrejujejo socialne interese in zahteve delavcev svoji politiki in s tem opuščajo vsako razredno borbo. To mora postati jasno vsem delavcem, ki so z včerajšnjo stavko objektivno zavzeli stališče, ki je v popolnem nasprotju s stališčem voditeljev njihovega sin. dikata in pristaniških družb.
PARIZ, 8. — Po sedemnaj-1 spremembah pa je, da je zu-stih dneh krize je Francija nanje ministrstvo namesto danes dobila novo vlado. • Schumana prevzel Bidault, ki
Predsednik Mayer je gotov, da bo v sredo dobil v skupščini zaupnico. Potem ko je Mayer predstavil svojo vlado predsedniku Auriolu, je izjavil, da bo čez nekaj dni imenoval še nekatere državne podtajnike ter je dodal: «Spravili se bodo takoj na delo da pripravimo dokončni program vlade, za katerega se je predvčerajšnjim izrekla večina v skupščini*.
V novi vladi je 23 ministrov, medtem ko jih je bilo v prejšnji 17. V njej so predstavniki šestih strank; devet radikalov. 7 demokristjanov, 6 neodvisnih, 3 agrarci, 2 socialna demokrata Plevenove skupine in en golistični odpadnik.
Sedanja vlada je trinajsta v četrti republiki in osemnajsta po osvoboditvi, če ne upoštevamo preosnove Ramadierove vlade leta 1947 in zadnje Bi-daultove vlade, V njej je šestnajst članov, ki so sodelovali s prejšnjo vlado vendar ni v njej sedem članov prejšnje vlade, ki so imeli vidne položaje.
Najvažnejša značilnost v
pripada tudi ljudskemu republikanskemu gibanju kakor Schuman. Za obrambnega ministra bo še dalje ostal Ple-ven. Prav tako ostanejo na svojem mestu ministri za pridružene države (Letouernau), pravosodni minister, notranji minister (Brune) ter ministri za prosveto, javna dela, kmetijstvo in pošto.
V sedanjem položaju domnevajo nekateri opazovalci, da bo povratek Bidaulta v zunanje ministrstvo še bolj zavlekel poizkuse za ustanovitev evropske vojske. Spričo težkega gospodarskega položaja v Franciji (njen primanjkljaj v zunanji trgovini je sedaj višji kakor kdaj koli, njen primanjkljaj v evropski plačilni zvezi je tudi večji kakor običajno) se bo morala nova vlada resno posvetiti finančnim vprašanjem, v katerih je Ma-yer strokovnjak, novi finančni minister pa je njegov ožji sodelavec.
Nemški opazovalci so Mnenja, da bo Bidault nadaljeval Schumanovo politiko, toda ne s tako vnemo. V nemških u-
radnih krogih izjavljajo, da Zahodna Nemčija verjetno ne bo zahtevala revizije pogodbe o evropski vojski, če bo nova konferenca šestih dobila nalogo sporazumeti se o dodatnih protokolih, ki jih zahteva Francija. Adenauer bo čakal na druge podrobnosti iz Pari-za glede francoskih želja. Tozadevne uradne sklepe bodo v Bonnu sprejeli, ko bodo v podrobnostih znane francoske zahteve. V teh krogih domnevajo, da Bidault ni tako naklonjen kakor Schuman temeljni zamisli enotne vojske. Neki član izvršilnega odbora socialno demokratske stranke je izjavil, da Adenauer prav gotovo ne more biti zadovoljen z razvojem dogodkov v Franciji, ter je dodal, da se je možnost za ratifikacijo bonn-skih in pariških dogovorov «še poslabšala*.
Vsekakor je zelo verjetno, da bo morala nemška vlada znova odložiti tretje čitanje zakona o ratifikaciji v parlamentu, ki je bilo določeno /a polovico februarja, zato da se izogne morebitni ratifikaciji pogodbe, ki bi se lahko kmalu potem bistveno spremenila.
Konferenca
azijskih socialistov
RANGUN,	8. — Danes
je konferenca socialističnih strank Azije nadaljevala svoje delo in posamezni odbori so se sestali pod predsedstvom indij, skega voditelja Narajana, da razpravljajo o načelnih’ in smotrih socializma z Aziji. Te smotre so takole označili: osvo. boditev od slehernega gospodarskega in političnega izkoriščanja, enakopravnost in blaginja za vse, sodelovanje na vseh področjih znanstvenega, političnega in gospodarskega življenja, državljanska svoboda, individualna neodvisnost, neposredna in dejanska udeležba ljudstva pri vodstvu političnih, gospodarskih in social, nih zadev, polna zaposlitev m znatno izboljšanja življenjske ravni, splošna kultura namesto razredne kulture, skupnost miroljubnih narodov in mednarodno sodelovanje. Predsednik Narajan je nato poudaril važnost kmetijskih vprašanj v azijskih deželah.
Medtem javljajo, da bo de-legacija japonske socialistične stranke stavila predlog za pre. nehanje vojne na Koreji, ki bo temeljil na treh točkah: 1. OZN naj prizna pekinško vlado; 2. »nevtralizacija* Koreje z umi-kom vseh tujih čet; 3. demokratična združitev Koreje,
Nov načrt
za obrambo Srednjega vzhoda
LONDON, 8. — Iz londonskih obveščenih krogov javljajo, da je bil pri zadnjih razgovorih med načelnikom oddelka za Bližnji vzhod v ameriškem državnem departmaju in funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva pripravljen nov podroben načrt za obrambo Srednjega vzhoda.
Ta program bo predstavljal podlago za britansko posredovanje v Egiptu. Štiri glavne točke načrta so: 1. nov poziv Egiptu, naj sodeluje v poveljstvu za Srednji vzhod kot ustanovni član; 2. umik britanskih čet s področja Sueškega prekopa pod pogojem, da Egipt pristane na ohranitev tamkajšnjih oporiščnih naprav; 3. vojaška pomoč Egiptu; 4. gospodarska pomoč Egiptu, zato da prebrodi sedanje trgovinske in finančne težave.
Povabili bodo tudi druge arabske države, naj se pridružijo poveljstvu za borambo Srednjega vzhoda. Ta načrt podpirajo Velika Britanija, Francija, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika.
Laburisti pripravljajo
nov volilni program
LONDON, 8. — Danes popoldne je bil v Londonu sestanek med laburističnimi voditelji in sindikalisti, zato da določijo program laburistične stranke za bodoče volitve. Na sestanku je skušal Bevan prepričati voditelje sindikatov, da je treba kmalu pripraviti načrte za nacionalizacijo novih sektorjev industrije.
Predstavniki sindikatov pa si proti naglemu sprejemu novih programov o podržav-Ijenju in pravijo, da je treba prej skrbno proučiti posledice, ki bi jih sprejem takih programov lahko imel za mezde delavcev.
Laburistični opazovalci so mnenja, da bo stališče sindikatov oviralo načrte stranke za objavo njenega volilnega programa, ki ga je hotela stranka objaviti pred pomladjo.
PRIMORSKI DNEVNIK
Dane«, petek 9. Januarja
Julijan, Nikoslava Sonce vzide ob 7.45 in zatone oo 16.40. Dolžina dneva 8.55. Luna vzide cb 1.19 in zatone ob U-** Jutri, sobota 1». januarja Vilko. Dobroslav
Nov val šovinizma
GORICA, 8. i — V zadnjem času so italijanske oblasti ponovno sprožile val protijugoslovanskih in protislovenskih procesov, ki se bodo vršili pred porotnim beneškim sodiščem. Večina procesov sedanjega zasedanja beneškega jporotnega sodišča se bo nanašala na Slovence, odnosno Jugoslovane in na dogodke med partizansko borbo in tik po njej.
Iz besedila nekaterih obtožnic je razvidno, da je njihov namen popolnoma protijugoslovanski in da smo prav zaradi tega stopili v dobo političnih procesov, ki jih tudi zavezniške vojaške oblasti dopuščajo v Trstu s sojeniem partizanov, ki so •te borili proti fašizmu. Te stvari niso neznane niti Slovencem v Italiji, zlasti ne Slovencem iz Beneške Slovenije, ki se še vedno predobro spominjajo velikopoteznih zasliševanj predstavnikov miru in reda kakor tudi videmske kvesture, ki je ob podpori karabinjerjev pripravljala proces proti članom Beneške čete. ki naj bi po besedilu obtožnice bilt krivi najbolj grobih in hudih kriminalnih dejanj in nič manj kot «izdajstva domovine,i>.
Priprava sedanjih političnih procesov v Benetkah spada v isti italijanski šovinistični protijugoslovanski okvir, kot so proglasitev vojne-gn zločinca Stepinca za kardinala, dalje neprestano vatikansko ščuvanje mednarodne javnosti proti Jugoslaviji pripravljanje vse mogočih spletk itd., ki ustvarjajo v sami Italiji na Goriškem u-strezno protislovensko razpoloženje med šovinističnim italijansko prenapetim prebivalstvom, ki se potem razodeva s šovinističnimi nekulturnimi izbruhi protislovenske sramotilne vsebine, kakršne smo doživeli 5. januarja na prvi seji goriškega občinskega sveta.
Ker želimo pomirjenje duhov in prijateljsko sožitje dveh narodov v Italiji in sodelovanje dveh sosednih držav na mednarodni pozornici, najodločneje odklanjamo in-sceniranje propesov take vsebine kakršne hn»nn o nrH.
ZA ZBOLJŠANJE OBČINSKIH FINANC
Zadal nima m pod svojo om
in ne mm sama mesin miomi prog
GORICA. 8. — Avtoprevozno podjetje	Ribi je	bilo vedno
predmet, javne obravnave, zlasti pa je	stopilo v	ospredje v
zadnjem	času, ko	so njegovi
uslužbenci, zaposleni pri vzdrževanju	mestnih	avtobusnih
prog. dvakrat stopili v večurno stavko zaradi nepopustljivosti vodstva do njihove zahteve da jih morajo na podla gi posebnega zakona od lanskega leta izenačiti glede po-, kojnin, in drugih socialnih pravic z uslužbenci cestnih železnic. To zahtevo so postavili zato, ker jih je nad 25, kakor to določa zakon.
Goriški občinski proračun je zelo pasiven in ga mora že vsa povojna leta zdraviti država z dajanjem letnih pirspevkov. Ta pojav je postal že kroničen in drugače tudi ne more biti, dokler bodo vladale v našem mestu take razmere.
Ako nekoliko pogledamo po občinskih upravah drugih občin, bomo ugotovili, da so si te uprave najprej zagotovile potrebne dohodke za svoje pravilno upravljanje. Pod občinsko upravo so spravile mestno plinarno, elektrarno, vodovod in električno železnico, odnosno mestni avtobus. Iz teh mestnih podjetij črpajo občinske uprave velike vsote denarja. ki ga potrebujejo za vzdrževanje upravnega aparata, dajanje podpor itd.
Goriška občinska uprava je svoj čas prav tako bila lastnik teh mestnih podjetij. Vendar pa se je v zadnjih letih odpovedala vzdrževanju mestnega avtobusnesa prometa, ker naj bi bil zanjo deficiten. Pogodila se je z avtoprevozno družbo Ribi, ki je poleg avtobusnih zvez z ostalimi kraji naše pokrajine in drugimi italjanski-mi pokrajinami vzela v svojo upravo tudi mestni avtobus.
Kot se govori, je goriška občina plačevala podjetju Ribi določeno vsoto za to ftuslugo».
Po vsem tem se nam vsiljuje vprašanje, ali je tako početje občinske uprave pravilno in ali bi ne kazalo podvzeti druge korake, ki bi bili pametnejši in bi predvsem denarno koristili kronično obubožani občinski blagajni?
Nedvomno je, da obstajajo rešilne poti iz sedanjega položaja, po katerih bi morala kreniti občinska uprava, ako hoče odpraviti iz leta v leto ponavljajoči se občinski primanjkljaj. Rešilna pot pa je v dejstvu, da je treba avtoprevozno podjetje Ribi spra-
kajo v blagajno glavnega delničarja Cusolina, bi na občinski proračun učinkovali kot čudežno zdravilo. Odstranjene bi bile vsakoletne preglavice ki jih imajo občinsiki očetje ’ pri razpravi posameznih proračunskih postavk.
Pot do uvedbe občinske u-
prave avtoprevoznišikega podjetja Ribi je prav tako težka kakor uvedba državnega nadzorstva na primer nad goriško livarno ali podgorsko predilnico. Ker pa bi bilo to dejanje nujno potrebno za nadaljnji uspešen finančni razvoj našega mesta, bi morale sedanje oblasti pomagati občini pri premostitvi teh težav, kar bi
viti pod občinsko upravo. Kajti , imelo lahko'samo splošno^ težki milijoni, ki se sedaj ste-lrist.	spiosno ko-
Prijeli so cerkvenega tatu1 Zlomil si je komolec
SSSSS
OB VIPAVI PRI SOVODNJAH
Novi župan
v Ronkdh
Opozorilo
nabornikom letoika 1933
GORICA, 8.
