INTERVJU Košarkarski trener Damir p Grgić ■o ico im fo ■r» str. 26-27 PRILOGA Ш iiS PRILOGA _ ~ " r -7 % ■ . : - Jf TV SPORED »Energija, ki prihaja "z zvokom, je morda pomembnejša kot sam zvok« ,, 4 Spela Grošelj Spregovorila o poroki! novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 20 / Leto 77/19. maj 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si »Energetska kriza je največja špekulacija.« Avtoprevozniki, ki imajo že nekaj let veliko težav pri iskanjuprimernih kadrov in zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce, so se v zadnjem času znašli v še večjih težavah. Razlog so cene goriv. Ko je vlada po volitvah sprostila cene, je predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek prevoznike pozval k podražitvi prevozov za vsaj deset odstotkov. V nasprotnem primeru, je dejal, se bodo prevozna podjetja zaradi plačilne sposobnosti znašla v težavah. Ob tem je še poudaril, da bo dražji prevoz za sabo potegnil tudi nove podražitve blaga. str. 30-31 CELJE, ŠTORE, ŠENTJUR Začetek gradnje kolesarske povezave str. 2 AKTUALNO Kako zdravi smo na Celjskem? str. 3 NASLOVENSKOOBJUA : www.novitednik.si fid (YlOfjfc www.radicelje.si 2 AKTUALNO ZADETKI »Energetska kriza je velika špekulacija, največja, kar jih pozna svet. Nekdo mastno služi na račun potrošnikov.« Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije »Pred leti so ob obnovi mostu pozabili na kolesarje. Na to smo opozorili ob tehničnem prevzemu obnove. Trajalo je deset let, da so pripravili projekt ureditve kolesarske in pešpoti.« Vinko Debelak, župan Prebolda »Do štiridesetega leta sem se kopala v temnih zaklenjenih skrivnostih, kot sta spolna zloraba patra pri devetih letih in življenje z očetom, ki je našel smisel življenja v alkoholu in jezi.« Nina Vodopivec, nekdanja pevka skupine Tabu »Če bi zdaj v celjskem klubu zbrali naše nekdanje košarkarice, ki igrajo v tujini, bi se uvrstili na zaključni turnir evrolige.« Damir Grgić, trener ŽKK Cinkarna Celje »Deloval bom tako, kot sem doslej. Ko sem začutil dvom ali sem se spraševal, zakaj delam neko stvar, naj bo to v službi ali glasbi, sem vedno preveril, ali to delam za dobro ljudi.« Miha Lamut, novi poslanec iz naše regije ČETRTEK 1 1 PETEK 27 ^Äl 9 Jf \ 1/30 SOBOTA I I NEDELJA \l/ 27 14 ^^N 15 k/^ ! k/^ > CELJE, ŠTORE, ŠENTJUR - Obeležili začetek gradnje kolesarske povezave Nova vsebina tudi za industrijske predele Potem ko je bil marca v delo uveden izvajalec gradnje kolesarske povezave med Celjem, Štorami in Šentjurjem, so sodelujoče občine minulo sredo ta korak k večji trajnostni mobilnosti obeležile z dogodkom pri Zgodovinskem arhivu Celje. 11,5 kilometra dolga povezava naj bi bila zgrajena do konca prihodnjega leta. Celotna vrednost naložbe znaša malo več kot 11 milijonov evrov, pogodbena vrednost gradnje znaša približno 8,8 milijona evrov. TINA STRMČNIK, TATJANA CVIRN Sodelujoče občine so v okviru dogovora za razvoj regij za gradnjo kolesarske povezave pridobile podporo Evropske unije v višini 2,7 milijona evrov, prispevek iz državnega proračuna znaša malo manj kot 700 tisoč evrov. Občina Štore bo iz občinskega proračuna zagotovila približno 280 tisočakov, razliko bo prispevala Direkcija RS za infrastrukturo, ki je tudi naročnica del. Povezavo kot vodilni partner gradi podjetje Voc Celje, njegov partner je Kolektor CPG. Da je bil začetek del že kar težko pričakovan, je dejal celjski župan Bojan Šrot in dodal, da bo povezava zagotavljala varno kolesarjenje med sosednjimi občinami, česar prometno zelo obremenjena regionalna cesta ne omogoča. »Povezava bo prispevala k novim možnostim razvoja turizma na tem območju, zlasti kolesarskega. Za marsikoga bo lahko dobra izbira za bolj trajnostno pot v službo. Trasa kolesarske poti je zelo zanimiva, večinoma je speljana ob Voglajni, v Celju tudi po delu degradiranega in opuščenega industrijskega območja, kar bo temu okolju nadelo prijaznejšo podobo in možnost novih rekreacijskih vsebin.« Povedal je še, da nova kolesarska povezava nastaja v času, ko v Celju z evropskim denarjem pospešeno urejajo občinsko kolesarsko mrežo ter podporno okolje - med drugim nameščajo števce kolesarjev, informativne table in servisna stojala. Šrot pričakuje, da bo, zahvaljujoč novim kilometrom kolesarskih povezav, še bolj zaživel tudi sistem izposoje koles Kolesce. Za turizem in rekreacijo Šentjurski župan mag. Marko Diaci je dejal, da bo nova kolesarska povezava odprla nove razsežnosti pri razvoju turizma in rekreacije na omenjenih območjih. V šentjurski občini bo odsek povezave dolg približno 2,6 kilometra. »Leta 2017 smo potek trase predstavili javnosti, nato smo izpeljali vse druge postopke. Septembra 2021 je bila izdana odločba o dodeljenih evropskih sredstvih, kjer je Občina Šentjur v okviru dogovora za razvoj regij zagotovila svoj delež denarja. S fizičnimi in pravnimi osebami smo sklenili 28 služnostnih pogodb in zagotovili tudi svoj del zemljišč.« Župan Občine Štore Miran Jurkošek je ocenil, da je med vsemi tremi sodelujočimi občinami veliko dnevnih migracij. Z novo kolesarsko povezavo se bodo pogoji za kolesarjenje bistveno izboljšali. Več kot polovica celotne trase, 6,2 kilometra, bo vodila po štorski občini. »Gradnja bo zahtevna, saj bo treba na našem območju poskrbeti za premostitev Hudinje, Vo-glajne in Žikovskega potoka. Povezava bo vodila po ožini med železniško progo in Vo-glajno, delno tudi na območju železarne.« Tako bo glede na projektno zasnovo videti most čez Voglajno. Kje točno bo vodila povezava? V Celju bo začetek kolesarske povezave pri železniškem podhodu na Teharski cesti. Povezava bo speljana po nabrežju reke Voglajne do sotočja s Hudinjo, kjer je predviden nov kolesarski most (premostitev). Trasa se bo v nadaljevanju vila med Voglajno in železniško progo ter se bo približala Teharski cesti, kjer bo prečkala Voglajno. Proti občini Štore bo vodila po Teharski cesti v obliki souporabe vozišča. Nato bo kolesarska povezava prešla na zahtevno območje (Nad stolarno 2), kjer sta predvideni rušitev gospodarskega objekta in odstranitev strme skalne brežine. Plinski postaji se bo povezava izognila z dvigom na vzpetino. Nato bo vodila po parkirišču in po servisni cesti železarne s souporabo vozišča (Ulica Cvetke Jerin), kjer je predvidena gradnja novega Godčevega mostu. Od tu bo kolesarska povezava nadaljevala pot po območju železarne, mimo deponije za odpadno kovino in ob Voglajni. Od drugih površin bo ločena z ograjo, nato se bo nadaljevala po javni poti, ki bo prekategorizirana v kolesarsko pot. Nato je predvidena gradnja še enega novega mostu čez Voglajno v Prožinski vasi, po nadaljnjih kilometrih ob Voglajni in železnici bo povezava dosegla občino Šentjur. V zadnjem delu bo približno kilometer povezave speljan po kmetijskih zemljiščih in po obstoječi poljski poti, nato bo steza ob glavni cesti vodila do avtobusne postaje v Šentjurju. AKTUALNO 3 Katere občine na Celjskem izstopajo v posameznih kategorijah? Znak za alarm v nekaterih občinah Kako zdravi smo na Celjskem? Nacionalni inštitut za javno zdravje je ob javil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Podatki so zelo zgovorni, a hkrati lokalnim skupnostim omogočajo, da lahko prepoznajo, kje so na področju zdravja občanov še vrzeli, kjer je treba okrepiti preventivo in osveščanje. SIMONA ŠOLINIČ Kazalniki vključujejo podatke prvega pandemičnega leta 2020, izjema so le novi primeri raka, ki vključujejo podatke, ki se nanašajo na leto 2018. »V primerjavi s prejšnjo objavo opažamo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že četrto leto zapored opažamo manj primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Zmanjševanje je opazno tudi pri številu bolezni, ki so neposredne posledice uživanja alkohola. Ponovno beležimo zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016 se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji zmanjšala za skoraj 4 odstotne točke. Ob tem se vzporedno nadaljuje zmanjševanje števila prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj,« poudarjajo na NIJZ. Manjše število prebivalcev je v zadnjem času prejemalo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Ob tem se je prvič po šestih letih krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni obrnila navzdol. To morda kaže na manjšo pojavnost naštetih bolezni v opazovanem obdobju ali bolj verjetno na slabšo dostopnost zdravstvenega varstva v času pandemije, zaradi česar je bilo odkritih manj novih primerov in deloma prekinjeno zdravljenje kroničnih bolnikov. Več novih primerov raka Pri nekaterih kriterijih, ki so jih raziskovali, na NIJZ dodajajo, da so opazili poslabšanje: »V skladu s pričakovanji se je v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti, saj petletna povprečja zajemajo leto 2020 z visoko stopnjo presežne umrljivosti zaradi pandemije. Povečalo se je število zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let. Nadaljuje se rast števila novih primerov raka, med katerimi opazimo povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke. Ob tem se stopnja novoodkritih primerov raka debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi raki zmanjšuje.« Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje naraščanje bolniške odsotnosti, ki jih je bilo občutno več kot denimo leta 2016. V povprečju se je dolžina bolniškega staleža zvišala za približno 4 dni. Zaskrbljujoče je tudi, da so raziskovalci zaznali izrazito poslabšanje pri kazalnikih telesnega fitne-sa in prekomerne prehranjenosti otrok. Ob tem je pomembno upoštevati, da so podatki za leto 2020 nepopolni, saj zaradi omejevalnih ukrepov pandemije v več kot polovici šol niso izvedli meritev za športnovzgoj-ni karton. Podatki raziskave kažejo še - in to prvič po nekaj letih - nižjo udeležbo v presejalnih programih odkrivanja raka. Leta 2020 se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem odzivnost v program Svit zmanjšala za približno odstotno točko, presejanost žensk v program Zora pa za skoraj 3 odstotne točke. Presejanost v program Dora se je sicer zmanjšala za približno odstotno točko, pri čemer še vedno ostaja nad zaželeno ravnijo (70 odstotkov) v ciljni populaciji. FOTO: Pixabay Raziskava SI-PANDA, ki sojo na NIJZ izvedli z namenom razumevanja vedenja ljudi med pandemijo, je pokazala poslabšanje življenjskega sloga prebivalcev, zmanjšanje stikov z osebnim zdravnikom in poslabšanje duševnega zdravja prebivalcev. Negativen vpliv pandemije oziroma ukrepov za njeno obvladovanje je glede na rezultate raziskave opazen predvsem pri mlajših prebivalcih, in sicer od 18. do 29. leta. Največ bolniških odsotnosti Vransko Šoštanj Kozje Vojnik Največ astme pri otrocih Dobje Štore Bistrica ob Sotli Največ bolezni, ki so posledica uživanja alkohola Ljubno Gornji Grad Solčava Šentjur Največ prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni Šoštanj Prebold Šentjur Šmarje pri Jelšah Rogaška Slatina Rogatec Največ prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka Tabor Radeče Dobje Največ prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi Velenje Braslovče Radeče Dobje Največ primerov srčne kapi Bistrica ob Sotli Štore Prebold Velenje Šoštanj Največ primerov možganske kapi Rečica ob Savinji Radeče Dobje Rogatec Polzela Luče Največ primerov raka Braslovče Rečica ob Savinji Nazarje Radeče Največ novih primerov raka debelega črevesa in danke Šmartno ob Paki Šmarje pri Jelšah Šoštanj Rečica ob Savinji Največ novih primerov pljučnega raka Solčava Celje Največ primerov raka dojk Bistrica ob Sotli Laško Šmarje pri Jelšah Šmartno ob Paki Najvišja umrljivost zaradi raka Štore Dobje Bistrica ob Sotli Tabor Najvišja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (od 0 do 74 let) Solčava Štore Kozje Gornji Grad Rečica ob Savinji Luče Rogatec Dobrna Največ primerov zlomov kolka pri starejših Dobrna Braslovče Solčava Luče Rečica ob Savinji Podčetrtek Kozje Bistrica ob Sotli Največ prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav Rogaška Slatina Rogatec Nazarje Ljubno Mozirje Dobje Zreče Največ primerov klopnega meningoencefalitisa Luče Vitanje Dobrna Nazarje Rečica ob Savinji Najvišja umrljivost zaradi samomora Vitanje Dobje Podčetrtek Šentjur Bistrica ob Sotli Vojnik Slovenske Konjice Luče Največ nesreč zaradi alkohola Rečica ob Savinji Gornji Grad Nazarje Ljubno Polzela Šoštanj 4 GOSPODARSTVO Že v prvem četrtletju 15,6 milijona evrov dobička Cinkarna Celje napoveduje rekordno leto Dobro lansko poslovanje, ki ga je predsednik uprave Aleš Skok ocenil kot najbolj uspešno v zadnjih petnajstih letih, se v Cinkarni Celje nadaljuje tudi letos. Družba je v prvem četrtletju ustvarila več prihodkov in čistega dobička kot v enakem lanskem obdobju, presegla je tudi načrte. Uprava za letos spet napoveduje rekordne rezultate, saj naj bi družba ustvarila 204 milijone evrov čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček naj bi znašal malo več kot 20 milijonov evrov, a bo glede na to, da je že v prvem četrtletju presegel 15 milijonov evrov, zagotovo višji. V cinkarni so letos postavili dve sončni elektrarni. Gradnjo bodo nadaljevali, saj bi do leta 2027 radi sami ustvarili deset odstotkov električne energije, ki jo potrebujejo za svojo proizvodnjo. JANJA INTIHAR V prvem četrtletju so v cinkarni ustvarili 66,4 milijona evrov prihodkov, kar je 32 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček, ki je znašal 15,6 milijona evrov, je bil višji za 109 odstotkov. Takšen rezultat je posledica dobre količinske prodaje in povišanja cen titanovega dioksida, ki je najpomembnejši izdelek celjskega podjetja. Zaradi dobrega poslovanja je cinkarni uspelo premostiti veliko povišanje cen surovin in energentov. Kot pravi članica uprave Nikolaja Podgoršek Selič, se je letos povpraševanje po vseh njihovih izdelkih, še zlasti po titanovem dioksidu, povečalo, ponudba pa se je zmanjšala. Temu primerne so cene, ki so višje, kot so predvidevali. Razlog za takšne razmere na trgu je manjša prisotnost kitajskih ponudnikov, ki imajo težave z visokimi cenami prevozov in zapiranjem nekaterih delov države zaradi covida. Dodaten upad ponudbe je povzročila ustavitev dveh ukrajinskih tovarn titanovega dioksida. Cinkarna je letos povečala prodajo na vseh trgih. V državah Evropske unije, kjer njen največji trg ostaja Nemčija, je ustvarila 51,6 milijona evrov prihodkov, kar je 37 odstotkov več kot lani. Prodaja v državah nekdanje Jugoslavije je bila višja za 44 odstotkov, na tretjih trgih za 8 odstotkov, v Sloveniji za 20 odstotkov. Dve sončni elektrarni že postavili »Odlični rezultati poslovanja nam omogočajo, da se lotevamo tudi večjih trajnostno naravnanih dolgoročnih projektov,« poudarja predsednik uprave Aleš Skok. Med temi sta novi sončni elektrarni s skupno močjo 1,5 megavata, od katerih pričakujejo 1,64 gigavatne ure električne energije na leto. Z njima bodo v cinkarni sami proizvedli 1,5 odstotka električne energije, ki jo potrebujejo, in letne iz- puste ogljikovega dioksida zmanjšali za 804 tone. Do leta 2027 načrtujejo gradnjo dodatnih sončnih elektrarn na strehah proizvodnih stavb v Celju in Mozirju. »Radi bi imeli sončne elektrarne z močjo devet megavatov, ki bi na leto ustvarile deset odstotkov energije, ki jo potrebujemo. S tem bomo izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za približno 5 tisoč ton,« napoveduje Nikolaja Podgoršek Selič. Ko bodo končali sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak, bi radi sončno elektrarno postavili še tam in si zagotovili dodatno električno energijo. Cin- Po zadnjih podatkih cinkarna zaposluje 783 ljudi. V prvem trimesečju je dodana vrednost na zaposlenega znašala 42.278 evrov, kar je 16.426 evrov več kot v enakem lanskem obdobju. karna na leto porabi 103 gigavatne ure električne energije, cena, ki jo plačuje za porabo energije, na leto znaša 5 milijonov evrov. »Bojimo se, da se bo ta znesek občutno povišal, morda celo za 100 odstotkov, zato ne samo za električno energijo, ampak tudi za druge vire iščemo cenejše rešitve,« pravi Podgoršek Seličeva. Cinkarna je doslej v postavitev sončnih elektrarn vložila malo manj kot 900 tisoč evrov. Koliko bo stala namestitev novih, članica uprave ne more napovedati, saj se cene nenehno spreminjajo. Z dvema že postavljenima sončnima elektrarnama bo Cinkarna Celje zagotovila približno 1,5 odstotka letne porabe, letne izpuste ogljikovega dioksida bo po napovedih zmanjšala za 804 tone. Do leta 2027 načrtuje gradnjo dodatnih sončnih elektrarn v Celju in Mozirju, ki bi na leto proizvedle deset odstotkov energije, ki jo potrebuje. S tem bo izpuste ogljikovega dioksida zmanjšala za približno 5 tisoč ton na leto. (Foto: Cinkarna Celje) Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave Cinkarne Celje: »Letos se je povpraševanje po vseh naših izdelkih, še zlasti po titanovem dioksidu, povečalo.« (Foto: arhiv Cinkarna Celje) Delničarji tudi o cepitvi delnice Lastniki cinkarne se bodo 15. junija zbrali na redni letni seji ter odločali o delitvi lanskega dobička in tudi o cepitvi delnice na deset delov. Uprava in nadzorni svet predlagata 21 evrov bruto dividende na delnico, kolikor so je delničarjem izplačali tudi lani. Za dividende bi namenili 16,4 od 25 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička. S takšnim predlogom se ne strinjajo v Društvu Mali delničarji Slovenije. Želijo, da delničarji potrdijo sklep, da bo družba za dividende namenila 24,9 milijona evrov bilančnega dobička, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 31,89 evra. Na seji bodo delničarji odločali tudi o cepitvi delnice cinkarne na deset delov. Vodstvo družbe je v utemeljitvi takšnega predloga zapisalo, da ima delnica cinkarne med delnicami prve kotacije na Ljubljanski borzi eno najvišjih cen. S cepitvijo delnic želi cinkarna povečati njihovo likvidnost in privlačnost, saj bo cepitev delnice v razmerju 1 : 10 tudi manjšim vlagateljem omogočila lažji nakup in trgovanje. Slaba banka ne bo prodajala Thermane Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je preklicala sklep o začetku prodaje turističnih naložb, med katerimi je tudi laška Thermana. To je storila, potem ko je vlada 11. maja sprejela strategijo slovenskega turizma do leta 2028. Vlada je v strategiji določila, da naložbe v turizmu, ki jih upravlja DUTB, ostanejo v državni lasti. Slaba banka je 100-odstotna lastnica Thermane, v podjetje je vstopila leta 2016 v postopku prisilne poravnave, ko je ve- lik del svojih terjatev do laškega zdravilišča pretvorila v kapital. V DUTB so pojasnili, da so sklep o začetku prodaje sprejeli, ker pogoji za izpolnitev strategije 2017-21 niso bili izpolnjeni, nova strategija pa ni bila pravočasno sprejeta. Poleg tega ministrstvo za gospodarstvo kljub prošnji DUTB več mesecev ni podalo stališča glede nadaljnjega upravljanja turističnega premoženja. Ker je ocenila, da so razmere na kapitalskih trgih primerne, je začela pri- pravljati prodajne postopke za dve turistični družbi - za Thermano in Istrabenz turizem. Ob tem v DUTB poudarjajo, da bi prodajo v celoti izvedli v skladu z veljavnimi predpisi in bi pri izbiri najboljšega ponudnika v odločanje vključili tudi svojega lastnika, to je državo. V slabi banki so tudi navedli, da niso spremenili statuta družbe Thermana. Vendar takšna trditev ne pomeni, da nimajo takšnih namer. V javnosti se je namreč prejšnji teden pojavila trditev, da naj bi DUTB na seji skup- ščine laške družbe, ki bo 25. maja, sprejela spremembe statuta, s katerimi bi preprečila samovoljne odpoklice članov nadzornega sveta. DUTB je nadzorni svet Thermane zamenjala avgusta lani, čeprav prejšnjemu še ni potekel mandat. Za svoje predstavnike v 6-članskem nadzornem svetu je izbrala Valentina Hajdinjaka, predsednika uprave Darsa, celjskega poslovneža Boštjana Ma-rovta ter Uroša Zupana in Davida Srebrniča. JI S22 GOSPODARSTVO 5 Prevent&Deloza širi ponudbo in prodajni trg Celjani oblačila, Nemci Podjetje Prevent&Deloza iz Celja, ki je največji izdelovalec zaščitnih delovnih oblačil ter oblačil za vojsko, gasilce in policijo, je v Nemčiji prevzelo družbo Askö, ki izdeluje zaščitne gasilske rokavice. Po poročanju časnika Delo naj bi za 75-odstotni lastniški delež plačalo približno dva milijona evrov. Prevent&Deloza, ki večino izdelkov proda doma, v zadnjih letih pa je vse bolj uspešen na tujih trgih, je od decembra 2019 v večinski lasti naložbenega sklada sklada Alfi PE. rokavice Celjsko podjetje Prevent&Deloza, ki je vodilni proizvajalec delovnih in zaščitnih oblačil v Sloveniji, je prevzelo nemško družbo Askö, ki izdeluje zaščitne gasilske rokavice. (Foto: SHERPA) JANJA INTIHAR Prevent & Deloza gasilska oblačila prodaja samo v Sloveniji in na Irskem. Kot so pojasnili v podjetju, so iskali proizvajalca, ki bi jim omogočil dostop do tujih trgov in ima proizvodni program, ki bi se dopolnjeval z njihovimi programi. Našli so družbo Askö, ki je specializirana za izdelovanje rokavic za gasilce in taktičnih rokavic za vojsko. Z njeno pomočjo bodo zdaj iskali nove kupce ter na vseh njenih domačih trgih začeli prodajati tudi svoje izdelke. V ta namen so že začeli razvijati pet novih kolekcij od srednjega do najvišjega cenovnega razreda. Celjsko podjetje je znano po svoji inovativnosti na področju izdelave delovnih in zaščitnih oblačil. Pred nekaj leti je zlasti v tujini poželo veliko zanimanje z inovativ-nimi majicami, ki ob stiku s kožo hladijo oziroma imajo balistično zaščito z vgrajenim hlajenjem. Nakup nemškega podjetja pa ni zadnji, saj Celjani napovedujejo, da bodo ob podpori svojih lastnikov opravili še več prevzemov v zahodni Evropi in zgradili skupino, ki bo nudila celovito opremo za gasilce, policijo in vojsko. V skupini do zdaj štiri podjetja Prevent&Deloza je naslednik podjetja Vrvica-trakovi, ki je med redkimi preživelo propad tekstilne industrije v Sloveniji. Ko je šla v stečaj zagorska Deloza, ki je izdelovala zaščitna oblačila, je podjetje Vrvica-trakovi odkupilo njeno blagovno znamko in del proizvodnje ter jo preselilo v Celje. Podobno je bilo ob stečaju Preventa, ki se je prav tako ukvarjal z izdelovanjem delovnih oblačil, od katerega je celjsko