Pred dnevi
»o izvolili za župana v Kon-
GORICA — Ministrstvo za obrambo opozarja vse nabornik? letnika 1933, med te jspa-Sentje* ki sd' VjSiSTrii	a 6 frt-
ni seznam istega letnika, ki menijo, da imajo pravico do predčasnega odlcga morajo 85 enotnega besedila zakona o naboru vojske. Zakon je bil
Braini Armando, stanujoč v Standrežu. Ulica Livenza 4, ki je znan v Gorici že kot star nepoboljšljivi tat koles, katerega je policija že večkrat ulovila in je že dostikrat sedel v zaporu zaradi svojih grehov. Kakor je razvidno iz zadnjih kraj, se je specializiral za vdor v cerkve in krajo denarja, ki ga verniki puščajo za cerkvene ustanove.
Najprej je krajo opazil župnik cerkve pri sv. Ro .u, don Marega, katerega je obvestila neka ženska, da je 28 decembra neznanec hotel nasilno od-Tn Aipa sV. #rrtona,“t6aa £o je opazil ženico, jo je . popihal. Drugi ljudje so don Maregi povedali, da so že večkrat opazili cer’ venega tatu pri sličnih poskusih. Policija je nadalje ugotovila, da Brainija lahko pripozna, tudi za kradljivca denarja v mali blagajni v cerkvi Srca Jezusovega, kjer se je tatvina pripetila 21. decembra Dokaz pa je policiji bil odtisek Brainijevega čevlja v cerkvi, ki popolnoma odgovarja njegovim podplatom. Braini se je v cerkev spravil kar na akrobatičen način Po strelovodu je priplezal do zvonov, od tam pa se je spustil po vrvi v cerkev, nazaj je ubral isto pot.
Pri aretaciji je policija pri njem našla jekleno dleto in železno vrv, kar je rabil za svoj ......... —...................   —_____________.poklic. Našla je	tudi. je-
V n®delj0	b0m0	ime'1 zmaSa Gire že vnaprej goto- j biža^za ‘vsoto3^^'!^ Tudi
Ji priliko	gledati	na igrišču	va lahko imamo	še	vedno dro-	,	.	•
Telovadne zveze prvenstveno j beč upanja. Goričani so torej j	P°?
temino med goriško ekipo in z novim letom začeli dobro.
Triestmo Po vseh	predvideva-	Upamo, da	bodo	ta	dober	za-
njih bi se	morala	te^ma kon-	cetek znali	ponoviti	tudi v	na-
<hiti z zmago domačinov in to j slednj,h tekmah y tekmah <z ve* razlogov. Prvi je mor- sp0mladans..ega prvenstva, ki
je že pred vrati.
GORICA, 8. — Po dolgem iterem sta se vozila zakone* casu je gonški policiji uspelo | Sif z dvema otrokoma llMet uloviti tatu cerkvenih milo- j mm sinom Renzom m i«Xo darov, katerih primanjkljaj so - čerko AJcido se je po nesreč-zapazili župniki cerkve sv. Ro- nem naklju.ju zvrnil v obcest-ka in Srca Jezusovega v Go- ni jarek. Otroka sta ostala ne-rici inpa župnije v Borgnano Poškodovana, medtem ko sta
zakonca odnesla hujše poškodbe. Oba so takoj pripeljali v Gorico, stanje obeh je bilo hu-do, vendar ne obupno. Toda danes smo izvedeli, da se je stanje gospe Sif precej poslabšalo, kakor smo že javili, si je pri nesreči zlomila nekaj reber, vendar je bilo upanje, da se pozdravi v enem mesecu. Čeprav se je stanje poslabšalo! upamo da bo nesrečna mati ozdravela čimprej.
di Medea kradel je 33-letni
tJhifp in rllajtp
Pii mol')liL dum mik!
Huda nesreča v Tržiču
Take tipe izrabljaj«
za blatenje partizanske Iborhi
popolnoma pomiloščen zart' amnestije. Prav tako je sc7 šče odredilo da odpade p°s"
pek proti rameravanem stvu zaradi amnestije.
nas*
VIDEM, 8. — Pred dnevi je bila na sodišču v Vidmu razprava proti 38-letnemu Antonu Kosu iz Grmeka. «11 Gaz-zettino» in «Messaggero Vene-to» sta izrabila priliko, ker je bil omenjeni Kos svojčas v partizanskih . enotah, da sta strupeno napadla vse, kar je slovenskega v Beneški Sloveniji. Kos. je sicer bil v partizanskih enotah, toda verjetno le zaradi iskanja pustolovščin in ne iz političnega prepričanja, kar tudi dokazuje njegovo ravnanje, zaradi katerega je moral pred sodišče. Obtožen je bil, da je nekega dne oborožen vdrl v hišo Zofije Primožičeve, češ	da mora po
nalogu komande	svoje enote
preiskati hišo in	dobiti infor-	...
macije o možu	Primožičeve. ke’ nallvna Peresa ltd!
vetra je bil današnji sej
Na semnju
GORICA, 8. — Kakor teden smo tudi danes obis**J tedenski semenj v Gorici v v Oberdan. Vreme je v že nekaj dni lepo, skoraj r, mladansko, če ne bi bilo ve' Prav zaradi vetra je bilo “• nes manj obiskovalcev k** po navadi.
Na četrtkovem sejmu kupiš vse mogoče drobnaiv kuhinjsko posodo, ptičje
GORICA, 8. — Danes zjutraj okoli 10. je avto Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico j	”^™™■“
Brigata Pavia Il-letn»ga Fran- | GORICA, 8. — Po 18. uri sel nje je slabo, vendar imajo cn pušica iz Ločniks. Deček ; je včeraj zvečer pripetila hu- zdravniki upanje, ker se je
danes zjutraj njegovo stanje
je sinoči tekel z doma proti da nesreča, ki je spravila v cesti, spotaknil se j« ob ka- | ne\ arnost življenje mladega men in nerodno padel na le- i Renza Bettelle iz Tržiča. Mla-vo roko. Ko je skušal vstati ' denič je prihajal na «lambret-je začutil hudo bolečino v ko-
molcu, toda po nekaj trenutkih je tudi ta minila Danes proti jutru pa je nenadoma zbudil domače, katerim je izjavil, da ga hudo trga v komolcu. Prestrašeni starši so poklicali takoj Zeleni križ. V bolnici so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je pri padcu večkratno zlomil levi komolec. Zdraviti se bo moral približno 50 dni.
nekoliko zboljšalo.
K I
ti» po Ul. Tarzini. Ko je dosegel železniški prehod je šele v njegovi bližini zaradi megle j in teme, ki je bila slišal žvižg 'lokomotive CRDA. Toda bilo je prepozno za rešitev, pot ni bila zaprta in Bettella je v, zadnjem trenutku upal, da u- CENTRALE, tece lokomotivi, toda na ne- J pragozciU)) R widmark. srečo se je zaletel v njo. Vrglo '
ga je na tla z vso močjo. Po- MODERNO. 17:	«Grof	Bre-
bi’. je hude poškodbe na glavi in po telesu, njegovo sta-
N O
VERDI. 17: «Crna peresa«, C. Pijotto.
VITTOR1A. 17: «Svet v mojem objemu«, G. Pečk in A. Blyth.
17:	«Dvoboj	v
chards, A. Nazzari. .in L. Fe-rida.
Ker se je Primožičeva upirala ji je zgrabil z naročja malega otroka, ga vrgel na ognjišče in jo hotel odpeljati s silo. Raztrgal je tudi trikolori-stično ruto in izzival prisotne; objokani ženski, ki se je pritoževala zaradi otroka, pa da je zagrozil, da bodo pobili vse italijanske otroke. Medtem pa je prišel mimo ne^i starejši slovenski partizan, ostro, oštel Kosa in mu ukazal, naj preneha in naj odide.
Kos je po končani vojni pobegnil v Jugoslavijo, ker pa je spoznal, da tam ni mesta za pustolovce, se je vrnil v svoje kraje. Najprej je bil Kos obtožen, ko je bil še odsoten, zaradi nameravanega uboja otToka in skrunitve državne zastave. Razprava je bila preložena, nato pa je bila jmne-stija, po kateri je bila brisana obtožba skrunitve zastave. Končno so spremenili obtožnico in ga poklicali pred sodišče. Zaradi hujših poškodb otroka je bil obsojen na 4 leta m 6 mesecev zapora, a je
slabo obiskan. Verjetno P je največjo pozornost petelin, ki je zbežal iz rok F spodinji, tekal po sejmu i*. ga le s težavo vlovili. nih kričačev, ki ti vsiljiv® ^ nujajo svoje blago in znii™( jo cene, ni bilo; tudi P*1" niso prodajali, kakor P° vadi.
i
Indijski furisf
GORICA, 8. — Dva dni tega je neki tujec razgrnil ^ šotora na Rojcah, ljudje 5° začudeno ogledali, res za"!j vega zimskega turista. no smo izvedeli, da je..* » doma iz Bombaya v Indij*, celo leto potuje s svojim3 ® ma sinčkoma po svetu v s
rem avtomobilu «ford» ustavi ponekod le za dobo. da si pridobi novih ^ j za nadaljnje potovanje. ’L, mesecih ie vztrajni mož 1 ma otrokoma prepotoval tisoč' km.
kah učitelja Franca D'Este, ki 1 objavljen pred časom v naje tudi predsednik šolskega bornem seznamu. Prositelji patronata. Učitelj D’Este se je pledčasnega odlog morajo pred dvema letoma preselil v i . v...	.	.	.	,
Gorico, sedaj pa biva v 1 on- !vlo7ltl pr0Sn:l0 po ^črnskem kah, kjer vsa leta deluje kot < nabornem uradu začasni na-didaktični ravnatelj.	I borni komisiji do 20 junija t4.
ŠPORTNE VESTI
Demokrščanski sindikati onemogočili enotno stavko železoičariei 13. t. m.
IValprej s« pristali na skupno stavko vseh železni!« earjev, včeraj pa so naenkrat svojo udeležbo odrekli
ka vseh^e^ezničarim^^D43^’ I lz.-’avi1*’ se z De Gasperije-1 vsi železničarji enako prizade, vte^jimjf^^,^;	“kujejo1 ti. Zato je ravnanje demokr-
®ek Združenega avtonomnega sindikata italijanskih železni-
KO SARKA
Goriziana-Triestina
da ta. da so Goričani sedaj v odlični kondiciji, in to še bolj po nedeljski zmagi v oddaljenem Neaplju;‘drugo dejstvo je tudi to. da so Goričani premagali isto moštvo se pred začetkom prvenstva, ko se je goriška ekipa komaj postavljala na noge, tretje dejstvo pa je to. da so Tržačani do sedaj dobili eno samo tekmo, in da so na zadnjem mestu v lestvici. Vendar ne smejo gorišni igralci podcenjevati nasprotnika kakor so storili z gosti iz Galla-rata. z rezultatom, ki ga vsi poznamo, namreč s porazom. Tržačani so preteklo nedeljo izgubili doma z moštvom iz Pesara, a izgubili so častno z eno samo točko razlike, medtem ko so Goričani pred mesecem dni isto moštvo premagali z dvema točkama razlike. Preteklo nedeljo v Neaplju so se postavili v dobro luč mladi igralci n novi igralec Ven-tura. Verjetno bo v nedeljo igral tudi Garren. ki je bil zaposlen z ameriško ekipo v San Remu. Kot vidimo iz zadnjih rezultatov, se je stanje Goriziane zboljšalo. Z zadnjega mesta v lestvici je prišla na deveto mesto. Zmagala je prvo tekmo, nato je sledila cela serija porazov, zadnji dve tekmi pa je zmagala Iz visokega rezultata v Neaplju lahko skleDamo, da je trening v tritedenskih počitnicah zelo pomagal k dvigu tehnike go-riških igralcev. Goriziana mora igrati še dve tekmi, da za-ključ' zimsko polovico prvenstva. Nedeljska tekma s Tržačani se bo končala, vsaj upamo, z zmago Goričanov, druga tekma, Ki no prihodnjo nedeljo v Bologni, pa predstavlja trd oreh za naše moštvo. Gira spada med najboljše ekipe prvenstva, a čeprav se zdi
Lestvica je po devetem kolu naslednja;
Borletti	9	9	0 0	559	380	18
Virtus	9	7	0	2	463	391	14
Reyer	9	6	0	3	436	383	12
Itala	9	5	1	3	380	367	11
Gira	9	5	0	4	487	431	10
Roma	9	4	1	4	450	431	9
Pesaro	9	4	1 4	370	406
Varese	9.3	1	5	409	417
licisti našli pri Braini ju, ni njegova last, temveč ga je pred kratkim ukradel v Palmanovi. Ulovljeni tat je vse ponižno priznal, njegove tatvine sicer niso velike, vendar zasluži tako kazen, ki ga bo spametovala, da se bo lotil drugega poklica.
GORIZIANA 9	3	0	6	351	390
Gallarate	9	2	1	6	328	450
Napoli	9	2	0	7	364	521
Triestina	9	1	1	7	397	518
Zdravstveno stanje
ponesrečene Roze Šif
GORICA, 8. — Včeraj smo pisali o nesreči, ki je zadela družino Sif iz Gorice na povratku z izleta po Furlaniji v torek zvečer. Avtomobil, v ka-
ker ne nudijo nobenih konkretnih jamstev in ne upoštevajo osnovne zahtevie, da se železniško osebje izloči iz kadrov državnih nameščencev. Zato pozivajo omenjeni štirje sindi-kati svoje članstvo, da se str-njeno udeleži stavke 13. t. m Tako zaradi sindikalne razcepljenosti, ki jo kaže že ve|jko število sindikatov (včerajšnjega sestanka se je udeležilo kar sedem sindikalnih organizacij), zopet preti nevarnost, da železničarjem ne bo uspelo uresničenje njihovih zahtev. Tako so na eni 'Strani železničarji, ki so vključeni v kominformovske in socialde. mokratske sindikate, na drug’ pa demokristjani. Vladi je to-rej še enkrat uspelo razcepiti železničarske sile, čeprav so
ščanskih sindikatov vse obsod. be vredno, pri čemer so zaman vsi izgovori ha vladne ob. ljube, saj gre le za navadno stavkokaštvo.
Tatovi oblačil
v begunskem taborišču
1* sklnH šrn sn nnhrnli »n	lir	orfirtnns‘i.	Ostali olen tatnv-
dežaiki, preproge, koKoši, gradbeni material m seveda deaor
čarejv (SAUFI), ki je vključen V Y.s.ed.rzavno demokrščansko sindikalno organizacijo CISL pozval svoje člane, naj se 13.' t. m. udeležijo stavke.
Italijanska vlada pa se ni sprijaznila s tem dejstvom in je skusala z raznimi obljuba-mi prepričati demokrščansko sindikalno organizacijo želez-mcarjev, da bi se odpovedala svoji namen, to je stavki skupno z vsemi ostalimi sindi. kalnimi organizacijami železničarjev.
Tako je sam predsednik italijanske vlade De Gasperi sprejel delegacijo sindikata funkcionarjev državnih železnic in zastopnikov CISL. Obema delegacijama je De Paspe ri omenil, da so na zadnii seii _
ministrskega sveta načelno I w-----------------------------------—- ■
IPIllg ŠTEVILNE ŽRTVE BURJE
vnralanio	hi je dosegla d o lOO Km na uro
Nesita v mesnici
Med delom v mesnici Rizziar v Ul. dell’Istria 33 je 14-letni mesarski vajenec Livio Mahne, stanujoč pri Sv. M. M. Sp. vče. raj zgodaj popoldne ' nerodno padel, nakar se je zaradi bolečin zatehel v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zvitje zapestja desne roke z verjetnimi kostnimi poškodba, mi. Fantu so nudili vso poijioč in mu obvezali zapestje ter ga poslali domov, kjer bo moral počivati 15 ali morda tudi 30 dni.
Iz skladišča emigrantov v notranjosti begunskega tabori, šča pri Sv. Soboti je nekako med 25. novembrom in 14. de. cembrom lanskega leta izginilo precej otlačil, ki jih je 26-let-ni šef skladišča Samuel Walter House, ocenil v vrednosti 125.000 lir. House je tatvino prijavil šele včeraj, vendar ni mogel dati nobenih podatkov, ki bi lahko služili pri identifikaciji tatov. Policija je uvedla strbgo preiskavo.
$ * *
44-letna Viktorija Lukač por. Zerovec, stanujoča v Ul. Giar. dini je predvčerajšnjim prijavila policiji, da so ji okoli 10. ure i9. decembra lanskega leta neznani zlikovci odnesli iz predsobe pisarne odv. Napolija v Ul. Beccaria 8 tisoč lir vreden dežnik, ki ga je pustila v stojalu.
$■<!<>
Tudi 64-letna Eufemia Lox por. Zoppolato stanujoča v Ul.
vprašanja in tudi ureditev plač na osnovi klasifikacije
kdatke	te™	”	Velike
Edmondo de Amicis 17 se je o. glasila na policiji in izjavila, da so ji neznani zlikovci odnesli zjutraj 5. t. m. 500 lir vreden predpražnik, ki je bil pred vrati n:''*"^ stanovanja s? * £
Isto se je zgodilo tudi 32-letni Lauri Leban por. Mel. lini stanujoči v isti stavbi kot Zoppolatova, ki so ji lopovi ukradli istega dne 400 lir vreden predpražnik za čiščenje Čevljev, ki ga je imela pred vrati na ston";r^h.
* * $
Večjo škodo na je utrpela 71-letna Marija Tence por. Pu-rič stanujoča pri Sv. Križu št. 225, ki so ji zlikovci v noči med 6 in 7. t. m. ukradli nič manj kot 9 kokoši v vrednosti 13.000 lir.
Tatovi so po mnenju Puri-čeve splezali čez nizek zid, ki obdaja hiio in razbili ključavnico kurnika ter se nato neslišno oddaljili.
* * «
41-letni Silvester Žerjal stanujoč pri Sv. M. Magdaleni št. 510 je na dvorišču neke stavbe v Farnejih pri Miljah spravil nekaj gradbenega materiala. Te dni je mož šel na mesto in ugotovil, da so mu neznani lo. povi odnesli kar 400 ope^ in
( SlUDlKilLilE l/KSTL Stavka v podjetju SiOEM^
V podjetju SIDEMAR^ včeraj delavci dve uri sta ker podjetje še ni ug0
njihovim zahtevam. Za spora med delavci in P° „ jem je bil že pred mesec dni sestanek na uradu z®
ifa^tbfu^^o^
govorili na delavske, zahte'* ■var pa se še ni zgodilo. Z«* so delavci napovedali StavP da bi delodajalce prisilil*-končno odgovorijo.
Pogajanjnsrtoleislio#
Včeraj so bila v RimU a ministrstvu za delo pogaj»w za rešitev spora glede vitve pogodbe za petrolej8,, delavce. Na sestanku so sin^ kalni predstavniki delavCf še enkrat ponovili svoje *• hteve in industrijci so bili, da bodo v kratkem * nje odgovorili. Pogajanj« i bodo zato nadaljevala. 54 f tem pa ie delavstvo razb^. no, ker se pogajanja tako f* go vlečejo in pošilja si»d’ tom resolucije z zahtevo. ■ se stavkovno gibanje pon0
h	1	veuKe	A	A	-	I	"	■	■	—----------    1JUV1	uuucau	ivai	opcl(;	lil
8V®“ »ajprej pSti«^'^0^ sunefc ^ z odra zidarja, pri čemer sta si
sTansk, bo.PredIožen po. zlomua nogi, tretjemu pa je močan piš zanesel v oko živo apno """"" ’ -	■	■	■
sidiisKi zDomici m senatu nni "	  -
kasneio Hr. -ji t ~	™
ZNAČILNA KUHINJA V BENESKj SLOVENIJI
kasneje do 31. t. m. De Gaspe-ri le nato poslal tudi brzojav-
risr	orSanizaciji
CISL, v kateri je poudaril vse to, kar je že povedal v omenjenem razgovoru s sindikalnimi zastopniki.
Včeraj pa je italijanski mi. mster za promet Malvestiti sprejel nekatere funkionarje državnih železnic, s katerimi je razpravljal o raznih problemih. Obljubil je tudi, da se bo čimprej ustanovila ožja komi sija izvedencev, ki bo proučila
tomisiTl?^ in PriP°°^la
nfžacije P° VpraŽan* «°rga.
Vsl razgovori ter pritisk
CISL in”n» L"0 • orf>anizacijo na °ba sindikata funkcionarjev so kmalu pokazali svoje posledice. Včeraj p0p0L
«AiiŽ-er b'\.?a _sedežu sindikata SAUFI, vključenega v CISL sestanek; vseh sindikatov železničarjev. Sestanek je traial tri ure in pol in so na njem vsi sindikati povedali svoie dokončno stališče o stavki Kmalu se je pokazalo, da so se demokrsčanski sindikat in sin. dikati, ki so pod vladnim vpli-vom, odpovedali stavki
SAUFI in |e dva sindikata sta izjavila, da verujeta zagotovilom vlade, da bo skušala najti rešitev spora in da stavko odložijo v pričakovanju da vlBda izvede v določenem ro.
°yJubljene ukrepe. Zato bodo SAUFI in sorodni sindikati pozvali svoje člane, da se ne udeleže stavke 13. t. m
Sindikat italijanskih železničarjev, vključen v CIGL Dr žavni sindikat železničarjev’
kritn	UIL *socia,demo.
krati). Državna zveza železni-
carjev in Sindikalna zveza italijanskih železničarjev pa so,
Burja, ki je ponoči ponovno dvignila svoj glas in neusmiljeno brila okoli vogalov, je proti jutru postala še močnejša. saj so računali da je u°segla njena hitrost v pre-
«o1;\idf‘ včeraj “zahvala8	J*
žrtve, čeprav tokrat ni nihče oa oškodovancev v smrtni ne-
nega Serga sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer bo ostal verjetno 25 ali celo 30 dni.
e # #
/Tretji mož, ki je včeraj ob-
varnosti.
Prvega je presentila 46-let-nega zidarja Alberta Umeka stanujočega na št. 5 Ulice Co-roneo, ki se je moral včeraj z-jutraj pol ure po desetih zateči z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom stegnenice leve noge. Umeka so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo moral ostati v zdravniški oskrbi okoli 60 dni.
Ponesrečeni zidar je zdravnikom izjavil, da je bil zju-aj „zaP°slen pri gradnji vile Pri Sv. Alojziju in sicer na račun tvrdke Cattaruzza s sedežem v Ul. Milano 25. Med-®.m ko je delal na zidarskem ®j1?’ .k* J® bil približno meter ta'. 8a je sunek burje vr-
U1 Bonomea 70. katerega so popoldne po 17. uri odpeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu izprali iz obeh oči ostanke apna. Ker zadeva k sreči ni bila nevarna so Melchiora po prvi pomoči odposlali domov s priporočilom 7-dnevnega počitka.
Melchiore je pojasnil, da je ob 16.30 v bližini stavbe v gradnji v Ul. Orlandini razkladal z nekega tovornika živo apno. Nekaj tega mu je nepričakovano zaradi sunka burje brizgnilo v oči in ga začasno oslepelo.
Z likalnikom po glavi
Včeraj popoldne so morali .olicijski agenti, ki so bili te-
Miccolijeva je izjavila, da jo je Bastinova napadla in jo o-pekla z vročim likalnikom
20.000 lir. Material so tatovi odnesli verjetno med 2. in 8. t. meseca. 2erjal ni bil zavarovan proti tatvini.
Podaljšanje službenega
tiprai/Demu odboru 1.A.C^‘
peiua z vročim UKalniKom, n i i ,	.	.	n	T/
medtem ko je Bastinova trdila ZatlVOla OtrOK IZ 0V. MIZO T ravno obratno, to je, da jo je	•	ra
..vezi voiaih iovaudov za Slu
Danes je conski Pove Jr podpisal ukaz ZVU št. 4, S.jrt terim podaljšuje Zavezn1 vojaška uprava predseduj, podpredsedniku in ostalin1 ^ nom upravnega odbora nomnega zavoda za 6r tji ljudskih stanovanjskih |e («Istituto Autonomo Petu pl Case Popolari«), ki so bi11 v. dan 11 oktobra 1952 v ciji, službeni rok do 11. °* v bra 1953 in za tem do i*”^' vanja novega upravneg*
prav mačeha udarila z žele zom. Ni je znano kaj odgovarja resnici Policija je obe žen. ski odpeljala na policijsko poveljstvo, kjer ju bodo zaslišali in nato podvzeli ukrepe, ki jih predvideva zakon.
gel z odra na tla pri čemer fonsk° obveščeni nastopiti v «i	-i—.i	H	stanovanju	v	Ul	Ireneo	della
Croce št. 3, da bi pomirili 30-letno Giuseppino Crisanti por. Bastin in njeno mačeho
si je zlomil nogo * # «
Skoraj istočasno so pripelja-
** Z ameriškim vniaoli-im ntt
tom vtS",	aV*	e	t no A n t onie 11 o Mic o 1 i por!
Michela Serga stanuločlga^v ?"santA .kA sta, se zaradi ?kuP-¥J: ^lulia št. 4^, ki je zjutraj
11	*	v	J^ tj Ull dj
■ si na račun ameriškega vojaškega inženjerskega poveljstva s sedežem v Banah na zi-1.*1 °bkrožuje vojaško strelišče v Bazovici. Medtem ko je Sergo delal na poldrug me-
if,r^VIS 2idu' S« je sunek burje vrgel na tla. kjer je
nega stanovanja prav pošteno spoprijeli.