podjetje odkupilo nekaj strojev in zalog. V skupini Prevent&Deloza so danes štiri podjetja. V Celju sta matična družba in podjetje Vrvica-trakovi, v Murski Soboti je šivalnica Kor tekstil, hčerinsko podjetje je tudi v Bosni in Hercegovini. Izdelovanje zaščitnih in delovnih oblačil še vedno predstavlja 70 odstotkov proizvodnje. Podjetje večino izdelkov proda v Sloveniji, kjer so njegovi kupci večja proizvodna podjetja, bolnišnice, vojska, policija, pošta in drugi. V zadnjih letih zaščitna oblačila prodaja tudi v Nemčiji, Avstriji ter v drugih evropskih državah. Prihodki iz leta v leto višji Celjski izdelovalec delovnih in zaščitnih oblačil je bil več let v lasti direktorja Boštjana Marolta in njegove pomočnice Andreje Oder, ki sta vsak imela 20-odstotni delež. Preostalih 60 odstotkov kapitala je bilo last podjetja. Ob lastniškem vstopu sklada Alfi PE je Odrova povedala, da so se v podjetju za prodajo odločili predvsem zato, da bi svojemu tako imenovanemu hladilnemu programu zagotovili svež denar za razvoj. Ocenili so, da je ponudba sklada dobra. Marolt in Oderjeva sta ohranila vsak po nekaj manj kot 4 odstotke lastništva, sklad Alfi PE pa je z odkupom 39-odstotnega deleža pridobil v podjetju 80-odstotkov glasovalnih pravic. Prevent&Deloza, ki v Celju in hčerinskih družbah v Murski Soboti ter Bosni in Hercegovini zaposluje pri- bližno 140 ljudi, je leta 2020 ustvaril 9,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in nekaj manj kot milijon evrov čistega dobička. Lani naj bi prihodke povečal na 10 milijonov evrov. Družba je v preteklih letih prenovila in posodobila svojo proizvodnjo v Sloveniji, v Celju je zgradila tudi novo skladišče. Od rož do kave in jedače Po uspešno izvedenem sejmu Agritech in Mednarodnem industrijskem sejmu se jutri, v petek, na celjskem sejmišču začenja tretji letošnji dogodek. Po dveh letih premora se v Celje vračajo pomladni sejmi, ki jim je družba Celjski sejem dala novo ime Green Vita in tudi nekoliko spremenila njihovo vsebino. Sejem Green Vita, ki bo trajal do 22. maja, sestavljata sejem Flora, ki bo zagotovo spet privabil številne ljubiteljske in poklicne vrtnarje ter cvetličarje, in sejem Altermed, ki je namenjen zdravemu načinu življenja. V Celju pričakujejo več kot 170 razstavljavcev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Italije, Srbije, Brazilije ter Hrvaške in Poljske. Obiskovalci bodo z eno vstopnico lahko obiskali še festival kave in gurmanski festival Kulinart. Kot je že običajno, bodo tudi tokrat sejemsko dogajanje spremljale številne prireditve. Petek bo v znamenju starejših, za katere družba Celjski sejem ob pomoči številnih partnerjev pripravlja obsežen program, sobota bo namenjena ženskam in posebni gostji Zvezdani Mlakar, nedeljsko dogajanje bo v ospredje postavilo družino. Poleg tega bodo v času sejma še izobraževanja in delavnice o vrtnarjenju ter tradicionalno tekmovanje cvetličarjev, vrtnarjev in aranžerjev. Tekmovali bodo tudi na festivalu kave. Ta konec tedna bomo namreč v Sloveniji dobili prvega državnega prvaka v okušanju kave. JI, Foto: arhiv NT (SHERPA) O Glasbena šola Celje 110 let javnega glasbenega Šolstva v celju vabi k VPISU za šolsko leto 2022/2023 V NASLEDNJE PROGRAME: • Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2017 • Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2016 • Plesna pripravnica 1-4: letniki rojstva: 2014- 2017 PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celie.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30. SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME: • Glasba (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2015 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta. • Nadstandardni program SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2013 in starejši • Nadstandardni program JAZZ: (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala). *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta. • Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE • Nadstandardni program ELEKTRONSKE KLAVIATURE • Nadstandardni program BAS KITARA SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. - 30. maja 2022. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celie.si. Zadnji pomladni sejmi so bili leta 2019. Takrat jih je obiskalo 20 tisoč ljudi in takšen obisk družba Celjski sejem pričakuje tudi letos. www.glasbena-sola-celje.si tainistvo@gscelje.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Milijon evrov in pol za uresničitev srednjeveške legende BOJANA AVGUŠTINČIČ Kot pravijo na gospodarskem ministrstvu, je glavni cilj projekta gradnja javne turistične infrastrukture, ki bo pomembno prispevala k prepoznavnosti območja in ponujala turistom posebno ter edinstveno doživetje. Gradnja mostu je sicer ocenjena na približno 4,6 milijona evrov. »Računamo še na druga nepovratna sredstva. Ko bo finančna konstrukcija končana, bi se gradnje lahko lotili,« pravi župan. Mestna občina Celje ima za viseči most že nekaj časa pravnomočno gradbeno dovoljenje, urejena so tudi vsa lastniška razmerja. Edinstven na svetu Viseči most v Celju vzbuja tako nasprotovanja kot odobravanja. »Osebno tega projekta nikoli nisem videl kot kosti za glodanje, ampak kot dobro idejo za uresničitev srednjeveške legende, ki pravi, da je viseči most v času Celjskih grofov povezoval grajski in Miklavški hrib. Prepričan sem, da bo most na leto prečkalo več kot sto tisoč obiskovalcev, kar pomeni tudi ustvarjanje finančnega toka,« pravi Bojan Šrot. Prepričan je, da bo most edinstven v več pogledih. »Slovenci zelo radi kopiramo stvari. V Sloveniji imamo kup fontan (pivsko, vinsko ...), razglednih stolpov, adrenalinskih parkov in jekle-nic. Pri visečem mostu nas bo zelo težko kdo kopiral, kajti ne poznam primera, da bi še kje ob vhodu v mesto stala dva takšna približno enako visoka hriba, kot sta grajski hrib s Starim gradom in Miklavški hrib.« Most bo po navedbah MOC doživljajsko in vsebinsko povezal mestno jedro s Starim gradom. Načrtujejo tudi ureditev tako imenovane doživljajske poti, ki bo obiskovalce vodila mimo zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v starem mestnem jedru čez Splavarski most do mestnega parka in od tam do Herakle-jevega svetišča in čez viseči most na Stari grad. »Turisti bodo tako imeli možnost, da si v enem dnevu ogledajo arheološka najdišča, muzeje in druge znamenitosti,« pravijo v MOC. Približno petsto metrov dolg viseči most naj bi bil med najdaljšimi mostovi tibetanskega sloga na svetu. V celoti bo jeklen in sestavljen iz kablov, vrvi, vešalk in pohodne površine, ki bo zasnovana kot jeklena rešetka. Sidran bo v pobočje hribov na obeh straneh reke Savinje. Arhitekturno zasnovo za idejni projekt je izdelal celjski projektant Korpnik produkcija, konstrukcijsko zasnovo mariborski Pointing. Po visečem mostu že prihodnje leto? Turistična brv, ki bi povezovala Miklavški hrib s celjskim Starim gradom, bi lahko stala že prihodnje leto, je ob prazniku Mestne občine Celje napovedal župan Bojan Šrot. A le pod pogojem, je dodal, če bo občina uspešna na razpisu za nepovratna sredstva. Občini je uspelo in brv je tako korak bliže uresničitvi. Vlada RS je namreč minuli teden za viseči most odobrila do 1,5 milijona evrov. Sredstva so, kot so zapisali v vladnem sporočilu za javnost, zagotovljena v veljavnem proračunu RS za leto 2023. V Mestni občini Celje se pripravljajo na gradnjo visečega mosta, za katerega je Vlada RS odobrila do 1,5 milijona evrov. Stal naj bi že prihodnje leto. Z njim se želi Celje, kot pravijo v MOC, jasno zapisati na svetovni turistični zemljevid. (Foto: MOC) Laško prejelo platinasti znak zelene turistične sheme Priznanja vsem članom zelene sheme, ki so znak prejeli ali obnovili v zadnjem letu, bodo v STO podelili na zelenem dnevu slovenskega turizma, ki bo 25. maja na Sremiču nad Krškim. LAŠKO, ŽALEC, CELJE - Znak Slovenia Green Destination v okviru Zelene sheme slovenskega turizma je letos obnovilo 14 slovenskih destinacij. Med prejemnicami platinastega znaka zelene turistične sheme je Destinacija Laško, medtem ko sta Celje in Žalec prejela srebrna znaka. Med zavarovanimi območji je znak Slovenia Green Park obnovil Krajinski park Logarska dolina. V Laškem so od prejšnje presoje po navedbah Slovenske turistične organizacije (STO) s skrbnostjo izvedli ustrezne korake, kot jih zahtevajo traj-nostna merila Slovenia Green. Velik napredek so pokazali v kategoriji narava in pokrajina, kjer so skrbno spremljali stanje narave na posameznih področjih in sprejemali ustrezne ukrepe. Izredno zavzeto so se po oceni STO lotili tudi izobraževanja v turističnem sektorju. Destinacija Laško je v Zeleno shemo slovenskega turizma vstopila že leta 2015 ter na osnovi trajnostnega delovanja leta 2019 pridobila znak Slove- nia Green Gold. Letos je bila destinacija ponovno v postopku ocenjevanja, v katerem sta ji STO kot upravljavka Zelene sheme slovenskega turizma ter zavod Tovarna trajnostne-ga turizma Good Place kot akreditiran partner na podlagi izpolnjenih kriterijev podelili znak Slovenia Green Destination Platinum. Krajem z najvišjim, platinastim znakom zelene turistične sheme, se je letos pridružilo tudi Laško. (Foto: SHERPA) Kot pravijo v Občini Laško, je pridobitev platinastega znaka dober pokazatelj, da so na področju trajnostnega razvoja turizma napredovali, in hkrati zaveza, da bodo po načelih trajnostnega turizma delovali tudi v prihodnje. Zavedajo se, da zelena destinacija ni le odgovornost turistične organizacije, ampak nekaj, kar lahko dosežejo samo s sodelovanjem vseh deležnikov, tako v javnem, nevladnem kot zasebnem sektorju - in to ne samo v turizmu, temveč na vseh področjih delovanja. BA, STA Od strahu do notranjega miru CELJE - Slovensko društvo za logoterapijo je sredi maja v Domu sv. Jožefa organiziralo sedmi mednarodni logoterapevtski simpozij. Omenjeni dogodek je društvo posvetilo spominu na življenje, delo in družbeni doprinos logoterapevtke in psihiatrinje dr. Cvijete Pahljina. Logoterapijo in eksistencialno analizo je v 30. letih prejšnjega stoletja utemeljil psihiater in filozof dr. Viktor E. Frankl, razvijali pa so jo mnogi njegovi sodelavci in učenci. Izraz logoterapija pomeni zdravljenje duševnosti z odkrivanjem smisla. Človeku v stiski skuša pomagati pri aktiviranju njegovih osebnih duhovnih zmožnosti, da bi z njimi uresničeval smisel v konkretnem življenjskem položaju. Organizatorji so simpozij pripravili na temo Od strahu do notranjega miru, ki jo je za srečanje predlagala prav Cvi-jeta Pahljina. Strah je namreč ena vedno bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa. Kaže se v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje in zaznavo smisla. Neopazno vdira v naša življenja, tiho ruši naš mir in spodkopava voljo do življenja. A vendar je strah lahko, tako so poudarili organizatorji simpozija, tudi koristen odziv na različne okoliščine in nas lahko spodbuja pri krepitvi podpornih virov na poti do notranjega miru. Vprašanja o strahu in poteh iz njega so osvetlili na predavanjih, delavnicah in okrogli mizi. Na omenjenih dogodkih so sodelovali domači in tuji strokovnjaki. TS IZ NAŠIH KRAJEV 7 ŠOŠTANJ - Lepote slovenskih hribov na poteh XIV. divizije Drugačen planinski vodnik Na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnju, kjer je padel pesnik in borec XIV. divizije Karel De-stovnik - Kajuh, čigar stoletnico rojstva praznujemo letos, je Planinska zveza Slovenije (PZS) v torek predstavila svojo novost, planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Napisal ga je znan celjski popotnik, fotograf in publicist Franci Horvat. TATJANA CVIRN »Ideja ni bila moja, kot je to bilo pri treh prejšnjih knjigah, ampak sem se odzval povabilu Manje Raj h, predsednice Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev v okviru PZS,« pravi Franci Horvat. Ta planinska društva namreč vzdržujejo Vezno planinsko pot XIV. divizije, ki je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša vezna ob-hodnica po Sloveniji. Od leta 2012 do 2020 so jo tudi obnovila. Dosedanji vodnik o poti avtorja Boža Jordana je star že skoraj 40 let in čas je bil za novo izdajo. »Dela je bilo veliko, mislil sem, da bo šlo hitreje, a sem za knjigo potreboval leto in pol zavzetega dela,« povzema svojo izkušnjo avtor. Imel sem srečo, da nisem celotne poti odkrival sam, ampak mi je pomagal njen poznavalec Ivan Šalamon.