Ker sta bili obe ženski precej popraskani, so ju agenti odpeljali najprej v bolnišnico, kjer so starejši ugotovili poleg prask na čelu in nosu tu. di opekline I. in II. stopnje po prstih desne roke, medtem ko
mož	obležal, ker	je začuti) v	so Bastinovi ugotovili	le ma.
i	h'*	70®1 *IU^°	bo!eč;no	Vi	lenkostne praske po	čelu in
Pr®nfhati- »o ga	pri-	licu. Po zdravnikovem	mnenju
b,olmco,	90	mu	bo Prva okrevata v 7	ali naj-
nfsl	"u	g	ja desr..- kasneje v 10 dneh, druga pa
noge. Zdravniki so ponesreče-1 najkasneje v 3 dneh
Geografsko predavanje
v Gregorčičevi dvorani
Sinoči je v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 predaval univ, prof. dr. Anton Melik o temi: »Geografske poteze Jugoslavije«. Predavatelj Je v uvodu orisal geološki razvoj ozemlja, ki sega od Panonske nižine do Jadranskega morja ter nato prikazal posebnosti pokrajin, v katerih uspevajo posamezna področja gospodarstva (poljedelstvo, živinoreja, rudarstvo, gozdarstvo, industrija itd).
Poslušalci so zvedeli zanimivo sti tudi o preseljevalnih tokih prebivalstva ln o vzrokih nekdanjega izseljevanja (zaostalo kmetijstvo in pomanjkljiva industrija) zlasti iz gorskih In obmorskih predelov. Ob zaključku Je dr. Melik nakazal še glavne prometne zveze in opozoril na pomen ugodnega geografskega položaja Jugoslavije, ki leži na črti od centralne Evrope, Jadranskega morja, Sueškega prekopa tja do dežel Indijskega oceana.
Poslušalci, ki so napolnili dvorano, so z zanimanjem sledili predavanju, ki so ga spremljale številne sklontične slike ter ob koncu izrazili priznanje predavatelju.
Otroci padlih borcev NOB in invalidov iz Sv. Križa, ki so bili ob novoletni jelki obdarovani z lepimi darili, se zahvaljujejo Zvezi vojnih invalidov za Tržaško ozemlje, ki je obdaritev organizirala in jim s tem pripravila vesel trenutek. Zahva. ijujejo se dalje vsem, ki so za to obdaritev prispevali v denarju ali blagu in s tem doka. zali svojo socialno in narodno zavest.
Danes ob 20.30 prva predstava Gluckove opere «Orfej». Opero bo dirigiral Albert Herbert, v glavnih vlogah pa bodo nastopali Ebe Stignani, Ester Oreli in Laura Cavalleri. ’ Prva plesalka Elide Bonaglunta. Zbor je uvež-bal A. Fanfani, koreografija: An-nlta Bronzi, režija:	Picclnato.
Prva predstava po za red «A» v parterju in balkonih, ter za red «B» v galerijah.
Ta ukaz so začeli izvajaj, dnem, ko ga je conski P° nik podpisal.
adex
24. IN 25. JANUARJA DVODNEVNI IZLET v
PAZIN
25. JANUARJA ENODNEVNI IZLET v
PODGRAD
DUTOVLJE
Vpisovanje do 10. janu*^ ja pri <iAdria-ExpresS, Ul. Fabio iJevero 5-b tel. 29243.
»ADRIA - KXPHESS» ORGANIZIRA
ZIMOVAUJE
na Bledu, Pokljuki, v Bohinj114 Planici in Kranjski gori
Lepi smučarski tereni — vzpenjača — drsanje na H*0' Hoteli In domovi
Informacije pri »Adria Express», Ul. P, Severo tel 29243.
primorski dnevnik
— S —
9. januarja 1953
£l*i» cHpA /}pf»/e> t ■	■■	—	—	'	—
Tri srečanja z Molotovom
Angleška odprava
na nnftriii a n ni n
Prispevki za
Petaros Marija 100, Auer Marta 100. Fetaros Katarina 100, Boneta Lucija 150, Petaros Jožefa 150, Petaros Albina 200, Sedmak Anton 200, Maric I-vanka 500, Zahar Kristina 200, Kuret Urša 100, Petaros Francka 50, Mar Cilka 100, Sedmak Marija 40, Strnad Egidij 500, Barut Veronika 300, Barut Danilo 100, Barut Berto 100, Cunja Marija 200, Baker Mario 200, Gombač Anton 100, Gombač Emilij 100, druž. Purger 150, Gandusio Renato 50, Lo-redan Palmira 50, Felicjan Anton 100, Felicjan Marija 100. Trampuž Ludvik 1000. Lozej 100, N. N. 1000, P. 200, Zanier Olga 200, N. N. 100, Merkuža Josip 200, Marazzo Bernard 1000, Pavlovič Cvetka 1000, Pavlica Olga 200, Milič Alojz 400, Grgič Zoro 100, Cesar Josip 100, Pečar Andrej 100, Križ-mančič Julija 50, Renči Amalija 150, Križmančič Ana 100. Križmančič Franc 200, Komar Ana 50, Debenjak Marija 200, Renči Marij 100, Marc Josip 100, Križmančič Stefan 200, Kalc Zofka 200. Žagar Marija 200, Ražem Silvester 50, Žagar Srečko 200, Križmančič Rudi 150, Marc Anton 100, Pe-lan Zora 100, Bernetič Rozina 100, Kocjančič Jože 200, Kocjančič Marija 200, Slavec Anton 200, Jogan Marija 200, Kraljič Angel 500, Bandi Justina 150, Bandi Lucija ICO, Zerjul Rozina 50 Bandi Jolanda 100, Bondi Oliva 100, Krmec Karolina 50, Krodič Romano 1Q0, Bandi Marija 100, Rapotec Kristina 200, Bandi Vida 100, Vodopivec Pavle 20, Kuzmuč Olga 50, Bandi Rudolf 100, Bandi Emilija 50, Slavec Peter 50, Starc Angel 100. Bandi Mirko 50, Zerjul Marija 50, Bandi Marija 100, Stranj Roža 150, Kos Angela 500, Olenik Bernarda 350, Gustinčič Albina 100, druž. Slavec 100, Stranj Stanislav 100, Tul Kristina 250, Novak Henrik 200, Smotlak Marija 500, Purger Alojz 50, Tul Anton 50, Tul Josip 500, Tul Marija 100, Vodopivec Josip 100, Križmančič Uršula 200, Tul Josip 100, Stercaj Pavla 100, Tul Zofija 50. Stefančič Bernarda 200, Stefančič Josip 300. Tul Darjo 100, Smotlak Jožefa 300, Slavec Benjamin 300, Smotlak Ernesta 300, Smotlak Josip 100, Sancin Josip 100, Mirca Duilio 300. Pirc O-skar 500, Rajč Ljubo 200, Žerjal Milka 200, Samec Solza 200, Sancin Edi 400, Pipan Danilo 2000, Rundič Janko 2000, Josip Pansin 500, N. N. 500. Barut Marija 200, Okroglic Nada 300, Stancar Herman 200, Ban Josip 100, Pangerc Josip 100, Gašperšič Jožko 100, Hmeljak Julka 500, Purič Marija 150, Škabar Marija 100, Škabar Julka 150, Škabar Marija 150, SkabAb Ivanka 100, Škabar Rozina 100, Skaba; Olga 100. Škabar Valerija 100. Guštin Marija 100, Lazar Jožefa 100, Škabar Štefanija 100. Škabar Albina 50, Purič Alojzija 100, Škamperle Josip 500, Guštin K. 500, Stok J. 500, Turk F. 200. Zenič J. 100, Guštin N. 100, Guštin A 300, Hrovatin Rudi 200, Guštin G. 200, Urbančič L. 100. Guštin A. 100, Guštin A. 100, Zenič M. 100, Guštin A. 300, Škabar M. 100, Guštin A. 300, Guštin 1. 100, Tratnik Marjan 100, Štrukelj Jože 2C0, N. N. 200, Cunja 500, Sancin 600, Špacapan 200, Spanger 300, Muškovič 500, Vodopivec Zorka 150, Ukmar France 500, Žagar Zofija 100. Obersnel Pavla 100, Kobau Jo-sipina 100, Sferza Ana 100, Furlan Gilda 100, Pertot Marija 100, Žnideršič Martina 50, Majcen Pavla 50. Peršič Marija 00, Bevilacqua Draga 100 Vodopivec Marija 50, Ščuka Iyo 100, Stibel Giulia 100, Bordon Franc 100, Pegan Matilda 100, Stanislav Svagelj 1000. Re' ec Lojze 50, Škerlj Marija 200, Žnideršič Friderik 500, Žnideršič Apolonija 500, Daneu Zor« 500, Salmer M. 100. Cok Adriana 200, Brus Marija 500 Godnič A. 200, Pertot M. 100, Žnideršič G. 100, S*arc Marija 100, Pertot E. 100, Moderc G. 100, Brecelj M. 100 Brecelj P. 60, Albina Urbani 50, Contri Vida 100, Versa M. 100, Pertot M. 100, Žnideršič A. 150, Tavčar 100. Uršič R. 100, Uršič Olga 2^0, Renčel Lidija 100, Miklavec R. 100. Cetin Emilija 130, Starc Tatjana 1000, Žnideršič 100 Martelanc E 100,
ca spremlja razvoj socializma. Tudi pri vas v ZSSft, ki obstaja že toliko let, moremo citati v tisku napade na birokratske pojave.n Višinski u-pade: «Pomeni, da vi citate naš tisk?» — «Citam!» — «Ali ste čitali današnje časopise?»
— doda Višinski. — eSem, pravim, čital sem današnjo «Pravdoti in mislim, da je to najslabša številka sPravden, ki je do sedaj izšla» — «Evo,
— pravi Višinski — prišli smo do jedra stvari. Vse vaše nasprotovanju tolikemu številu členov tega načrta izhaja preprosto iz vašega jugoslovanskega buržoaznega nacionalizma.!) — «Jaz se s to oceno nikakor ne strinjam» — sem rekel, in podčrtal, da sem vedno Smatral, da uresničenje socializma pomeni hkrati uresničenje nacionalne neodvisnosti vsakega naroda, in da to, kar se brani v naših popravkih je suverenost Jugoslavije, in da jaz, kot jugoslovanski komunist, smatram, da je to ne samo moja pravica, ampak tudi Vnoja dolžnost. «Dobro, — je rekel Višinski — pustimo načela toda glejte, večina, t. j. vsi razen vas, se strinjajo z našim načrtom. Tudi njim je do suverenosti svojih dežel, toda spet se ne strinjajo z vami in vas preglasujejo, z demokratsko večino rešujejo postavljena vprašanja.!) — «To je stvar vsake posamezne dežele in njene vlade. — sem odgovoril 1— kako rešuje stvari in kako brani koristi in suverenost svoje dežele. Jaz branim našo suverenost, in če se to naše stališče ne upošteva tu. ga bomo branili v Beogradu na javni konferenci.!) «Ce je tako, potem se položaj menja, in o njem je treba razmisliti. Predlagam, da se seja prekine» — je zaključil Višinski. Seja je bila prekinjena in določeno je bilo, da se nadaljuje popoldne.
Toda pred popoldansko sejo zvoni telefon; ministrstvo zunanjih zadev ZSSR javlja, da seje popoldne ne bo, ampak šele naslednje jutro; ponoči pa ponovno javijo, da seje ne bo niti jutri zjutraj, ampak da se bo naslednja seja naknadno sklicala. Tako sta pretekla dva dneva brez sklicanja seje, in mi smo med seboj ugibali, kaj se kuha. Tretjega dne zjutraj so sklicali sejo za 12. uro, meni pa je bilo rečeno, da gospod Višinski osebno prosi, da pridem k njemu pol ure prej, ker mi ima nekaj naznaniti. Ko sem stopil v njegovo sobo. me je Višinski sprejel v prisotnosti tajnika, kar prej ni bilo običaj. Ta tajnik je stenografiral ves razgovor.
Višinski mi je ob tej priliki rekel približno sledeče; sNaša nesoglasja so predložili osebno tovarišu Stalinu. On jih je proučil in odločil, da sovjetska delegacija postavi nove tekste za vse glavne sporne člene načrta konvencije. a ti teksti so naslednji» — in mi iih je izročil. Zaprosil sem, da mi dovoli, da jih prečitam. Ko sem tekste čital, sem videl, da so sprejete brez izjeme vse naše važnejše zahtevi Ko sem se prepričal o tem, sem rekel Višinskemu, da je to zelo lepo od njih, da so sprejeli naše zahteve, in da zaradi tega moremo sprejeti tako spremenjen načrt. Nato je Višinski rekel; «NI VAZNO CIC-AVE SO ZAHTEVE, to’ JE NAS NOVI NAČRT. TA JE ZELO MODER IN MOREMO RECI DA JE TO RESNIČNO STALINSKA REŠITEV VPRAŠANJA.!)