« Bil je vodja njene obnove in se je že leta 1960 kot osnovnošolec udeležil pohoda po odseku te poti. Horvat je velik del poti poznal že s svojih pohodniških podvigov, v celoti pa ne. Nekatere točke je obiskal večkrat, če pogoji za fotografiranje ob prvem obisku niso bili dovolj dobri. Tako se je nabralo več kot deset tisoč posnetkov, med katerimi je bilo treba izbrati najboljše. Preteklost in sedanjost Od Sedlarjevega v Obsote-lju do Ljubnega v Zgornji Savinjski dolini se je v začetku leta 1944 v mrazu in visokem snegu ob pomanjkanju hrane in brez ustreznih oblačil skozi Franci Horvat, popotnik, fotograf in publicist, se je zadnja leta, odkar je upokojen, ukvarjal s pisanjem krajših prispevkov za različne revije in časopise, predaval je in potoval (Filipini, Kuba in Tajska). Vodnik Po poteh XIV. divizije je njegova tretja knjiga (Sto vodnjakov na Slovenskem, 2005, Timšel, 2014, Poti k izvirom: izletniški vodnik po bogastvu slovenskih voda, 2015). legendarni poti divizije na Štajersko, kjer naj bi poskrbela za razmah partizanskega gibanja. »Brez številnih ur v knjižnicah in muzeju novejše zgodovine ni šlo. Pot je bila še najlažji del,« pravi avtor, ki je obiskal tudi enega od nekdanjih borcev in zapisal njegovo pripoved. »Bil sem pri Antonu Oražmu, ki živi v domu v Ribnici, a se kljub starosti še dobro spominja poti.« Ta je dolga 181 km, zanjo je predvidenih od šest do sedem dni, če bi jo želeli prehoditi v celoti, sicer je razdeljena na 28 etap in ima 29 nadzornih točk za žigosanje. »Midva sva hodila, ko je bilo lepo vreme in ko sva imela čas. Tako lahko tudi vsak pohodnik izbere etapo po svoji želji in glede na pripravljenost. V vodniku so opisane poti in dostopi do njih. Vsak del ima označeno dolžino, težavnost, višinsko razliko, ki jo je treba premagati, čas hoje ter oznako, za kako zahtevno pot gre. »Vse so nezahtevne, primerne tudi za družine,« pravi Horvat. Pri vsaki je navedel tudi razne zanimivosti, ki si jih je ob poti še mogoče ogledati, ter vrhove v bližini, kamor so možni vzponi. Foto: SHERPA obroče nemške vojske ter ob številnih mrtvih in ranjenih prebijala XIV. divizija. V sodobnem času je pot mogoče doživeti kot prijeten sprehod med slovenskimi hribi ob spoznavanju znamenitosti na poti in v odkrivanju delčkov preteklosti. Novi vodnik se vsebinsko namreč dotakne tudi zgodovine o Letošnji pohod po planinski poti XIV. divizije in srečanje planincev Savinjske regije, ki ga organizirata Savinjski med-društveni odbor in PD Šoštanj, bo 28. maja od Andrejevega doma na Slemenu do Doma na Smrekovcu. Gradijo vodovod in kanalizacijo VOJNIK - Občina izvaja in načrtuje več komunalnih projektov, s katerimi želi prebivalcem zagotoviti kakovostnejše in bolj zdravo življenje. V več delih občine gradijo vodovodno in kanalizacijsko omrežje. M,-*' Až- Ша.- ' Ж#<%> *v. - ~ - ■ A-v •/<•■• '• ' v /i: J' * "-V-; ■ - .<•'"" л" д?. . .-- • ■ "V; •'. i . j» ,,;„ i» •. -'•^•v 4 ' V -Г-^ Г",' Gradnjajkajializacije v Ivencije ocesnjehana pjbtönomilijon evrov. (Foto: BA) Za naselje Lindek je tako pripravljena idejna zasnova vodovoda, ki bo omogočil oskrbo z vodo za približno 20 hiš. Na območju zgornjega dela naselja Lemberg celjsko podjetje Vo-Ka načrtuje obnovo vodovoda. Predvidene so celovita obnova vodovoda v naseljih Vizore in Hrenova, vgradnja večjih cevi na glavnem vodu in dograditev novega vodohrana v bližini gradu Lemberg, ki bo po navedbah Občine Vojnik omogočil tudi razširitev vodovoda do spodnjega dela naselja Lemberg ob regionalni cesti in razširitev v naselje Vine. Občina vzpostavlja tudi pogoje za prevzem zasebnega vodovoda Lahka Peč-Čre-škova za 50 uporabnikov. Začenja se druga faza gradnje kanalizacije v Razdelju, ocenjena na približno 260 tisoč evrov, ki bo omogočila priključitev večjega dela naselja na kanalizacijsko omrežje. Dela naj bi po besedah vojni-škega župana Branka Petreta končali v poletnih mesecih. Prihodnje leto načrtujejo še tretjo fazo gradnje kanalizacije, ki bo omogočila še priključitev spodnjega dela Razdelja v smeri proti Polžam. »Počasi končujemo tudi gradnjo kanalizacije v Vojniku iz evropskega programa. Tudi ta dela naj bi bila končana do konca poletja,« pravi. Največji projekt na področju kanalizacije zunaj območja naselja Vojnik je gradnja kanalizacije v Ivenci. Projekt ni pomemben samo za omenjeno naselje, ampak bo omogočil tudi priključitev kanalizacije za večji del naselja Višnja vas. Občina je projekt v vrednosti skoraj milijon evrov prijavila na evropski razpis za sofinanciranje iz sklada za okrevanje in razvoj, iz katerega pričakuje sofinanciranje v višini 50 odstotkov. BA Z novim videzom MOZIRJE - Petrol za letos napoveduje prenovo bencinskega servisa in ureditev uvoza. Mozirjani so namreč do zdaj že večkrat opozorili na neprimernost prometnega režima pri bencinskem servisu v Mozirju. Zaradi dovoza z obeh strani je tveganje za prometno nesrečo precejšnje. Kako bo po novem videti bencinski servis, bo znano po pripravi projekta, v sklopu katerega sta predvideni celovita prenova prodajnega mesta in sprememba prometnega režima. Takrat bo tudi jasno, kdaj se bo gradbeni poseg začel. ŠO S spominskim obeležjem GRIŽE - V cerkvi je bila prejšnji teden maša za župnika in čebelarja Janeza Go-ličnika in za vse župnike, ki so v zadnjih petsto letih delovali v Grižah. Janez Goličnik je s svojim delom močno prispeval k razvoju čebelarstva v Spodnji Savinjski dolini. Letos mineva 230 let od izdaje njegove knjige o čebelah, medtem ko je marca minilo 215 let od njegove smrti. Pokopan je na pokopališču v Grižah, a se ne ve natančno, kje, zato so se čebelarji odločili, da bodo postavili spominsko obeležje ob cerkvi. Obenem so na ta dan odprli prenovljene pokopališke poti. Največja težava je bilo odnašanje peska s poti ob nalivih. ŠO Prijaznejši za invalide POLZELA - Občina se je letos maja pridružila lokalnim skupnostim po meri invalidov. Zveza delovnih invalidov Slovenije s projektom Občine po meri invalidov spodbuja občine k načrtnemu odzivanju na posebne potrebe invalidov in njihovemu socialnemu vključevanju, sožitju in večji kakovosti življenja vseh občanov. Na Polzeli so dogovor podpisali župan Jože Kužnik, podpredsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec Marijan Turičnik in podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Ivan Kostrevec. ŠO Kdo bo skuhal najboljšo juho? RADEČE - V soboto bo na Vrhovem dišalo po slovenski goveji juhi. Prosvetno društvo Vrhovo in tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo bosta pripravila 2. festival te značilne slovenske jedi, brez katere običajno ne mine nobeno nedeljsko kosilo. K sodelovanju vabijo vse, ki radi kuhajo govejo juho. Vsaka skupina s tremi člani bo morala skuhati sedem litrov juhe. Strokovni vodja festivala bo slovenski kuharski mojster in ambasador tradicionalne slovenske kuhinje Lojze Čop. Strokovna komisija bo ocenjevala bistrost juhe, zakuhano juho in urejenost stojnice. Dogodek se bo začel ob 13. uri. Obiskovalci se bodo lahko zabavali ob zvokih domačih glasbenikov ter okušali juhe in druge dobrote, ki jih bodo ekipe pripravile na stojnicah. Organizatorji ob tem dodajajo, da bodo morebiten višek prihodkov od startnine namenili obema društvoma (PGD in Prosvetnemu društvu Vrhovo) za vzdrževanje njihovih prostorov. BA 8 IZ NAŠIH KRAJEV TINA STRMČNIK Prvi otroški vrtec v Šmarju pri Jelšah je vrata odprl 18. februarja 1972. Prostori so takrat obsegali tri igralnice, avlo, kuhinjo, bolniško sobo in kurilnico. Zaposleni so otroke najprej sprejemali le v varstvo. Septembra isto leto so se priključili prvi delavci s pedagoško izobrazbo, kar pomeni, da so malčki od takrat deležni tudi vzgoje in izobraževanja. V prvem šolskem letu je bilo vpisanih 37 otrok. Potreba staršev, ki so želeli svoje potomce vpisati v vrtec, je naraščala. Leta 1975 so nova oddelka odprli v Mestinju in Šentvidu. Leta 1995, ko je Vrtec Šmarje pri Jelšah postal samostojni javni zavod, ga je obiskovalo že približno 200 otrok. »Največji vpis smo zabeležili v šolskem letu 2015/16, in sicer smo takrat sprejeli več kot 500 . Ravnateljica Vrtca Šmarje pri Jelšah Jelka Kitak otrok. Zanje je skrbelo sto zaposlenih. Rodnost se od takrat nekoliko zmanjšuje. Trenutno je pod okriljem našega zavoda 25 oddelkov. Zaznavamo, da se število vpisanih otrok spet povečuje,« je pojasnila ravnateljica Jelka Kitak. Povedala je, da bo v prihodnjem šolskem letu vrtec obiskovalo približno 435 nadebudnežev. Po opremo kar s kolesom Pri pripravah na obeleževanje obletnice vrtca se je ekipi sodelavcev pridružila prva pedagoška delavka Gusta Grobin, ki je osvetlila začetke delovanja te vzgojno-izo-braževalne ustanove. O njej je svoje spomine v prispevku strnil tudi nekdanji šmarski župan Jože Čakš. Jelka Ki-tak je dejala, da so podatki o vzpostavitvi vrtca pred pol stoletja zelo zanimivi. »Zaposleni so se takrat po opremo za kuhinjo odpeljali kar s kolesom. Vrtec je bil preprosto opremljen, na voljo ni bilo didaktičnih pripomočkov, ki obstajajo danes. Pedagoške delavke so bile prepuščene lastni iznajdljivosti, material so iskale doma in v naravi, same so snovale metode poučevanja najmlajših.« Ravnateljica je dodala, da imajo zaposleni in otroci po zaslugi občine ustanoviteljice danes na voljo veliko boljše prostorske in materialne pogoje, kot so jih imeli pred petimi desetletji. Spoštujejo vsakega posameznika Kakšno je danes glavno vodilo pri vzgoji malčkov? Kita-kova je dejala, da se v vrtcu Šmarje s svojimi enotami in z dislociranimi oddelki trudijo biti desna roka staršev pri celovitem razvoju otrok. »Pri otrocih spodbujamo temeljne vrednote, otroke postavljamo v središče, pozorni smo na njihove značilnosti in posebnosti. Spoštujemo vsakega posameznika, njegova drugačnost in njegove izbire so na prvem mestu.