Ko smo stopili v dvorano, je Višinski prečital nove sovjetske tekste spornih členov Kaj se dogaja? Vsi delegati, ki so ves čas branili prejšnje tekste, prosijo drug za drugim
za besedo in branijo nove tekste kot odlične, modre in pametne, demokratske itd. Seveda, niti nasmehnil se nisem. Izjavil sem le, da se strinjamo z novimi teksti. Zato je jugoslovanska delegacija na Podonavski konferenci v Beogradu mogla tudi sprejeti ta skupni načrt.
* * *
Mislim, da se je v teh treh primerih — Trst, Palestina in podonavska konvencija — zelo jasno odrazila sovjetska zunanja politika, ki smo jo od 1948. do danes tako težko občutili na svoji koži. Leto 1948 je le preobrat v sovjetskih odnosih do nas, a taka zunanja politika, kot se je izrazila s kominformovskim napadom na Jugoslavijo, je rezultat dolgoletnega razvoja sovjetske zunanje politike od leninske demokratičnosti k stalinovskemu ekspanzionizmu.
Dramatična prigoda dvanaj- secih. Njihova glavna naloga stih angleških letalcev, ki so so meteorološka opazovanja jih pred nedavnim rešili iz na gorah pokritih z večnim večnega ledu na Groenlandiji, snegom, v višini približno kjer so morali pristati zaradi 3.000 m. Tudi na glavnem o-okvare letala, je znova priteg- porišču bo odpornost moštva nila pozornost na nevarnosti postavljena na hudo preizkuš-Arktike. Rešeni letalci so pu- njo, saj divjajo tod hudi snež-stili na Groenlandiji najbolj ni viharji in pade živo srebro osamljene može sveta, to je zelo globoko pod ničlo.
25 članov angleške odprave, Kako bodo živeli ti ljudje ki nameravajo prebiti zimo v na oporiščih in na severni po-arktičnih ledenih puščavah. Ti staji? Predvsem bo njihovo možje se bodo razdelili v dve bivališče boljše, kot so ga skupini. Prva bo prebivala v kdaj koli imeli drugi arktični bližini jezera Britannia ob raziskovalci. Njihove montaž-vzhodni groenlandski obali, ne lesene hiše in šotori imajo kjer je glavno oporišče odpra- dvojne stene, katere loči dru-ve in kjer bo ostala večina go od druge z zrakom napolnjenih članov, druga da 450 njeni vmesni prostor. Pred ko. km v notranjosti, kjer bodo če bodo nakopičili sneg, ki jih ustanovili opazovalno postajo, bo ščitil pred vetrom in snež-Najhujše preizkušnje bo se- nimi viharji in da se še bolje veda morala prestati posadka zavarujejo ter ohranijo toplote severne opazovalne postaje, to, si bodo izkopali pod koča-Sestavljajo jo trije možje, ki mi sobe, iz katerih bodo vodi-bodo ostali sami v kraju, ki li rovi na prosto; eden izmed je približno 1300 km oddaljen teh rovov bo zasilni izhod, ki od severnega tečaja. Izmenja- jih bo ščitil pred nevarnostjo, li jih bodo šele po petih me- da bi bili živi pokopani.
Kljub temu da sedaj izdelujejo zelo lepe igrače iz prozorne plastične snovi, imajo otroci še vedno najraje živali iz volne.
270 francoskih mornarjev ni odgovorilo niti na prvo vprašanje * Odmev v svetu Odpor med ameriškimi znanstveniki * Ameriški umik - Nebistveni popravek
kona, ki nosi njegovo ime. Morda se je celo veselil, da se mornarji tujih ladij ne bodo več mogli izkrcati, ne da bi se prej podvrgli ponižujoči formalnosti.
Z MacCarranovim zakonom je zamišljen priplul v New York MacCarran sam. Njegova razmišljanja so prekinili novinarji, ki so mu postavljali najrazličnejša vprašanja. On jim je odgovarjal, da ne predvideva nikakih poprav kov na zakon, popravkov, ki bi bili posledica protesta drugih držav. MacCarran je patetično vzkliknil: «Moj odgovor na vst te napade je sledeč: črka A je prva v abecedi in to pomeni zame, da pride na prvo mesto Amerika«. „
K temu je dodal: «Nobena tuja država nima pravice, da nam svetuje, kdo more priti .v našo drž-avo in pod katerimi pogoji«.
S temi besedami je bil intervju zaključen. Skoda, da se nobeden od prisotnih domačih novinarjev ni spomnil, da bi postavil MacCarranu približno takole vprašanje: «Kaj vi mislite gospod kako bi mo rali reagirati če bi neka druga država predpisala neke podobne odredbe za posadke ladij? Konkretno, če bi Francija zasliševala naše mornarje?«
nistrstvu za zunanje zadeve.
MacCarran je 26. decembra 1951 izjavil, da so se ocene o lojalnosti posameznih uslužbencev v ministrstvu zunanjih zadev pokazale kot zgrešene in s stališča varnosti nepopolne, tako da opravičujejo vprašanje, ali so te izjave posledica subverzivnega vpliva.
MacCarran dvomi o vsem in o vsakomur, po njegovem mnenju je on edini lojalni A-meričan. O tem. pa se v ZE)A že davno postavlja vprašanje:
Ali ni ravno MacCarranova dejavnost eden izmed videzov protiameriške dejavnosti?
Mnogi. Američani vidijo v MacCarranu to, kar je v resnici v njegovem delovanju pa rušenje osnove svobodne misli. Največji odpor preti MacCarranu in njegovemu an-tiliberalizmu nudijo predvsem nepolitiki, — znanstveniki, ki bi radi .C^janili svobodo misli. Značilna je izjava predsednika ameriškega združenja za razvoj znanosti, profesorja Mathera. Ta je l^kel, da zakon o notranji varnosti in MacCarranov zakon o vselje-vanju spuščajo okoli ZDA »birokratski zastor«. «Ves ta spor med intelektualno svobodo«, je izjavil Mather, «ki je neobhodno potrebna za nadaljnji napredek znanosti in nacionalne varnosti, zahteva mnogo skrbnejše proučevanje nego je bila v praksi doslej.
Predsodki, sumnje in ustrahovanja so vnesli v to vprašanje tako zmešnjavo, da jo je povsem nemogoče ločiti iž kroga občutkov in jo oceniti na tehtnici razuma«,
Mather je ob tej priliki še rekel, da je anketa iz leta 1947. pokazala, da samo 11 odstotkov ameriških znanstvenikov želi delati v državni službi zato, ker so tu znanstveniki najbolj podvrženi raznim zasliševanjem o »lojalnosti«.
Poizvedovanja o lojalnosti državnih uslužbencev so imela zelo škodljive posledice za znanost. Povsem gotovo je, da bi anketa danes pokazala, da je še mnogo manj znanstvenikov, ki bi želeli delati v državni službi.
To so torej uspehi MacCar-ranovega reakcionarnega lova
za «čarovnicami». Istega dne,	Na sliki vidimo dva motorja na reakcijski pogon vrste «Der-
ko je MacCarranov zakon o	went» na krovu britanske vojne ladje «Warspiteii, ki je še
vseljevanju stopil v veljavo,	pred kratkim ležala na dnu morja. Oba motorja na reakcij-
je priplula v newyorško luko	ski pogon sta rabila manj kot dve uri, da sta napolnila s
tudi ameriška potniška ladja	svojim plinom neprodušno zap te prostore v potopljeni ladji,
«Santa Rosa«. Ob ograji ladje	ki se je nato dvignila na površino. To je bil prvi poskus te
je slonel sam MacCarran. Ver-	vrste z motori na reakcijski pogon. Z navadnimi eksploziv-
jetno je mislil o posledicah za- nimi motorji bj za to delo uporabili najmanj dva dni.
nmiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiitiiit iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiii,,,,,,,,,,,,,,,, It|«lll,liaitllllallllllllllllllllll|llll,att iimiiiniiiiiiiiiiiitiiiiuiiitHiiiiiiiiMiimmiiHiiiiiiiiiniiiiniiii umnimi iiiinniiiNiiiHiiimiiiiiiiiimiiiniiiiitinniniiiiiiiiimiiiiunmiiiiiMiitiiiiniiniiiniiit
cono v svojih rokah m četudi je suhozemna fronta bila le nekaj desetin kilometrov od Trsta, ni italijanski mornarici, ki so jo podprle zavezniške flote v Jadranu, nikoli u-spelO napraviti kak večji napad na Trst ravno zaradi o-brambnega sistema s središčem v Puli.
Zaradi tega ne bi smeli Italijani izgubiti iz vida neob-hodnost dobrih odnosov s sosedom, ki zaradi svojega geografskega položaja na vsak način mora biti močan čini-telj tako v obrambi Trsta z morja, kakor v obrambi vsega Jadrana — skupnega jugoslo-vansko-italijanskega morja.
Sedanja realnost je taka, da moramo obrambo od pete kolone — četrte komponente morebitne ofenzive napadalca — vnesti v proračune vsakega vojnega načrta. Temu vojnemu činitelju bi morale danes posvetiti vso pozornost predvsem neke države v Zahodni Evropi, med katere moramo na vsak način všteti tudi Italijo. Med zelo ogrožena področja v tem pogledu spada tudi sani Trst.
Toda dočim Jugoslavija vodi politiko, ki politično raz-orožuje izdajalske elemente še preden bi se lahko vojaško organizirali, se v Italiji in ravno v Trstu rešujejo politični ter socialni problemi na tak način, da izzivajo ravno nasproten učinek. Zato je or-
Trstu grozi s pomorskega gledišča skozi jugosl, in le neznatno skozi italijanske vode. In to pomeni, da se more zagotoviti obramba Trsta predvsem z baz na jug obali. Ker pa je ta pomorska zveza ogrožena tudi iz zraka, je tudi njena protiavionska obramba « kopnega lahko učinkovito zagotovljena z baz lovcev ter protiavionske artilerije prvenstveno z vzhodne obale Jadrana.
Ta pomorsko strateški položaj Trsta je že zdavnaj poznan celo v zgodovini. Tega se je zavedala predvsem Av-stro-Ogrska in je zato zgradila svojo močno pomorsko bazo v Puli, ki je imela razen ostalih nalog tudi nalogo braniti z morja to največjo in najvažnejšo luko tedanjega cesarstva. Obala od Ancone do Benetk in dalje vzdolž Tržaškega zaliva očrtuje tu nekak polkrog, katerega središče je točno v Puli in čigar radius znaša od 60 do 65 morskih milj. V okviru teka polkroga se vsako približevanje sovražnika Trstu lbhko nadzira iz središča v Puli.
Učinkovitost pomorskega o-brambnega sistema Trsta z istrskega polotoka s središčem v Ruli je potrdila v celoti izkušnja iz pomorske vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo v letih 1915-1918. Četudi šo Italijani imeli Benetke in An-
vprašanje
popolno, če se ne bi dotaknili vprašanja o možnostih ter potrebah prispevka samega tržaškega gospodarstva v obrambnih naporih tistih sil, ki sodelujejo v njegovi obrambi. Tržaška industrija bi mogla biti važen činitelj za dviganje vojnega potenciala teh sil. Toda žal danes ni tako. Politična igra, ki se danes vodi okoli Trsta, ne vodi niti najmanj ratalna o obrambnih interesih njegovega zaledja, tako da Trst danes ne prispeva skoro nič ali pa zelo malo h krepitvi tiskih, ki so poklicani, da ga branijo in niti samemu sebi kakor niti svojemu gospodarskemu razvoju.
Glavni del tržaške industrije so ladjedelnice, ki z metalurgijo ter industrijo strojev tvori celoto. To nam hudi tipičen primer kako kratkovidne, partikularistične tendence lahko privedejo do nasprotja teV škode skupnim potrebam obrambe. Medtem ko so tržaške ladjedelnice v zadnjih letih gradile ladje za Italijo,
stalega italijanskega ter celo vladnega tiska. Toda če se podpira politična linija določene stranke, se hočeš nočeš podpira ter krepi tudi stranka sama, njena organizacija ter moč. Tako je večji del italijanskega pa žal tudi vladnega tiska dejansko pomagal okrepitvi pete kolone v Italiji m v Trstu in s tem povzročil določeno škodo ne samo Jugoslaviji, ampak je istočasno podpiral tudi tistega, ki bi lahko postal njen grobar. Politična škoda bi se spremenila po neizprosni logiki tudi v vojaško škodo za samo Italijo in Trst,
Skrajni čas je. da italijanski tisk preneha s tem svojim zapletanjem na repu inform-birojevske propagande in to. če ne iz drugih, pa vsaj iz povsem vojnih razlogov, ki jih diktira današnja stvarnost v tem delu Evrope in predvsem zaradi obrambp Trsta.
* * *
Vsako razpiavl.unje o Trstu in njegovi obrambi bi bilo ne-
ganizacija pete kolone v teh krajih zavzela vznemirjujoč obseg in vse to znatno zmanjšuje napore, ki jih te države podvzemajo na drugih toriščih obrambnih priprav.
Znano je, da je ena od osti hladne vojne izzivačev z Vzhoda neprestano napadanja Jugoslavije z namenom, da jo čim bolj slabijo in predvsem da slabijo obrambno sposobnost. Ni težko razumeti, da ta gonja tvori bistven sestavni del sovražnikovih priprav za napad v tem delu Evrope. Iz-zivači vojne na Vzhodu dobro vedo, da ni mogoč noben napad na Avstrijo, Italijo in na sam Trst, dokler ni prej razbita ali vsaj znatno oslabljena glavna sila na tem strateškem področju in osnovna prepreka za nadaljnji napad - Jugoslavija, Kominformi-stične agenture v Italiji in tudi v Trstu verno sledijo temu primeru. Ta njihova gonja bi ne postala niti tako nevarna, da po nesreči ni našla svojega pokrovitelja v večjem delu o-
(Nudaljevanje sledi)
I I	p k J p	Vremenska napoved za danes:
u lA	r" A/l r	Se vedno vetrovno in pre-
f |\LIVIL	,eino oblačno vreme z vmes-
nimi razjasnitvami. — Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7. najnižja pa 4.4 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
9. JANUARJA 1953
fjjjjjii :::::::::	::::
J?::::::
::::::
I	i.i.
RADIO
Hi žiiillii «9 i3i!i8ttišesgaasiiB<iiriSsspaiiKra
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15:
Max Bruck: Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu, op. 26. — Trst II.: 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 21.30: Koncert pianista Ezia Bianchinija. — Trst I.: 21.00: Prenos simfoničnega koncerta iz Turina. — Slovenija: 20.15: Večer pri P. I. Caj-kovskem.
ZdC6t6k volilne kdmpdniB P0 UDUSITVI ZAR0TE v BOLIVIJI j burna seja v iranski poslanski zbornici
za bližnje volitve v Avstriji DELAVSKA STRAH K/l Makki in Kašani nasprotujeta
p™. ..o.o p»h„,.» zaiioiinih v„„ „ i,kliea,„e „on.|ga!?tei;a nhorožitBg delancei; podaljšanju izrednih pooblastil vladi
t ere nce stirili za sporazum o avstrijski pogodbi ?(V posebnem manifestu poudarja stranka, da je treba sestaviti tako vlado, v kateri bo večina delavskih predstavnikov
DUNAJ, 8. — V Avstriji se je začela volilna kampanja za volitve, ki bodo 22. februarja. Ljudska, socialistična in kom-informistična stranka so že začele lepiti prve propagandne lepake. Neodvisni so se združili z desnimi odpadniki ljudske stranke in nastopajo pod imenom »gibanje za socialno obnovo«. Druge manjše skupine so: «svobodni demokrati*, ki jih vodi neki odpadnik ljudske stranke, »skupina cen-truma«, ki se naslanja na ti' ste, ki so pri predsedniških vo litvah glasovali za Breitnerja «narodni republikanci«, med katerimi so neonacistični elementi, in «narodna zveza«, j. nacistična skupina, ki jo podpirajo kominformistična stranka in sovjetske okupacij ske oblasti.
Kakor je znano, so bile VO' litve določene prej na podlagi dogovora med socialisti in ljudsko stranko ker je med obema strankama prišlo do nesporazuma o nekaterih vpra. šanjih.
V dunajskih političnih krogih domnevajo da je verjetno, da bodo zahodne vlade dale pobudo v marcu ali aprilu za sklicanje konference štirih, ki naj razpravlja o avstrijski'pogodbi. Po vtisih, ki jih je do bil avstrijski zunanji minister Gruber, bi tudi sovjetske oblasti pristale na to konferenco. Mogoče je tudi, da se bo nova avstrijska vlada, ki bo izšla iz splošnih volitev 22. februarja, oprla na zadnjo resolucijo OZN in izdala tozadevni poziv štirim zasedbenim državam.
V teh krogih sodijo, da bi ta konferenca lahko bila na Dunaju, - to je v edinem kraju, kjer je sodelovanje med štirimi bivšimi zavezniki še dsta-lo. Domnevajo tudi, da bi se na Dunaju lahko sestali višji predstavniki štirih, kakor so zunanji ministri.
Beg Zidov
iz Vzhodne Nemčije
BERLIN, 8. — Neki židovski predstavnik v Berlinu je napovedal, da bo prihodnje tedne zbežalo iz Vzhodne Nemčije še večje število Zidov zaradi pro-tižidovske epuracije, ki jo tam izvajajo. Ze več tednov izprašujejo aeenti «državne varnosti« številne Zide, da bi odkrili njihove zatrjevane zveze z Zahodom.
Tajništvo liberalno demokratske stranke Vzhodne Nemčije javlja, da so odstavili iz izvršilnega odbora šest funkcionarjev stranke zaradi »upo-Ta proti liniji stranke in zaradi dejanj, ki so v škodo države«. Poročilo pravi dalje, da so omenjeni funkcionarji skušali »ustanoviti nezakonite skupine, katerih namen bi bi! odstraniti napredne funkcionarje«, toda stalni anketni odbor Stranke je «napravil konec njihovemu sovražnemu delovanju«
Nota, katere prepis so izro-čli tudi francoski in ameriški vladi, izjavlja, da arabske države še dalje izvajajo sovražna in vojna dejanja proti Izraelu in ne kažejo nobenega namena, da bi pristale na regionalni sporazum za Srednji vzhod. Nota dodaja, da pomeni dobavljanje orožja arabskim državam grožnjo proti Izraelu, ki je v nasprotju s tristranskim jamstvom, ki so ga svoj čas dale Francija, Velika Britanija in ZDA.
znano, bodo na sestanku političnega odbora Arabske lige, ki bo 14. januarja, razpravljali tudi o stališču arabskih držav do nemško-izraelskega sporazuma o reparacijah.
Pred pogajanji
med Nemčiio in Arabci
KAIRO, 8. — General Nagib je v imenu držav Arabske lige pozval Zahodno Nemčijo, naj pošlje v Kairo trgovinsko delegacijo za začetek pogajanj.
Prihod delegacije pričakujejo za konec januarja. Kakor je
Spopadi v Karačiju
KARAČI, 8. — Danes zjutraj je prišlo do spopada med policijo in študenti, ki so demonstrirali proti uporabljanju sol-zilnih bomb In pendrekov pri včerajšnji študentovski demonstraciji, na kateri so študenti zahtevali znižanje šolskih pristojbin in izboljšanje organizacije šolstva.
Študenti so policijo napadli s kamenjem, ta pa je uporabila solzilne bombe in je nato
LA PAZ, 8. — Bolivijska revolucionarna delavska stranka je danes objavila manifest, v katerem izjavlja, da je potrebno. zato da bo revolucija bolj uspešna, razorožiti vojake in orožnike ter izročiti orožje delavcem. Dalje zahteva, naj bodo v vladi predstavniki delavcev in kmetov. V vladi bi morala biti večina delavskih predstavnikov in sindikati bi morali nadzorovati ministre.
Pozneie so sindikati organizirali manifestacijo v podporo vlade in kot protest proti zadnjemu poizkusu upora. Minister za rudnike Juan Lechin je izjavil, da je nastop ljudstva preprečil izvedbo upora, ter je poudaril uspehe sistematičnega odpora delavcev
tudi streljala in jih skušala . nroti politiki vojske. Govornik razgnati z bajoneti. Pri spopa-1 je poudaril, da je bol je oboro-dih je bilo osem mrtvih in j žiti delavce in kmete, ter je
| pozval predsednika Estensora,
50 ranjenih.
naj «stre desno krilo narodnega revolucionarnega gibanja« ter naj «zavzame revolucionarno stališče levega krila in naj sprejme v vlado predstavnike delavcev.#
Zunanji minister Guevara je poudaril, da je odklon nekaterih sindikalistov nevarnost za narodno revolucijo, ter je pozval ljudstvo, naj se združi v enotno fronto. 'Predsednik Estensoro je izjavil, da je podvzel vse ukrepe za udu-šitev upora ter je poudaril, da bodo krivci strogo kaznovani.
TOKIO, 8. — List «Yomiuri» piše, da bo obrambno ministrstvo zahtevalo v pTihodnjem finančnem letu, ki se začne aprila, deset milijard jenov (približno deset milijonov šter-lingov) za zgraditev okoli deset pomorskih enot in okoli sto letal.
Mosadek zahteva podaljšanje pooblastil za eno leto. Makki je odstopil kot poslanec in je izjavil, da je Mosadekova zahteva taktična napaka
TEHERAN, 8. — Mosadek je danes predložil v majlisu načrt zakona, ki podaljšuje vladi izredna pooblastila za eno leto. Ta zahteva je v parlamentu povzročila odločen odpor. Glavni Mosadekov sodelavec Husein Makki je napovedal svojo ostavko kot poslanca, če bo Mosadek vztrajal pri svoji zahtevi. Pozneje je poslal pismeno obvestilo o ostavki. Na posebni tajni seji zbornice pa ga je skupina poslancev prosila, naj umakne ostavko v petnajstih dneh.
Ko je Mosadek zahteval podaljšanje izrednih pooblastil, je izjavil, da se ne misli po-služiti teh pooblastil, da bi vsilil svoje volilne reforme. Kakor je znano, je dobil Mosadek preteklo poletje izredna pooblastila za šest mesecev po krvavih incidentih med njego-£.
vimi privrženci opozicije.
Tedaj je obljubil, da bo izvedel vrsto gospodarskih, socialnih in volilnih reform v šestih mesecih, toda dejansko je od svojega programa izvedel le malo. Sedaj zahteva le eno leto časa za izvedbo teh programov.
Takoj po seji parlamenta je Makki imel razgovor z verskim voditeljem Kašanijem, ki je predsednik majlisa. Po razgovoru je Kašani sporočil, da bo odstopil, če bo Mosadek vztrajal na svoji zahtevi.
Makkijeva opozicija je presenetila zbornico in številne opazovalce. Makki je bil najožji Mosadekov sodelavec za izvedbo podržavljenja petrolejske industrije.
Popoldne je Makki izjavil, da še dalje podpira Mosadeka,
pristaši 1 toda je mnenja, da je njegova zahteva za podaljšanje izrednih pooblastil taktična napaka. Kašani pa je izjavil, da podpira Mosadeka, in je pripomnil, da ga je v zadnjih letih vedno podpiral.
Načrt zakona za podaljšanje izrednih pooblastil je bil izročen posebni komisiji v proučitev
ii:.
im- ■■■:■■■ ■■	::
BOKSARSKI DVOBOJ V MILA1VU
Italija-Jugoslavija 12:8
Nova izraelska nota
londonski vladi
TEL AVIV, 8. — Izraelska vlada je včeraj poslala v London noto, s katero ponovno zahteva od britanske vlade, naj znova prouči svoj sklep o pošiljanju orožja, zlasti reakcijskih letal arabskim državam, razen če te ne pokažejo želje do sporazuma z Izraelom.
MILANO, g. — Danes sta se tukaj ponovno borili boksarski reprezentanci Italija . Jugoslavija. Jugoslavija je nastopila v enaki postavi kot pred dvema dnevoma v Bologni, medtem ko so za Italijo nasto. pili razen Di Jasia povsem drugi ljudje. Italijanski trener Steve Klaus je gostovanje jugoslovanskega moštva izkoristil za preizkušnjo mnogih mladih moči. Po zmagi Italije v Bologni ni ničesar tvegal, če je za današnje srečanje izbral druge ljudi, ki itak v glav. nem ne zaostajajo mnogo za tistimi, ki so bili določeni za prvi dvoboj. Medtem ko je v Bologni zmagal edino Sovljan. ski — ostale tri točke so dali neodločeni dvoboji — pa danes ni bilo neodločenih izidov. Italijanom je pripadlo 6 zmag, Jugoslovanom pa 4.
Končni izid današnjega srečanja je 12 : 8 za Italijo. Posamezni rezultati pa so nasled. nji: muim kategorija; Spano (It.) - Paljič (Jug.) 2:0 po točkah; bantam: Srdanovič (Jug.). Spina (It.) 2:0 po točkah; peresna: Freschi (It.) - Jožic (J.)
:0 po točkah; lahka: Stefanovič (Jug.) - Di Jasio (It.) 2:0 po točkah; lahki ivelter: Sov-ljanski (Jug.) - Menunni (It.)
:0 po točkah; ivelter: Consorti (It.) - Golič (Jug.) 2:0 po točkah; težki ivelter: Boi (It.) . Milojevič (Jug.) 2:0 zaradi diskvalifikacije v drugem kolu; srednja: Bandoria (It.) - Veselinovič (Jug.) 2:0 po točkah, srednje težka: Di Persio (It.) -Nikolič (Jug.) 2:0 zaradi od. stopa v drugem kolu; težka: Križmančič (Jug.) - Rossini (It.) 2:0 zaradi odstopa v drugem kolu.
za teniško prvenstvo Avstralije. V tekmah sodelujejo mnogi znani igralci. Današnji rezultati so bili naslednji; Gar-dini - Mason (Avstralija) 6:1, 6:2, 6:1; Arkinstall (Avstralija)
- Knight (Vel. Brit.) 6:0, 6:0, 7:5; Seixas (ZDA) - Reid (Avstralija) 6:2, 6:4,	6:1;	Clark
(ZDA) - Haughton (Avstralija) 6:0, 6:4, 6:0; Hoad (Avstralija) - Kendall (Avstralija) 7:5, 6:3, 6:3; Rose (Avstralija)
- Green (Avstralija) 6:0. 6:1, 6:1; Richardson (ZDA) - Yates (Avstralijo) 6:1, 6:3, 6:2; Rose-wall (Avstralija) - Diggle (Avstralija) 6:4, 6:0, 6r3.