« S prostorsko stisko se v vrtcu ne soočajo, saj bi pod njegovim okriljem lahko oblikovali do 27 oddelkov. Sploh osrednja enota lahko sprejme vse malčke, ki jih želijo starši vključiti v predšolsko vzgojo. Včasih bi bilo kakšno dodatno mesto dobrodošlo v bolj oddaljenih krajih občine. Takrat zaposleni v vrtcu staršem svetujejo, naj malčka za obdobje, dokler se mesto ne sprosti, vpišejo v osrednjo šmarsko enoto vrtca. Foto: Andraž Purg - GrupA ŠMARJE PRI JELŠAH - Petdeset let organizirane predšolske vzgoje Želijo biti desna roka staršev »Vrtec Šmarje, to smo mi, vsak se z nami veseli.« Tako se je glasil slogan, ki je ob kopici pisanih balonov naznanjal poseben slavnostni dan v tem javnem zavodu, namenjenem vzgoji in izobraževanju predšolskih otrok. Ko je vrtec prvič odprl vrata, ga je obiskovalo 37 otrok. Število tistih, ki se igrajo in veselijo pod njegovo streho, je danes več kot desetkrat večje. Izbrali novega direktorja ŠMARJE PRI JELŠAH - Domačin Gregor Krajnc je novi direktor javnega zavoda za turizem, šport in mladino. Za petletni mandat je na zadnji seji občinskega sveta prejel soglasno podporo občinskih svetnikov. Gregor Krajnc, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, je v svoji prijavi na delovno mesto zapisal, da vidi v zavodu velik neizkoriščen potencial ter priložnost za razvoj turizma, napredek na področju športa ter večjo povezanost in vključenost mladih. Novopečeni direktor ima za seboj 13 let delovnih izkušenj, med drugim je opravljal naloge vodje računovodstva. Od leta 2018 je skrbel za poslovanje, marketing, trženje in prodajo v podjetju Drugi svet, ki ga je soustanovil z Rokom Čakšem. Omenjeno podjetje upravlja portala celje.info in kozjansko.info. Na javni razpis za novega direktorja se je sicer prijavilo šest kandidatov, štirje so se uvrstili v izbirni postopek. Spomnimo, da je zavod do nedavnega kot direktorica vodila Melita Bevc. TS Še dve obnovi zdravstvenih prostorov Minister za zdravje Janez Poklukar je podpisal dvanajst novih sklepov za naložbe na področju osnovne zdravstvene ravni. Nekaj teh naložb se nanaša tudi na območje naše regije. Med njimi je obnova Zdravstvene postaje Mozirje, kjer bo ministrstvo sofinanciralo skoraj sto tisoč evrov, naložba naj bi bila končana še ta mesec. Celotna vrednost naložbe znaša malo več kot 250 tisoč evrov. Zdravstveno ministrstvo bo prav tako sofinanciralo približno 90 tisoč evrov za gradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov v Zdravstvenem domu Vitanje. Ta dela naj bi bila končana decembra letos, celotna naložba pa znaša malo več kot 150 tisoč evrov. Spomnimo, da je država v okviru Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 namenila sredstva za obnovitev infrastrukture na osnovni zdravstveni ravni. Januarja je bil objavljen razpis za sofinanciranje naložb, na katerega so se lahko prijavile občine ustanoviteljice javnega zdravstvenega zavoda. SŠol Zapleti pri izdaji gradbenega dovoljenja V Laškem upajo, da bodo zapleti glede gradbenega dovoljenja za prizidek k zdravstvenemu domu čim prej rešeni in da se bo gradnja lahko začela. (Foto: SHERPA) LAŠKO - Občina še vedno čaka na izdajo gradbenega dovoljenje za težko pričakovan prizidek k Zdravstvenemu domu Laško. Kot je na zadnji seji občinskega sveta pojasnil župan Franc Zdolšek, je dokumentacija še vedno na upravni enoti v usklajevanju oziroma dopolnjevanju. Po županovih besedah župana je glavna težava predvidena višina prizidka. »Občina je sledila zahtevam zdravstvenega doma po treh nadstropjih, torej da bi imel prizidek klet, dve nadstropji in mansardo, in da bi vsa tri nadstropja služila svojemu namenu. Arhitekti so se z zavodom za varstvo kulturne dediščine tudi uskladili, da lahko za 1,20 metra zvišamo spodnji del garaže. Žal se s tem ni strinjala upravna enota. Upam, da bomo čim prej uspeli uskladiti zadevo. Radi bi namreč naredili tako, da bo tudi mansarda dovolj visoka, da bodo lahko tudi tam ustrezni prostori za dejavnost zdravstvenega doma,« je pojasnil Zdolšek. Upa, da bo gradbeno dovoljenje čim prej izdano in da bo lahko občina objavila razpis za izvajalca del. Gradnja prizidka naj bi se začela jeseni. V njem bodo uredili nove prostore in opremo za zobozdravstvene, ortodontske, dermatološke in ginekološke ambulante ter ambulante medicine dela. Uredili bodo prostore za laboratorij, izobraževanje, arhiv in upravo. Zagotovili bodo tudi nova parkirna mesta za obiskovalce zdravstvenega doma in zaposlene. Naložba mora biti končana do oktobra 2023, celotna vrednost bo presegla tri milijone evrov. Ministrstvo odobrilo projekt Naložbo je prejšnji mesec odobrilo ministrstvo za zdravje na podlagi lani jeseni sprejetega Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031, s katerim država namenja sredstva tudi za infrastrukturo na primarni ravni zdravstva. Na podlagi omenjenega zakona so na ministrstvu januarja izvedli prvi razpis za sofinanciranje naložb na primarni ravni zdravstvenega varstva za letošnje in prihodnje leto. Z njim nameravajo v dveh letih občinam nameniti 37,5 milijona evrov za vlaganja v zdravstvene ustanove. BA IZ NAŠIH KRAJEV 9 PREBOLD - Pozabili na kolesarje? S kolesom v Prebold misija nemogoče Ste se kdaj vprašali, kako lahko varno prikolesarite iz Prebolda na Polzelo ali obratno? Kljub ravninski legi je to skoraj nemogoče, če ne izberete cest daleč naokoli, kar pot med tema zgolj pet kilometrov oddaljenima občinskima središčema podaljša za nekajkrat. Zaradi obnovitvenih del, ki smo jim letos priča na odseku državne ceste Šempeter-Latkova vas, naj bi bilo to kmalu drugače. A zakaj za to pristojne službe niso poskrbela že leta 2011, ko je bil most nazadnje obnovljen in je postal zaradi spremembe prometnega režima uradno prepovedan za kolesarje? SPELA OZIR »Pred leti so ob obnovi mostu pozabili na kolesarje. Na to smo opozorili ob tehničnem prevzemu obnove. Trajalo je deset let, da so pripravili projekt ureditve kolesarske in pešpoti med obema v tem času zgrajenima krož-iščema v Latkovi vasi in Šempetru ter čez most čez Savinjo,« je pojasnil župan Vinko Debelak in dodal, da se napaka vleče še iz časov gradnje avtoceste. »Nadvoz čez avtocesto ob avtocestnem priključku Šempeter je brez površin za pešce in kolesarje, ki bi želeli priti iz smeri Polzele proti Preboldu oziroma obratno.« Most so zgradili leta 1974. Pristojne državne službe so ga obnovile leta 1997 in nato še leta 2011. »Pri obnovi ni bilo poskrbljeno za kolesarske površine, saj ob državni cesti pred in za objektom ni bilo urejenih površin za pešce ali kolesarje,« so na direkciji za infrastrukturo odgovorili na vprašanje, zakaj most, kljub temu da zadnja obnova ni tako daleč nazaj, ni namenjen kolesarjem. Za kolesarje in pešce Direkcija za infrastrukturo je letos februarja podpisala pogodbo z izvajalcem del, podjetjem Markomark Ni- val, ki bo razširil hodnike na mostu, občinsko cesto v podvozu in državno cesto med Šempetrom in Latkovo vasjo. V sklopu del, vrednih malo manj kot 580 tisoč evrov, je predvidena prilagoditev ceste in druge prometne infrastrukture v dolžini 330 metrov za zagotovitev površin za pešce in kolesarje. Na mostu je predvidena zamenjava varnostne ograje z novo, ki bo pritrjena na robni venec. Na obravnavanem območju bosta urejeni tudi prometna oprema in signalizacija. Nastala bo varna kolesarska in pešpot med Latkovo vasjo in Šempetrom, na kateri boste lahko proti Ločici in naprej proti Polzeli zavili na kroži- šču ali na stari državni cesti, kjer je podvoz. Do avgusta? Dela naj bi bil končana avgusta letos. Debelak je glede tega nekoliko v dvomih. Kot pravi, se lahko ob videni ne-zavzetosti gradbenih delavcev vse skupaj zamakne. Na to so na družbenih omrežjih s fotografijami in z videi, na katerih gradbišče sameva, opozorili tudi uporabnike te ceste. Ob prometnejših urah tako proti Šempetru kot Lat-kovi vasi nastajajo dolge kolone, ki ohromijo promet v obeh krožiščih. Domačini se lahko gneči sicer izognejo z obvozi po okoliških lokalnih cestah. »Pred leti so ob obnovi mostu pozabili na kolesarje. Na to smo opozorili ob tehničnem prevzemu obnove. Trajalo je deset let, da so pripravili projekt ureditve kolesarske in pešpoti,« pravi župan Vinko Debelak. Po obnovi leta 2011 je prehod čez most čez Savinjo prepovedan za kolesarje. Kljub temu da je Ločica ob Savinji od Latkove vasi oddaljena le streljaj, je do nje treba kolesariti daleč naokoli. (Foto: SHERPA) Ze več kot 120 let GOTOVLJE - Podružnična osnovna šola je lani obeležila 120 let delovanja. Ob tej priložnosti je bila v soboto prireditev s kulturnim programom, za katerega so poskrbeli učenci. Ker ob lanskem prazniku zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja virusa prireditev ni bila mogoča, so jo pripravili pretekli konec tedna. Domačini so šolo začeli graditi aprila 1901. Učenci so v šolske klopi sedli še konec istega leta. Gotovljani so ponosni na šolo, ki je bila v zadnjih desetih letih deležna kar nekaj osvežitev. Prenovili so sanitarije, nekaj učilnic, uredili kotlovnico, prenovili okna, parket in streho. Je namreč središče izobraževalnega, družabnega in kulturnega dogajanja v kraju. ŠO Nekoč kmalu podrtija, v ■ v v crozisče REČICA OB SAVINJI - Podjetje Voc Celje gradi krožišče na Reneku. Krožišče bo zraslo na križišču regionalnih cestnih odsekov Mozirje-Radmirje, Nizka-Rečica ob Savinji in javne poti za naselje Trnovec. Vrednost naložbe, ki naj bi bila predvidoma končana do konca letošnjega avgusta, znaša malo več kot milijon evrov. Gradnjo, ki se je začela letos spomladi, v celoti financira Direkcija RS za infrastrukturo. Ob krožišču bo izvajalec uredil še površine za pešce in kolesarje ter avtobusni postajališči. ŠO Pod cerkvijo bo zrasla soseska POLZELA - Na zadnji občinski seji so imeli polzelski svetniki na dnevnem redu predlog odloka o ureditvenem načrtu centra Polzele. Predstavila ga je Tjaša Marko iz projektantskega podjetja Tiurb. Za je glasovalo devet članov, medtem ko jih je bilo pet proti. Spremembe so predvidene na petih območjih, ki večinoma predstavljajo nepozidane kmetijske površine, izjema je le območje šole, kjer gre za razširjeno ograjeno območje. V središču Polzele je med poslovno-trgovskim središčem, v katerem domuje Tuš, in športnim igriščem načrtovana stavba za storitvene dejavnosti (avtopralnica in sesalnica). Na travniku na vzhodnem delu športnega igrišča bodo predvidena teniška igrišča nadomestili z dvema večsta-novanjskima stavbama. Večstanovanjski blok, ki leži na južnem delu načrtovane večstanovanjske pozidave med območjem kmetijske zadruge in načrtovano obvoznico, bodo nadomestili z enostanovanjskimi stavbami. Projektantka Tjaša Marko je prav tako predstavila načrtovano prostorsko ureditev na območju Pod cerkvijo. Občinski podrobni prostorski načrt, ki so ga svetniki sprejeli soglasno, na tem območju prinaša umestitev 32 stanovanjskih enot. ŠO Kulinarika odpira vrata v svet turizma ŠMARTNO OB PAKI - Ker se mladi na območju Savinj-sko-šaleške regije premalo vključujejo v razvoj turističnega gospodarstva, katerega osnova sloni na gostinstvu, je Razvojna agencija Savinj-sko-šaleške regije s partnerji pripravila zanimiv kulina-ričnoizobraževalni projekt Kul Saša. Udeleženci so pod vodstvom mentorja nadgrajevali znanje o pripravi tradicionalnih slovenskih jedi in ob koncu so prejeli tudi certifikat. »Namen projekta je kulinarično izobraziti mlade, ženske in druge, ki jih to zanima za popestritev turistične ponudbe v Sa-vinjsko-šaleški regiji. Poudarek je predvsem na tradicionalni kulinariki, prikazani v skladu s sodobnimi smernicami. S projektom želimo ljudi osvestiti o pomenu uporabe lokalnih sestavin. Želimo obuditi tradicionalno kulinariko in z njo popestriti prireditve, dogodke ter predvsem turistično ponudbo,« je dejala direktorica razvojne agencije Biljana Škarja. Izobraževanja so bila organizirana od marca do začetka maja. Prvi program usposabljanja »Saša kulinarični mojster tradicionalnih jedi« je vodil predavatelj Janez Jevšnik, učitelj praktičnega pouka v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Udeleženci programa so se seznanili s sodobnimi kuharskimi postopki in jih nadgradili. Med usposabljanjem sta nekaj svojih kulinaričnih skrivnosti razkrila tudi večkrat nagrajena Alenka Kodela, ena najboljših i4n slaščičark v Sloveniji, in izvrsten chef Gregor Rozman, član slovenske kuharske reprezentance. Drugi program usposabljanja Saša gastronomski mojster tradicionalnih slovenskih/lokalnih jedi in pijač je vodila predavateljica Simona Pompe, učiteljica praktičnega pouka v Šoli za storitvene dejavnosti ŠC Velenje in avtorica knjige Čarobni svet serviet. Poseben poudarek je bil namenjen področju enogastronomije ter povezovanju horizontalnega in vertikalnega spajanja -druženju jedi z vini. V okviru predavanj so med drugim udeleženci pripravljali koktajle s slovenskim prvakom v njihovem mešanju Anžetom Šmi-dom, obiskal jih je tudi vinar Jurij Brumc. Kot je poudarila direktorica, je želja razvojne agencije, da bi se tovrstna usposabljanja nadaljevala. V projekt sta poleg razvojne agencije, ki je koor-dinatorica projekta, vključena še dva partnerja - Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki in hotel Planinka. LKK ^ m /Ш^ Celje ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK ZAPRTO INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 I 20. MAJ 2022 11.00 IN 16.00, PLOŠČAD KNEŽJ/ DVOR OTROŠKA IN DRUŽINSKA USTVARJALNICA PANJSKE KONCNICE SVETOVNI V MN ~ ČEBEL 1ШШ Jrtirff Pokrajinski i ;i V ,» muzej W*p* Celje j 21 MAJ 2022 * 10.30, OTROŠKA srmcKcm ^SUcT I a& Z ENE0 8R0NJ0 СЛЛЕК SKULPTURA PLASTIKA «jaiJtjJ'Ji Pokrajinski •»•iS; > muzej Џ. Ј! Celje 10 KULTURA Uredniki knjige Še zgodb, ki je izšla v nakladi 500 izvodov, so (od leve) Kvirina Martina Zupanc, Jure Godler in Barbara Gradič Oset. 70 piscev in ilustratorjev je ustvarilo delo Še zgodb! Znameniti Šentjurčani med knjižnimi platnicami Marsikdo pozna prgišče najbolj znamenitih Šentjurčanov. A v šentjurski občini je delovalo ali se tam rodilo še veliko drugih ljudi, ki so s svojo življenjsko zgodbo stopili iz okvirov svojega časa in okolja. Njihovi dosežki so v sliki in besedi predstavljeni v knjigi z naslovom Še zgodb! 50 zgodb, ki so jih napisali Šentjurčani. TINA STRMCNIK Uredniki knjige Barbara Gradič Oset, Jure Godler in Kvirina Martina Zupanc so doslej že naleteli na knjige, ki izpostavljajo bodisi zgodbe znamenitih občanov bodisi zgodbe prepoznavnih žensk. Pred dvema letoma so se domislili, da bi podobno knjigo pripravili o ljudeh, ki so se rodili v Šentjurju ali so tam delovali. Zamislili so si, da bi bila vsaka oseba predstavljena s kratkim opisom in da bi o vsakemu posamezniku spregovorila njegova ilustrirana podoba. Uredniki so knjigo začeli snovati v letu, ki je bilo posvečeno Josipu Ipavcu. Idejo o izidu sta podprli Občina Šentjur in tamkajšnja zveza kulturnih društev. Pri izboru izjemnih Šentjurčanov so po besedah Barbare Gradič Oset postavili nekaj kriterijev - da osebe niso več žive, da o njihovem življenju in delu obstaja dovolj literature ali da obstajajo osebe, ki lahko o teh ljudeh povedo kaj več. »Ker smo vsi trije uredniki ljubiteljski kulturniki, smo v izbor uvrstili veliko ljudi, ki so svoj pečat pustili na kulturnem področju, seveda smo med platnicami predstavili še posameznike, ki so počeli tudi kaj drugega.« Navdihujoče življenjske zgodbe Pri nastajanju knjige je sodelovalo približno 70 piscev in ilustratorjev različnih starosti, poklicev in zanimanj. »Številne informacije smo črpali od >staroselcev<, ki so v svojem spominu o znamenitih Šentjurčanih ohranili zanimive drobce iz prve ali druge roke. Dali so nam dobre nasvete o tem, koga naj nagovorimo, da bi pripravil opis življenja posamezne osebe, ki smo jo želeli uvrstiti v knjigo. O nekaterih predstavljenih ljudeh obstaja tudi nekaj splošno znanih informacij,« je dejal Jure Godler. Ko so zbirali gradivo, so bili uredniki knjige nemalokrat presenečeni, kdo vse je povezan s Šentjurjem in kakšni so njegovi dosežki. Barbaro Gradič Oset je na primer navdušila življenjska zgodba dr. Stanka Buserja s Ponikve, ki je bil izjemen geolog. Poleg tega je bil izvoljen v prvi slovenski parlament. »Leta 1992 se je potegoval za mesto predsednika države. V omenjenem letu je prepričljivo zmagal Milan Kučan, kar je morda razlog, da se slabo spominjamo drugih kandidatov za predsednika.« ilustracij so prispevali stari mački, ki jih poznajo vsi Šentjurčani, nekaj tudi avtorji, ki se šele uveljavljajo na svoji umetniški poti. Predloge za mlajše ilustratorje je dala vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša, ki se je povezala z osnovnimi šolami. Vsaka ilustracija po besedah Zupančeve Barbara Gradič Oset: »Tokrat so nas zanimala samo preverjena dejstva, gre za kratke biografije brez dodatnih legend. Vsi pisci, ki smo jih povabili k sodelovanju, so bili takoj pripravljeni sodelovati in pomagati pri iskanju dodatnega gradiva. Podpora vseh soustvarjalcev je bila res zelo močna.« Jure Godler: »Na koncu knjige so predstavljene osebe razporejene po časovnem traku, bralec lahko vanj nalepi portrete znamenitih ljudi, povezanih s Šentjurjem. Dodana vrednost je, da lahko bralec na koncu knjige zapiše tudi svojo zgodbo in nariše svoj potret. Ali vanjo zapiše zgodbo osebe, ki se mu zdi pomembna.« Sogovornico je navdušila tudi življenjska pot Ivanke Knific oz. Jeanette Foedransperg, operne in koncertne pevke s Planine pri Sevnici. Omenjena ustvarjalka je petje študirala v Ljubljani, za svoje nastope je prejela številne dobre kritike, med drugim je pohvale prejela za svojo vlogo Venere v eni od oper Riharda Wagnerja. Kasneje je bila ena najuspešnejših pevskih pedagoginj v Ljubljani. Godler je dodal, da se domačini premalo zavedajo, da so nekateri Šen-tjurčani vplivali tudi na razvoj Slovenije in celo Evrope. »V Šentjurju do nedavnega na primer nismo bili tako zelo pozorni na Josipa Ipavca, slednji je bil velikokrat nekako v senci svojega strica in očeta. Danes vemo, da je v tujini veliko bolj čislan kot pri nas.« O ljudeh in zanje »Zamislili smo si, da bomo ustvarili zgodbe o ljudeh in za ljudi,« je dejala Kvirina Martina Zupanc in tako pojasnila odločitev urednikov, da so k snovanju tega knjižnega dela povabili čim več domačinov. Nekaj nosi pečat tistega, ki jo je ustvaril. »Zagotovo je to, da bralca preseneti vsaka posamezna stran, dodana vrednost te knjige.« Zanimivo je, da za nekatere ljudi, ki so predstavljeni v knjigi, ne obstaja nobena fotografija, s katero bi si lahko ilustratorji pomagali pri snovanju njihovega portreta. Pri pripravi portretov oseb iz 18. stoletja so morali biti ustvarjalci torej še bolj domiselni. Kam so poniknile ženske? Sogovornica je še opozorila, da je bil precejšen izziv v knjigo vključiti čim več predstavnic nežnejšega spola. »V kolektivni spomin Šentjurča-nov se je žal zapisalo zelo malo žensk. Ko smo naleteli na informacije o kakšni zanimivi domačinki, smo jo takoj vključili v delo. Nihče od nas na primer prej ni poznal Malčke Podgoršek s Ponikve, ki se je dejavno zavzemala za ženske pravice.« Uredniki knjige se strinjajo, da je bila zelo pomembna oseba tudi Katarina Ipavec. Čeprav za seboj ni pustila ohranjenih del, je po njihovem mnenju odločno vplivala na to, da so bili njeni sinovi in vnuk glasbeno podkovani. »Prav zaradi nje so se lahko uveljavili kot skladatelji. Če ona ne bi imela glasbene izobrazbe, tudi Gustava in Benjamina najbrž ne bi potegnilo v glasbene vode,« je razložil Godler. Namigi za odkrivanje občine Knjiga je zanimiva tudi kot turistični vodič. V njej so namreč QR-kode, ki s pomočjo pametnih telefonov uporabnikom razkrijejo kakšno zanimivost o predstavljeni osebi - na primer povezavo do rojstne hiše, obeležja ali njenega digitaliziranega dela. Za nekaj posameznikov niso našli nobene stvari, na katero bi lahko opozorili. Zato so na primer sami posneli video in opozorili na kakšno zanimivost. »Dobro bi bilo, če bi kakšno obeležje še vpeljali v prostor in tako pomagali ohranjati spomin na ljudi,« je dejala Kvirina Martina Zupanc. Idejo, koga bi še predstavili, so uredniki knjige dobili tudi iz poimenovanj šentjurskih ulic. Snovalce knjige je zanimalo, kaj je počel človek, po katerem se neka ulica imenuje, česar velikokrat ne vedo niti tisti, ki tam stanujejo. Kvirina Martina Zupanc je dodala, da je lahko knjiga navdih za poimenovanje še katere ulice, ki je v Šentjurju še ni - na primer ulice Herberta Kartina. Vedenje o številnih znamenitih osebnostih iz Šentjurja tone v pozabo tudi zato, ker na spletu o njih ni nobenega zapisa. Zato bodo uredniki zapise, do katerih so se dokopali, čez nekaj časa objavili na javno dostopnih omrežjih. Legende bodo še sledile Če bo od prodaje knjige ostalo kaj dobička, ga želijo ustvarjalci nameniti pripravi nove knjige. Med ustvarjanjem te, ki so jo šele nedavno prejeli iz tiskarne, so namreč dobili nove ideje, kdo od piscev bi še lahko sodeloval. Morda bodo nove zgodbe, osredotočene na legende, bajke in pripovedke, povezane s Šentjurjem. Godler razmišlja, da bi lahko med knjižne platnice ujeli tako izmišljene zgodbe, kot je tista o deklici Firi, kot stare pripovedi o zmaju Lintvarju ali o nastanku naselja Črnolica. Gradič Osetova je dodala, da bi si omembo v knjigi zaslužile tudi zgodbe, povezane z nekaterimi šentjurskimi stavbami, ki so bile v preteklosti v lasti različnih lastnikov ali so imele zanimivo vsebino. Kvirina Martina Zupanc je omenila, da bi bilo vredno raziskati nekatere posebnosti krajev, na primer to, zakaj je na Prevorju observatorij ali kakšna je zgodba podrtih dreves pred Osnovno šolo Franja Malgaja Šentjur. »To je bila pravzaprav naša prva ideja. In ker je prva ideja ponavadi najboljša, bi jo bilo vredno uresničiti.« Foto: Andraž Purg - GrupA Kvirina Martina Zupanc: »Da bi lahko narisala Alojzija Drobeža, sem v arhivu župnišča poiskala fotografijo iz njegove mladosti, kjer je na posnetku še župnijska cerkev. Ko sem dobro pogledala, sem videla, da kazalci na eni strani ure kažejo drugače kot na drugi strani. Očitno je fotografija ujela trenutek, ko se je mehanizem ure pokvaril. To posebnost smo ohranili tudi v knjigi.