Deseto kolo
turnirja na Dunaju
V X. kolu mednarodnega šahovskega turnirja na Dunaju so bili dosežem naslednji rezultati;
Rabar-Mendes 1:0. Največje presenečenje na tem turnirju je končni rezultat partije Kinzl-dr. Paoli, katero je italijanski mojster imel že dobljeno, vendar je v časovni stiski namesto zmage zabeležil poraz. V ostalih srečanjih tega kola so dr. Nedeljkovič-Beni in Griinfeld-Bisguier remizirali, Soluh-Kopecki in Stockl - Rellstab pa prekinili.
Stanje na tabeli pred zadnjim kolom je naslednje: Bis-guier 8,5 točke, dr. Nedeljko-vič 6,5 točke, Stockl 5,5 (1), Rabar in dr. Paoli 5,5, Griin-feld 5 točk itd
Jugoslovanski trener
za italijanske oobojkarje
V tekočem mesecu bo prispel v Italijo jugoslovanski strokovnjak za odbojko Ivan Trinajstič, ki ga je italijanska državna zveza za odbojko najela za zveznega trenerja. Trinajstič bo v glavnih italijanskih središčih imel tečaje za trenerje. Najprej bo šel v Parmo, kjer bo skupno s komisarjem prof. Del Chicca sestavil program dela.
LOS ANGELES, 8. — V drugem nastopu v Pan-Pacific Auditoriumu je Pancho Segu-ra premagal Avstralca Ken Mc Gregorja s 6:2, 6:2. Američan Jack: Kramer pa je premagal Franka Sedgn.ti3h& s 6:3, 6:4. Navzočih je bilo 7.000 oseb.
DANES ZAČETEK
mednarodnih tekem v Švici
WENGEN (Švica) 8. — Evropska smučarska sezona se bo pričela jutri z udeležbo najboljših smučarjev 14 držav, ki se bodo borili za zmago v Wengenu in v Grindehvaldu. Tekme bodo trajale 3 dni in so se zanje prijavile naslednje države; Finska, Francija, Holandska, Danska, Avstrija, Jugoslavija, Italija, Nemčija, Norveška, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA.
Jutri popoldne bodo na pobočjih Lauberhorna tekme v veleslalomu, v soboto pa se bodo tekmovalci v smuku spustili z vrha Lauberhorna do
4.5 km s 1.100 m višinske razlike. V nedeljo bodo tekme v slalomu in skokih.
2enske bodo jutri tekmovale v smuku, nato pa v teku na 10 km. V soboto bo slalom in štafeta 3x6 km, v nedeljo pa veleslalom.
Posamezne države so poslale na tekme močne tekmovalce in je med njimi mnogo znanih in slavnih imen Od Jugoslovank se bodo tekem v Grin-delvvaldu udeležile tekmovalke Birko, Kordeš, Jakopič in Kajfež. Prvega dne bodo tekmovale v teku na 10 km, na-
Wengena. Dolžina proge znaša slednji dan pa v štafeti.
Za prvenstvo Avstralije
v tenisu
MELLBOURNE, 8. — Mnogo ljudi je prisostvovalo na igriščih v Kooyongu pričetku iger
Iz Severne in Južne Amerike, iz Avstralije in skoro iz vseh držav Evrope so proti koncu preteklega leta prihajali v Stuttgart - Internationale Sportkorrespondenz - glasovi za izvolitev najboljšega svetovnega športnika za leto 1952. Kakor že prej je tudi preteklo leto ISK pozvala na sodelovanje v tem glasovanju največje in najbolj reprezentativne športne in druge dnevne liste. Devetnajst držav se je odzvalo povabilu ter poslalo svoje mišljenje za petorico naj<boljših športnikov v 1. 1952. V tej anketi je lahko sodeloval samo tisk; ne pa športni funkcionarji.
Pri glasovanju so sodelovali vsi poznani evropski športni listi: iz Francije »L’Equipe», iz Belgije «Les Sports«, iz Švice «Sport«, iz Italije «Gazzetta dello Šport«, iz Španije «E1 Mundo Deportive«, iz Luksemburga «De Letzeburger Šport«, iz Holandije »Šport en Sport-vvereld«, iz Velike Britanije «Worl<Js Sports«, iz Finske »Suomen Urheilulehti«, iz Švedske «Idrotts bladet«, iz Norveške «Sportsmanden», iz Danske «Idraetsbladet». Za Jugoslavijo je glasoval »Narodni Šport«, za Avstrijo «Wie-nerkurier«, za Nemčijo «Deu-
KAK0 SO IZBRALI NAJBOLJŠIMA ŠPORTNIKA V L. 1952
Zatopek ohranil prvenstvo iz prejšnjega leta
Mnogo imen najt oljših športnikov iz I. 1951 je v 1.1952 izginilo z glasovnic
tsche Šport Illustrierte« in «Deutsches Šport Echo«. Od izvenevropskih držav so sodelovale Brazilija, Avstralija in ZDA. Samo vzhodne države pri glasovanju niso sodelovale,
čeprav so bile tudi povabljene.
Na vsaki glasovnici je bilo lahko pet imen. Za najboljšega je bilo 5 točk, za drugega 4 itd. Anketa je dala naslednji rezultat;
REZULTAT ANKETE:
1. Emil ZATOPEK (CSR) - atlet —
2. Bob MATHIAS (ZDA) — atlet —
3. Fa-isto COPPI (Italija) - kolesar -
4. Hjalmar ANDERSEN (Norveška) — drsalec -
5. Alberto ASCARi (Italija) - avtomobilist -
6. Viktor CUKARIN (SZ) — telovadec —
7. Marjorie JACKSON (Avstralija) atletičarka —
8. Frank SEDGMAN (Avstralija) - igr tenisa -
9. Ademar F. DA SILVA (Brazilija) - atle -
10. Rocky MARCIANO (ZDA) . svet prvak v boksu
11. Josy BARTHEL (Luksemburg) -»tlet _
12. Ferenc PUSKAS (Madžarska) - nogometaš -
- Maureen CONNOLLV (ZDA) — igr tenisa ___________
„A:LTHr^NCE <ZDA> Smučarka-Herbert SCHADE (Nemčija) — atlet ______
- Eduardo MANGIAROTTi (Italija) - sabljač -Nadalje so se zvrstili; Sid
Patterson (Avstralija), kolesar, Jean Boiteaux (Francija), plavač, Josef Csermak (Ma-
93	točk
49	»
24	»
17	»
14	»
13	»
11	»
11	»
10	»
8	»
5	»
4	»
4	»
3	»
3	»
3	»
džarska), metalec kladiva; ti so dobili po dve točki. Po eno točko pa so dobili Dick Button (ZDA), urhetni drsalec, Her-
bert Mc Kenley (Jamajka), atlet, Emzo Sacchi (Italija), kolesar amater, Nina Dumbadze (SZ), atletičarka in Carlos Ca-stilho (Brazilija) nogometaš -golman.
Na glasovnicah je navedenih 24 športnikov in športnic iz 12 držav. Ti športniki predstavljajo 12 različnih športov. Zmaga Emila Zatopeka, ki je bil že prejšnje leto ((športnik št.
1«, sploh ni bila v nevarnosti.
Trikratni olimpijski zmagovalec na 5.000 in 10.000 m ter v maratonskem teku je prejel 93 od 95 možnih glasov. Samo Jugoslavija in Španija sta postavil pTed njega Boba Mathia-sa oziroma Fausta Coppija.
Za najboljšo športnico sveta so izvolili Mariorie Jackson, olimpijsko zmagovalko v teku na 100 in 200 m.
Najboljši profesionalni športnik v preteklem letu Coppi je zasedel tretje mesto. Naslednji	,
profesionalec je avtomobilski' ton (ZDA)
dirkač Ascari in boksarski prvak Marciano. Zanimivo, da je od vseh listov edino danski »Šport en Sportwereld» navedel prvo petorico tako, kot je bila končno izvoljena.
Od najboljših svetovnih športnikov iz prejšnjega leta so prejeli glasove tudi v preteklem letu samo Zatopek, Sedgman in Herbert Schade. Mnogi, kot n. pr. Koblet, Cu-dina, Marshall, Robinson, Fangio, Duke, Konno pa so izginili iz glasovnic.
Navedimo še kako so glasovale nekatere države. Jugoslavija je glasovala takole: 1. Bob Mathias (ZDA); 2. Emil Zatopek (CSR); 3. Fausto Coppi (Italija); 4. Jean Boiteux (Francija); 5. Rocky Marciano (ZDA). — Italija: 1. Emil Zatopek (CSR); 2. Viktor Cuka-rin (ZSSR); 3. Eduardo Man-giarotti (Italija); 4. Bob Mathias (ZDA); 5. Enzo Sacchi (Italija). Velika Britanija: 1. Emil Zatopek (CSR); 2. Maureen ConnoIly (ZDA); 3. Bob Mathias (ZDA); 4. Marjorie Jackson (Avstralija); 5. Frank Sedgman (Avstralija). ZDA: 1. Emil Zatopek (CSR); 2. Bob Mathias (ZDA); 3. Frank Sedgman (Avstralija); 4. Rocky Marciano (ZDA); 5. Dick But-
Poslanec Crossman
o sporu zaradi Sudana
KAIRO, 8.	— »Vprašanje
Sudana je teže rešiti kakor vprašanje izpraznitve Sueškega prekopa«, je izjavil včeraj britanski laburistični poslanec Crossman na nekem sprejemu pri egiptovskem zunanjem ministrstvu.
Crossman, ki je prepotoval ves Srednji vzhod, je izjavil, da je optimist glede rešitve anglešiko-egiptovskega spora, ki bi g» po njegovem mnenju lahko rešili v približno šestih mesecih. Pripomnil je, da je glede Sudana edina težkoča v zvezi z oblastjo guvernerja, in da prihajajo tozadevne ovire iz Londona in Kartuma.
Nato je Crossman pohvalil novi egiptovski režim in je dejal, da bo načel angleško-egiptovsko vprašanje pred spodnjo zbornico.
Lovettove iz;ave
o svetovnem položaju
WASHINGTON, 8. — Predsednik vojaškega odbora v predstavniškem domu, Dewey Short, je izjavil, da je minister Lovett v svojem poročilu izjavil, da je položaj na svetu «napet kakor pred tremi leti«, in da «ni še prišel trenutek, da bi zmanjšali napore«.
Short je dodal, da je Lovett izrazil zaskrbljenost zaradi zmanjšanega ritma oboroževanja v nekaterih evropskih državah. Končno je Lovett izjavil, da je zadeva o korejskem sporu zaš!a v slepo ulico, in je dodal, da se ne zdi potrebno začeti velikopotezno ofenzivo.
Po sestanku so objavili izjavo, ki pravi, da je Lovettovo poročilo ((optimistično« glede ameriške vojne proizvodnje.
Londonska konferenca
o zahodni indijski zvezi
LONDON, 8. — Kolonialno ministrstvo objavlja, da se bo 13. aprila začela v Londonu konferenca o zahodno-indijski zvezi.
Vlade Jamajke, Trinidada, Windwardskih in Leewardskih otokov (z izjemo Deviških otokov) bodo poslale svoje zastopnike. Razen tega so poslali povabilo tudi vladi Barbadosa, kjer parlament še razmotriva načrt o zvezi, ki ga je predložil odbor za vedno tesnejše sodelovanje. Parlament Britanske Gvajane je odklonil načrt, parlament Britanskega Hondurasa pa je odložil razmotriva-nje tega načrta
BALTIMORE, 8. — Prvi poskusi pouka po televiziji, so se začeli v Baltimoru ta teden za 80.000 šolskih učencev, ker so zaradi mezdnega spora učiteljev zaprli 107 šol. Oddelek za šolstvo je uvedel pouk v televizijskem studiu s tistimi otroci, ki živijo blizu postaje ali nimajo lastnih sprejemnikov.
KINO
V T U 9» T l
Rossetti. 16.30: «Bela gospa«, J-Allyson, A. Keranedy.
Exielsior. 14.30:	»Odrske	luči#.
Charles Chaplin.
Nazionale. 16.30: «Grešnica iz S.
Francisca«, Y. De Carlo. Fenice. 16.30: »Poštni voz smrti*, R. Cameron, W. Morris. Filodrammatico. 16.00: »Oddalj*-ni bobni«, G. Cooper. Arcobaleno. 15.30: »Pesmi pol stoletja«, Rascel, Pampaninl.