« KULTURA 11 Zadnje dejanje leta Josipa Ipavca Obujena Josip in Vrtoglavka Preteklo nedeljo je Pihalni orkester Šentjur v športni dvorani OŠ Hruševec pripravil koncertno opero Josipa Ipavca Princesa Vrtoglavka. Poleg pihalnega orkestra so nastopili MePZ Zarja Šentvid pri Planini in solisti Andreja Zakonjšek Krt, Martina Zapušek, Primož Hladnik, Anna Marie Frank, Matevž Ocvirk in Voranc Ocvirk. LUKA ŽERJAV Ob lanskem nacionalnem letu Josipa Ipavca se je Pihalni orkester Šentjur želel na svoj način pokloniti šentjurskemu velikanu. »Odločili smo se za izvedbo komične opere Princesa Vrtoglavka. Vključilo se je kar nekaj šentjurskih zanesenjakov, med njimi Jurij Hladnik in Peter Tovornik, ki sta zares izjemno načete partiture spravila v red. Ker lani zaradi koronavirusa izvedba ni bila mogoča, smo pripravili prireditev šele zdaj. Ker je šlo za koncertno in ne povsem odrsko različico opere, so bile posamezne arije odpete kot koncert, vmesno, sicer igrano vsebino pa je na zanimiv način povzel pripovedovalec,« je o dogodku povedal scenarist prireditve Vid Palčnik. Organizatorje je razveselilo tudi, da se je vabilu odzvala Andreja Zakonjšek Krt, ki je naslovno vlogo odpela tudi v premierni izvedbi leta 1997. Večer je bil tako čudovit preplet glasbe in besede, zelo poslušljiv tudi za občinstvo, ki sicer ne spremlja opere. Posebej za to priložnost so v uvodnem nagovoru prireditve z glasom in s projekcijo obudili lik Josipa Ipavca, ki je v hudomušnem pozdravu nagovoril ustvarjalce in obiskovalce koncerta, ki so dodobra napolnili športno dvorano OŠ Hruševec v Šentjurju. Zasluge za obuditev tudi Igorju Grdini V nedeljo so uprizorili Josi-povo opereto, ki ima zanimivo preteklost. Avtorica besedila Poleg pihalcev in solistov so nastopili tudi pevci in pevke MePZ Zarja Šentvid pri Planini je Mara Čop - Berksova. Parti-ture je, precej uničene, odkril ddr. Igor Grdina, saj se je dolgo časa ukvarjal z raziskovanjem dinastije Ipavec. Delo ni bilo nikdar v celoti izvedeno v času Josipovega življenja, ne- kajkrat le posamezni koščki. Do premiere je tako po zaslugi Grdinovega odkritja prišlo leta 1997 v SNG Maribor. Zgodba Princese Vrtoglavke se dogaja v Parizu, in sicer na dvoru precej ekscentričnega vojvode, ki se na stara leta zaljubi. A v ženitev mu ponudijo mlado dekle Maud, ki v zgodbi hitro upraviči svoje naslovno ime - Princesa Vrtoglavka. »V operi tako spremljamo številne nepričakovane zaplete, ki jih prinašata dve povsem nasprotni naravi - na eni strani aristokratski, snobovski duh, na drugi mladostna neizkušenost, lahkomiselnost in veliko trmoglavosti,« je zgodbo opisal Vid Palčnik. Sprti na obroke Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje je minulo soboto v kulturnem domu v Škofji vasi uprizorilo premiero avtorske komedije Sprt na obroke. Avtorica zgodbe in režiserka ter scenografka predstave je Anica Milanovič. V zgodbi se avtorica posveča vsakdanjemu življenju, saj v njej gledalci spremljajo življenje dveh družin. Ena od omenjenih družin se sooči z ločitvijo, kar odmeva v celotni vasi, kjer se zgodba dogaja. »Zgodbo sem postavila na vas, na obrobje večjega mesta, kjer vsi vedo vse o vsem in vsakomur, zato se v zabavno iskanje vključi celotna vas,« je na kratko predstavila zgodbo avtorica. V predstavi nastopajo Žiga Bedrač, Lada Ščurek, Ana Klincov, Andrej Hribernik, Urška Jagrič, Jure Novak in Anica Milanovič, ki je povedala tudi, da vsi igralci v predstavi upodabljajo like, ki imajo ista imena kot igralci v resničnem življenju: »Zdelo se mi je zanimivo, da se ne zapletamo v izmišljanje imen, saj imamo vsi že svoja. Igralce sem seveda vprašala, ali se s tem strinjajo, kar so sprejeli z velikim navdušenjem.« Tudi besedilo je nastalo šele po opravljenem izboru igralcev, saj je avtorica besedilo prilagodila tudi osebnostnim lastnostim igralcev, ki nastopajo v predstavi. Zabavna komedija je nasmejala vse gledalce, ki so napolnili kulturni dom v Škofji vasi. Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje je sicer že uveljavljeno. Njegovi začetki segajo v leto 1993, a od nedavnega z novim imenom. Nekdanje Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje so namreč leta 2020 preimeno- vali. Nadeli so mu ime dolgoletnega igralca, režiserja, umetniškega vodje in gledališkega duhovnega očeta Petra Simonitija. Večino bogatega repertoarja zavzemajo recitali, s katerimi gledališčniki redno predstavljajo pisatelje in pesnike svetovne in domače literature ter druge pomembne slovenske osebnosti. Gledališče prav tako vsako leto pripravi kakšno dramsko uprizoritev, v svoji stalni zbirki pa ponosno hranijo več dramskih del, ki jih izvajajo že dve desetletji. Najbolj prepoznavni med njimi sta zagotovo drami Leta nič, en dan potem in Pod košatim očesom. Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje je pripravilo v času svojega delovanja že več kot sedemsto nastopov. LŽ Foto: Sara Tamše Dirigent pihalnega orkestra Šentjur Jurij Hladnik Solistka Andreja Zakonjšek Krt je naslovno vlogo odpela tudi v premierni izvedbi leta 1997. Igralska zasedba po uspešni premieri Slovenija 12 točk - razstava znamk Danes bodo na Gimnaziji Celje - Center odprli evrovizijsko filatelistično razstavo s predstavitvijo priložnostne znamke, ki je posvečena letošnjemu nastopu zasedbe LPS na tekmovanju za pesem Evrovizije. Razstava Slovenija 12 točk - Od Divjih bab do Torina je bila pred tem med 5. in 17. majem na ogled v celjskem Citycentru. Obsega 96 listov formata A4, ki so razporejeni v šestih namenskih filatelističnih vitrinah Filatelistične zveze Slovenije. Avtor razstave je celjski filatelist Tone Petek, ki je poleg znamk, ki so bile izdane na temo Evrovizije, v razstavo vključil znamke s področja glasbe. »Pri svojih razstavah praviloma kupujem tematske znamke na Nizozemskem. Ampak znamk z evrovizijsko tematiko je zelo malo, tudi v večjih zahodnejših evropskih državah jih pravzaprav ni. Nekaj sem jih našel v Estoniji in Avstriji,« je o iskanju gradiva za razstavo povedal avtor Tone Petek, ki je tudi dejaven član Filatelističnega in numizmatičnega kluba Celje. »Ob tej priložnosti vabim vse, ki jih zanima karkoli v povezavi z znamkami, da se nam pridružijo na naših srečanjih, ki jih pripravljamo vsak drugi četrtek v mesecu v II. Osnovni šoli Celje,« je povabil Tone Petek. Sicer so pred nedavnim ob tej priložnosti s Pošto Slovenija v društvu pripravili osebno znamko prireditve ter priložnostno razglednico in dnevni poštni žig. Poleg filatelije vključuje razstava še predstavitev skupine LPS, dve gramofonski plošči, kolaže fotografij dosedanjih zmagovalcev pesmi Evrovizije, informativni pregled vseh dosedanjih festivalov, nekaj notnega črtovja za ilustracijo, risbe osnovnošolcev, letošnjo osebno znamko, žig in razglednico prireditve. LŽ 12 NAŠA TEMA Od »štalce do kravce« na Celjskem Kako je v naših krajih biti mlad? Kako so leta 2018 živeli mladi, stari od 18 do 34 let delež v odstotkih V Sloveniji imamo najmanj mladih v zgodovini samostojne države. Njihovo število je upadlo kar za tretjino, navaja zadnja nacionalna raziskava Mladina 2020. Ker letos obeležujemo evropsko leto mladih in ker se približuje 25. maj, ki smo ga nekoč obeleževali kot dan mladosti, smo preverili, kako se v večjih občinah na Celjskem razlikujejo nekateri pogoji za to, da bi si mladi tam lahko ustvarili življenje. TINA STRMČNIK Živeli so pri starših Živeli so v uporabniškem stanovanju* Bili so lastniki stanovanja Živeli so v skupinski ali drugi obliki nastanitve Bili so najemniki stanovanja 61 odstotkov 22 odstotkov 7 odstotkov 5 odstotkov 4 odstotkov *uporabniško stanovanje je stanovanje, katerega lastnik ni nihče od stanovalcev, ki ga uporabljajo, hkrati stanovanje ni najemno. Lastniki takšnih stanovanj so večinoma sorodniki enega od stanovalcev, najpogosteje njegovi starši. Odselitev od doma leto 2021 leto 2012 Povprečna starost žensk leta 2020 leta 2010 (povprečna starost) 29,6 29,1 1 ob rojstvu prvega otroka J 29,6 leta 28,7 leta Vir: ocene Eurostata in Statistični urad RS Zgodba mladega para Zasoljena cena za skopo kvadraturo Ko mlad človek konča študij, dobi redno zaposlitev ali spozna sorodno dušo, začne ponavadi iskati svoj kotiček, kjer bi si lahko ustvaril svoje življenje. Ob omenjenih mejnikih je pot v Celje pripeljala 26-letno Saro Pančur iz Kamnika in 37-letnega Dejana Cvetanoskega iz Šmarja pri Jelšah. Prosta stanovanja sta v knež- Med nekaterimi ogledi sta jem mestu začela iskati pred ugotovila, da so lastniki v ogla- I ч Sara Pančur in Dejan Cvetanoski (Foto: Osebni arhiv) tremi leti. Bila sta odločena, da ne bosta sprejela zgolj najema sobe. Na voljo jima je bila dokaj skromna ponudba na trgu, sta dejala. Ob ogledu stanovanj so kar deževala vprašanja, ki so se Sari zdela precej osebna. »Komaj sva se odločila, da bova prvič zaživela pod isto streho, že sva bila deležna vprašanj, ali načrtujeva družino. Veliko ljudi, ki so stanovanja ponujali v najem, je odkrito povedalo, da si ne želijo, da bi tam bival majhen otrok, nekateri so ocenili, da je stanovanje premajhno za mlado družino.« Dodala je še, da so si lastniki kot popolna podnajemnika predstavljali mlad izobražen par, ki ne kadi. Hišni ljubljenčki so bili zelo nezaželeni. su omenjali dvosobno stanovanje, v resnici pa je bila na voljo garsonjera, pregrajena s kakšno žaluzijo. Za posamezna stanovanja sta opravila tudi dva kroga razgovorov. Včasih sta dobila občutek, da bi lastniki stanovanj najraje prebrali njuni pogodbi o zaposlitvi, da bi se na lastne oči prepričali o višini njunih osebnih dohodkov. Prednosti življenja v mestu Njuno prvo stanovanje je bilo veliko 38 kvadratnih metrov, kar se jima je zdelo primerno za začetek, je komentirala sogovornica. Zanj sta mesečno plačevala 350 evrov. Ko jima je lastnik najemnino zvišal na 400 evrov, sta najemno pogodbo prekinila. Sedaj VELENJE Sofinanciranje stroškov posojila Mestna občina Velenje mladim letos prvič ponuja možnost pridobitve sofinanciranja stroškov kredita za reševanje prvega stanovanjskega problema za nakup stanovanja, stanovanjske hiše ali za gradnjo hiše. V letošnjem proračunu so za to zagotovili 15 tisoč evrov. V občini so dodatno denarno pomoč uvedli, saj želijo, da mladi ostanejo v Velenju. Hkrati z ukrepom privabljajo mlade od drugod, naj si v Velenju ustvarijo dom in družino ter se tam zaposlijo. Mestna občina Velenje je s več kot tri tisoč evrov. Subven-predstavniki mladih preučila cija bo odobrena na podlagi zakonske možnosti, v okviru katerih lahko pomaga mladim pri reševanju stanovanjske stiske. Do enkratne pomoči so upravičeni mladi do 35 let, ki prvič rešujejo stanovanjski problem z nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše ali z gradnjo stanovanjske hiše. Subvencija velja za stroške odobritve kredita, zavarovanje kredita ali plačilo obresti. Višina pomoči je omejena in znaša do 50 odstotkov stroškov kredita in ne uspešne prijave na razpis, ki ga bodo objavili v tem mesecu. V letošnjem proračunu so za to zagotovili 15 