Astra Rojan. 16.00: «Rudnik kralja Salomona«, S. Granger. Alabarda. 15.30: »Mala kneginja«, Shirley Temple.
Ariston. 15.30: «Vsi poznajo Suzano«, E. Cantor, J. Davis. Armonia. 15.30: «MaščevaIec iz Manile«.
Aurora, 15.00: «Mirni mož«, Wayne, M. 0'Hara.
Garibaldi. 15.00: «Kenguru», P-Lavvford, M. 0’Hara,
Ideale. 16.00: ((Lincolnovo pismo«. H. Duff.
Impero. 15.00: «Mirni mož«, J-Wayne, M, 0’Hara.
Italia. 16.00: »Rdeča luna«. Maria Frau, R. Baldini.
Viale. 16.00: «Francis na akademiji«, D. 0’Connor.
Kino ob morju. 16.00: «Dekleta S Trga Španija«, L. Bose, Massimo. 16.00:	«Rumeni	plaz»>
Carlson.
Moderno. 16.00: «Ogenj v hrbets« V. Mayo.
Savona. 15.00: «Montecristov mei» G. Montgomery.
Secolo. 15.00: »Milijonarski Neapelj«. Tot*.
Ferroviario. (S. Vito). 15.30: «Knez in revež«, E. Flynn. Vittorio Veneto. 16.00: »Tri prepovedane zgodbe«, E. R. Drago. Azzurro. 16.00: »Nancy gre v Rio»> J. Povvell, A. Sothern. Belvedere. 16.00: «Na nekem otoku s teboj«, E. VVilliams. Marconi. 15.30: »Veliki Caruso* Mario Lanza.
Novo cine. 16.00: «Maščevalčev® krinka«, J. Derek. A. Quinn. Odeon. 16.00: ((Nedolžnost«, Eleo* nora Rossi Drago.
Radio. 16.00: »Gasconjski kadeti«, W. Chiari, C. Campanini.
RADIO
PETEK, 9. januarja 1953
JU«. OIM.O VANSli i;
C O & K TRS T A
254.6 m ali 1178 kc
7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 11.00 Iz melodije v melodijo. 13.30 Poročila. 14.30 P° svetu okrog. 14.40 Domači zvoki.
17.30 Igrajo godbe na pihala. 17.40 Pesmi jugoslovanskih narodov. 18.15 Max Bruck: Koncert za violino in orkester St. 1 v g-molU od. 26. 18.35 Ima Sumac poju indijanske duhovne pesmi. 19.00 Večerne vesti 21.00 Pesmi Antona Aškerca. 21.30 Serenade in uspavanke.
tkkt ij.
306.1 m a|j 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Glasba po željah. 14.15 Slovenske ritmične Desmi. 17,30 Plesna glasba. 18.15 Martucci: Koncert za klavir. 18.50 Paganinijevi motivi. 19.45 Poročila. 20.00 Pestra operna glasba.
20.30 TržaSki kulturni razgledi.
21.30 Koncert pianista Ezia Bianchinija. 21.50 Dunajski motivi.
22.00 Iz angleških koncertnih dvoran. 23,00 Nočne melodije.
■ IC N I l.
11.00 Šolska ura. 12.C0 Moderni ritmi. 17.00 iz londonskih Studiov. i8.35 Igra pianist Bruno Bidussi.
21.00 t-renos simfoničnega koncerta iz Turina pod vodstvom Ho-rolda Byrnsa.
K I. O 1 K K IJ A
327,1 m, *02,1 m. 212.4 ID
12.00 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 12.40 Solistična in orkestralna glasba. 15.10 Zabavne mel°" dije. 16.00 Fopoldanski simfonični koncert del W, A. Mozarta. 17 |“ Sprehod po evropskih operni” gledališčih. 18.45 Slovenske n»' rodne pesmi. 19.00 Radijski dn«'r' rilk. 19.20 Glasbena medigra. 19.*! Igra trio Dorko Skoberne. 20.°u Kgon Tomc: Tedenski zunanje-P^-litični pregled. 20.15 Večer pri ”•
I. Cajkovskem. 21.00 «Svet v ^ tiri in humorju« — cervant«'-Don Quichote, 21.20 Spored zabavne In plesne glasbe. 22.00 P®” ročila.
££. PIC1UII		MCI j
lil.	Prevedel prof. dr. 1	
		
Dovol mi, de pugledam, predn umrjem, ie enkrat na ulca, in če me na zadene kap, bom u pe<teh minutah nazaj.’ ,In kua b blo z mani, te b tebe zadela kap?’ je djau ječar. J kua, kdur b me najdu, b me nesu dam, mam vizitka sabi, Blill,’ je reku Chivefek. .številka 20, nadstropje pr kavarn.’ in tu je blu res, ta kedr se je hotu seznanit s kakšnem novim, je vseli izuleku majhna, oslatana karta in reku sam tu in ne več; in zatu sa mu reki sam .dvejsetica’. Ječar ga je douh gledu, pol pa je slavnostno reku:	.Dvejsetica,’ prau,
.zaupam ti, ti na uš vndr starga prjatla u nesreča spravu.’ ,Ne, prjatu, upam, de imam tuki ?e neki,’ je reku človeček in se pr tem udaru po telovnike in Iz usacga u''esa mu je prtekla sou-za, kar je blu nenavadn 6udn, ker sa miselne, da se na u nkol več voda dotknila ngavga ubraza- Stismu je ječarji roka In ud5ou.»
«In se ni nikoli več vrnil ?» je vprašal gospod Pickwick.
«Hedu se motte. gspud,* Je odgovoril gospod Weller, «vmu se je ^e dve minute prej. ket je oblubu, in ud Jeze se Je tresu in reku, de b ga bli hmal puvozil, de ni na tu več navajen in de nej ga urag uzame, če na u pisu lord' majorji. Pa sa ga
spet putulažil in pet let natu še nusa si pumolu skuz urata.«
eln potem je umrl, kaj ne?> je rekel gospod P'ckwick.
«1 ne, še na misu mu ni prilu, gspud.s je odgovoril Sam «Potli sl je utepu u glava, de b Sou pugledat u nova gustiuna čez cesta in tam je blu tku lepu, de je sklenu, de u hodu vsak večer ke, in tu je delu doug in vseli je priou nazaj četrt ure predn sa zaprl urata, tu je blu lepu in kumod. Naenkat pa je pustou strašn veseu, de je navadn puzabu, koku čas leti al pa se sploh ni za tu brigu in prhaju je čim del tm pužnej dam; en večer pa je hotu ngav star prjatu raun urata zapret in je že ubrnu kluč, pa je prsou on. .PuCaki vndr Bill ’ je klicu. JCua, ti Se nis duma, dvejsetica?’ je reku ječar ,Sm mislu de s že zdavni notr-’ .Ne, nism,’ je djau muziček m se smejau’ ,Dobr. veš, kua tl zde.) puvem, prjatu?’ Je reku ječar in udtpiru počas in jezn urata, ,m Je prou žou, vidm, de s zašou u slaba druščna. Ne delam ti krivice, ampk če t ni uieč puštena družba in če na uš mogu najdt ceste u praumo 6as nazaj t um tku gotu, kokr tuki stujim, zapru enkat pred nusam za zmeril’ In muZi&ek je dubu mrzlca ud tga in ni sou nkol več jetnisnee.*
Ko je Sam končal, je obrnil gospod Pickwick počasi svoje korake dol. Ko je Sel neolikokrat gor in dol po "poslikanem dvori=ču,» ki je bilo zaradi teme Ze skoraj prazno, je" da] Samu razumeti, da bi bil ie najvišji čas, da bi čez noe odšel ter mu Je rekel, naj si najde prenočišče v kaki bližnji gostilni da bi se mogel zgodaj zjutraj vrniti in prenesti stvari gospoda Pickwicka od «Jurija z Jastrebom*. Samuel Weller se Je delal, kakor da ga hoče ubogati in kazal toliko dobre volje, kolikor je le mogel, toda pri tem je vendar pokazal, da ne bi rad odšel. Da, šel je tako daleč, da si Je dovolil celo nekoliko seveda brezuspešnih namigov, kako bi se rad čez noč nategnil na
travniku, toda ker se je gospod Pickwiclc dela] gluhega, je slednjič odšel.
Moramo pa priznati, da se je tudi sam gospod Pickwick čutil osamelega in nataknjenega — ne. ker morda ni imel družbe, zakaj jetnSnlca je bila polna in steklenica vina bi mu oskrbela iskreno prijateljstvo brez vseh formalnih obredov predstavljanja; toda bil je sam med neotesanimi, surovimi ljudmi in je čutil, kako klone na duhu; to je bila seveda naravna posledica občutka, da je zaprt brez misli na osvoboje-nje. Vendar pa niti za hip ni pripustil misli, da bi se osvobodil in tako podpiral premetenost Dodsona in Fogga.
V takem razpoloženju se je obrnil spet na hodnik kavarne ter je počasi korakaii sem to tja. Vse je bilo neznosno umazano in dim je človeka kar dušil. Vsak hip so se zaloputnila kaka vrata, ker so hodili ljudje ven in noter, in njihovi glasovi in koraki so se neprestano razlegali po hodniku. Neka mlada žena z detetom v naročju, ki se je komaj vlekla, izmučena od skrbi in bede, je hodila po hodniku to se razgovarjala z možem, ki se drugje ni mogel sniti z njo. Ko Je šel gospod Pickvvlck mimo, je slišal njeno bolestno Ihtenje in enkrat Je tako hudo zajokala, da se Je morala opreti na zid. da ne bi padla, in njen mož ji Je vzel dete iz naročja ter Jo tolažil.
Gospod Plckwick Je bil preveč razžaloščem, da bi mogel to Se dalje prenašati; šel je torej rajši spat.
Čeprav je bila paznikova soba zelo neudobna in glede o-preme Se sto stopinj pod najslabSo bolnico v grofovski Jetnlš-niči, je imela zdaj vsaj to ugodnost, da je bila docela prazna, če ne štejemo seveda gospoda Pickwicka. Ta je torej sedel k vznožju svoje male železne postelje in premišljal, koliko neki zasluži paznik na leto s to umazano sobico. In matematično je ugotovil, da mu nese ta sobica približno toliko, kakor vsa
mala ulica v londonskem predmestju; potem se je &udll, kaj je neki privabilo umazano muho, ki mu je lezla po hlačah* sem v to zaprto ječo, ko ima vendar na izbiro naj zračne J’6 kraje — in to premišljanje ga je privedlo do neovrgljivega ra2' sodka, da je mrčes blazen. Potem je začel čutiti, da se mu ho* če spati; vzel je iz žepa čepico, se počasi slekel, legel in trdin° zaspal.
»Bravo? Peta — špica — Skok — nekaj, Zefyr! Visim naJ' če nisi rojen za teater! Hura!» Ti vzkliki, najglasnejši, ki s* jih moremo misliti, in spremljan.] z glasnim krohotom, so Pre' budili gospoda Pickwlcka iz tistega globokega spanja, ki tiraj* sicer res ramo pol ure, a človeku se zdi, da spi že najmanj tedne ali mesec.
Komaj so ti vzkliki utihnili, se je vsa soba tako stresla. da so okna zažvemketala In se je postelja zamajala. Gospod ploK' wick je skočil z nje in stal nekaj minut kakor primrzel ter se tiho čudil temu, kar je videl.
Neki človek v zelenem suknjiču s širokimi škrici to v kr*** kih hlačah Iz irhovine Je delal najpriljubljenejse korake <tl<r ruplpa« (Ples, priljubljen na kmetih v Angliji) s čudnim ^ smešnim pačenjem, a z graci.io in lahkoto, ki Jo je dopolnJ^' vala še njegova Oudna noša, da je bilo vse neizmerno absuf“' no. Nekdo drug, ki je bil, po vsem sodeč pijan to se je skob*" cal na posteljo le s pomočjo svojih prijateljev, je sedel odejami ter prepeval, kar sl je zapomnil iz nekega kupletaj'* sicer zelo sentimentalno to z občutkom, dočim je tretji. ®e« na postelji, ploskal igralcem, z obrazom resničnega vesčak«' ter Ju izpodbujal z dokazi svoje zadovoljnosti, ki so gospod Pickwicku popolnoma pregnali zaspanost.
(Nadaljevanje sledO
Odgovorni urednik STANISLAV KS.NKO — UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCHI St 6 III. nad. — Telefon Številka »3-808 lu H 638	-	Po«tin
predal 502	- UPRAVA: ULICA SV PHANCISKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI:	od	8.30	>2	tn	od	15	t8	- Tel
73-38 - Cene oglasov: £a vsak mm višine v Širini I stolpca trgovski 60. finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mn, Siru... l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S. Pellico MI Tei 33-82 - Rokopisi se ne vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 Mr. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 d10-Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ti*«3 Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 - Izdaja Založništvo tiJaSkega tiska D. ZOZ. • Trst.