tisoč evrov. Nižji komunalni prispevek Velenjska mestna občina je v zadnjem obdobju izvedla tudi več drugih dejavnosti, ki vplivajo na boljšo kakovost življenja mladih. Mladim je za 50 odstotkov znižala komunalni prispevek. Sprejet je bodo najbrž po svojih močeh pomagali starši. Pomembno se jima zdi, da ostaneta v mestu. Sara, ki ne prihaja iz naših krajev, tako lažje najde zanimive dogodke, ki jih želi obiskati, in plete svoj družabni krog. Po poklicu je grafična oblikovalka in tudi podjetje, kjer je zaposlena, ima svoj sedež v mestnem jedru. Na delo se vozi s kolesom, s tem prevoznim sredstvom doseže tudi druge točke, ki jih rada obiskuje. Avtomobila, ki v njenih imata v najemu hišo, za katero plačujeta 250 evrov, cilj lastnikov je namreč, da v nepremičnini nekdo živi. Čeprav ju osrečuje, da imata okoli svojega doma zelenje, ima življenje v starejši stavbi svoje zakonitosti. Pred dnevi so na primer s stene odpadle vse zgornje kuhinjske omarice. Zato razmišljata, da bi si počasi ustvarila nekaj svojega. Vprašanje je, ali bosta ta zalogaj zmogla sama. Če bodo le lahko, jima očeh predstavlja dodaten strošek, ne potrebuje. »Res verjamem v Celje in občudujem ljudi, ki se trudijo, da bi središče spet oživelo. Tudi zato se mi zdi pomembno, da mladi ostanemo v tem mestu,« poudarja. Z otrokom še težje do posojila Ko razmišlja o stanovanjski politiki za mlade, si želi, da bi obstajal kakšen ukrep, s pomočjo katerega bi mladi po letih plačevanja najemnine za ne-profitno stanovanje naposled postali njegovi lastniki. Zdi se ji, da najem neprofitnega CELJE pravilnik o dodeljevanju stanovanj v najem mladim, zanje je namenjenih pet stanovanj. V občini več denarja namenjajo sledenju ciljev lokalnega programa razvoja delovanja mladih, mlade vključujejo v razvojne projekte. Znesek enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka so povišali za 100 odstotkov, zdaj znaša 300 evrov. V velenjski občini že ves čas omogočajo vpis vseh otrok staršev, ki izrazijo zanimanje za vpis v enote tamkajšnjega vrtca. Prav tako so na marčevski seji sveta mestne občine potrdili sklep, da cena vrtca kljub naraščanju življenjskih stroškov ostaja za starše nespremenjena. Občina poleg tega spodbuja delovanje inkubatorja Saša in podpira mlade podjetnike, ki so na začetku svoje karier-ne poti. Foto: SHERPA imenovan Prva hiša. Na zemljišču v Zagradu bodo zgradili nekaj enostanovanjskih hiš za mlade družine. Stanovalci bodo bivali tako rekoč v naravi, hkrati bodo imeli dober dostop do pomembne infrastrukture, na primer do Celebusa, vrtca, šole in trgovin. Občina trenutno išče projektne rešitve, kmalu bo sporočila več informacij o številu predvidenih hiš, o njihovi površini in razporeditvi. Družba Nepremičnine Celje ob objavi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj mlade uvršča v posebno prednostno kategorijo. Če vlagatelj izpolnjuje pogoj za mlade in mlade družine, se uvrsti na prednostno listo, kjer so namenska stanovanja dodeljena izključno za to ciljno skupino. Letos bo mladim in mladim družinam podeljenih 36 tovrstnih namenskih stanovanj v novi stanovanjski soseski Dečkovo naselje - DN 10. In kako je opredeljena mlada družina? Gre za družino z vsaj enim otrokom, v kateri nihče od staršev ni star več kot 30 let, stanovanja morda pomaga pri reševanju prvega stanovanjskega problema. Dolgoročno pa težava nastane, ker mlad par, če dobi otroka, kljub dvema rednima plačama težko pride do dovolj visokega posojila, s katerim bi lahko kupil svoje stanovanje ali začel graditi hišo. »Mladi so pri najemanju posojil >kaznovani<, če imajo družino. Marsikdo od vrstnikov mi pravi, da je dobro najprej najeti posojilo za stanovanje in se šele nato odločiti za novega družinskega člana.« V Zagradu hiše za mlade družine V Mestni občini Celje so kot enega bistvenih izzivov, s katerimi se soočajo mladi, prepoznali reševanje stanovanjske problematike. Zato pripravljajo projekt gradnje hiš v Zagradu, povečali bodo tudi število neprofitnih stanovanj. V občini je trenutno v javni razpravi osnutek lokalnega programa za mladino Mladi so Celje. V programu, ki bo veljal med letoma 2022 in 2027, so predvideni še drugi ukrepi z namenom spodbujanja razvoja mladinske politike. V občini pripravljajo projekt, ali družino z vsaj enim otro- kom, v kateri nihče od staršev ni star več kot 35 let in nihče od otrok ni šoloobvezen. Gre za življenjske skupnosti obeh staršev in otrok ter druge življenjske oblike. Medtem ko so mladi opredeljeni kot osebe, ki niso starejše od 30 let. Vrtec, javni prevoz, podporno okolje V Mestni občini Celje glede na podatke končanega javnega vpisa otrok za novo šolsko leto pričakujejo, da bodo lahko v javnih vrtcih prvega septembra vsem novincem, ki bodo izpolnili starostne pogoje za sprejem, zagotovili prosto mesto. Zaradi potreb staršev so v vrtcih organizirali dodatne oddelke za otroke prvega starostnega obdobja tudi med trenutnim šolskim letom in omogočili sprejem 56 otrok. Doslej je javni prevoz brezplačen za otroke v spremstvu odraslega, osnovnošolci imajo za letno vozovnico 50-odstotni popust, dijaki in študenti imajo za letno vozovnico 25-odstotni popust. Mladi imajo pomembno podporno okolje na voljo v Celjskem mladinskem centru, kjer letno izvedejo 350 dogodkov, kjer sodeluje približno 12 tisoč mladih. Omenjeni center je organiziran kot učni zavod, kjer lahko mladi pridobijo tako prve formalne kot neformalne delovne izkušnje. Vse programske vsebine, ki jih zavod izvaja, so odraz želja in potreb mladih v lokalni skupnosti. Mladim je na voljo še Tehnopark Celje, največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji, v katerem lahko na igriv in zabaven način spoznavajo tehnologijo in znanost. Medtem ko mladim podjetnikom podporno okolje nudi Inkubator Savinjske regije. Tam so jim na voljo skupne delovne površine in samostojne pisarne. V službi za odnose z javnostmi so pojasnili, da ni naključje, da je Mestna občina Celje že dvakrat prejela certifikat Mladim prijazna občina. Pri pripravi različnih programov, ki spadajo v delovanje občinske uprave ali njenih javnih zavodov in javnih podjetij, se osredotoča na načrtno obravnavanje področja mladine, kar je razvidno tudi v trenutnem osnutku lokalnega programa za mladino. Foto: Andraž Purg - GrupA NAŠA TEMA 13 LAŠKO V Debru stanovanja za mlade V Občini Laško bodo skušali na potrebe mladih med drugim odgovoriti z gradnjo javnih najemnih stanovanj v Debru. Dvajset novih stanovanj bo namenjenih neprofitnemu najemu, dodatnih pet jih bo predvidenih posebej za mlade. V občini so predlog javno- na območju občine, mladim -zasebnega partnerstva za gradnjo novih stanovanj pripravili že leta 2020. Občinski svet bo predlog obravnaval, ko bo sprejet prostorski načrt, ki bo omogočal izvedbo projekta. V sklopu tega želi občina skupno odkupiti petindvajset javnih najemnih stanovanj. Od tega bo dvajset neprofitnih stanovanj in pet stanovanj za mlade. Drugih petdeset stanovanj v sklopu projekta bo v lasti zasebnega partnerja in bodo namenjena prodaji na trgu. V občini Laško imajo mlade družine prednost pri dodelitvi neprofitnih stanovanj. Kmalu bo znano, kako so bile točk-ovane vloge, ki so prispele na zadnji tovrstni javni razpis. V razpisu so bile dodatne točke med drugim namenjene prosilcem z daljšo dobo bivanja družinam in mladim, družinam z več kot tremi otroki, a tudi nekaterim drugim skupinam prosilcev. Do dodatnih točk so na primer upravičeni še invalidi in družine z invalidnim članom, prosilci, ki so pomembni za nemoteno izvajanje dejavnosti zdravstva in socialnovarstvenih storitev, izobraženi prosilci in prosilci, ki so dejavni člani socialno--humanitarnih organizacij ali organizacij s področja zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih nesrečah. Poleg tega so vsi občani, ki se odločijo za novogradnjo, dozidavo in nadzidavo, upravičeni do plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za uveljavljanje oprostitve plačila morajo oddati ustrezno vlogo. Plačila nadomestila so upravičeni za obdo- bje petih let od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Ob denarju še sadike dreves Starši ob rojstvu prvega otroka prejmejo 200 evrov, ob rojstvu drugega otroka 225 evrov in ob rojstvu tretjega otroka 250 evrov. Obenem jih laška občina obdari s sadiko medovitega drevesa. »To se nam zdi pomembno, saj tako prispevamo k prepotrebni zasaditvi dreves, tovrstna gesta je koristna za čebele in s tem za človeštvo,« so zapisali v službi za odnose z javnostmi. Javni vrtec na začetku šolskega leta sicer beleži nekoliko več vpisanih otrok, kot je razpisanih mest, vendar se med letom prostor za malčke sprosti v različnih enotah. Mladim v občini so na voljo tudi javni razpisi, namenjeni pridobitvi enkratne denarne pomoči za študij v tujini ter sofinanciranju mladinskih pro- OB ROBU jektov in programov. V občini je zelo dejavno društvo Študentski, mladinski in otroški center Laško (Šmocl), ki skuša mladi generaciji pomagati na njeni življenjski in poklicni poti. Pod okriljem občine deluje še otroški in mladinski center, znan pod imenom Otročji center - kino. V centru, za katerega skrbijo člani društva Šmocl, lahko najmlajši preživljajo svoj prosti čas ob različnih vsebinah, med drugim lahko sodelujejo pri delavnicah na področju fotografije ter avdio-in videoprodukcije. Študentski klub upravne enote Laško študentom, dijakom in mladim po duši ponuja več možnosti preživljanja prostega časa, zabave in druženja. Foto: Andraž Purg - GrupA ŠENTJUR Odzivni na potrebe mladih staršev Mladi se pri snovanju družine zagotovo ukvarjajo tudi z vprašanjem dostopnosti varstva predšolskih otrok. Po podatkih vpisa v enote Vrtca Šentjur v tem šolskem letu je bilo v tej vzgojno-izobraževalni ustanovi na voljo dovolj mest za vse vpisane otroke, ki so izpolnjevali starostne pogoje za vključitev. Do odstopanj je prihajalo zaradi izrecne želje po vpisu v neko enoto. Občina Šentjur z vrtcem skrbno spremlja demografske podatke in se z naložbami strateško odziva na potrebe. Lani je preuredila in dogradi- Nova igrala so nedavno dobile la vrtčevsko enoto na Ponikvi, kjer zdaj deluje še en dodaten oddelek, bolj uporabni so tudi skupni prostori. V minulih letih so bile energetsko obnovljene vse vrtčevske enote, v letu 2020 je občina obnovila in dogradila kuhinjo OŠ Dramlje, ki je namenjena tudi vrtcu, minula leta je poskrbela za prizidek k POŠ Kalobje ter za novo kuhinjo, tamkajšnja enota vrtca je pridobila novo igralnico ... tri enote vrtca, in sicer enote Loka, Pešnica in Center. Pomoč ob rojstvu otroka znaša v Šentjurju 150 evrov neto. Tudi izobrazba šteje Kakšno stanovanjsko politiko krojijo na občinski ravni? Občina na podlagi sprejetega odloka subvencionira plačilo komunalnega prispevka mladim družinam. Prav tako komunalno opremlja zemljišča oz. območja, ki so primerna za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš tudi za mlade družine ter za poslovne objekte za potrebe mladih podjetnikov. »V pripravi so ukrepi za doseganje ciljev na področju stanovanjske politike, s katerimi želi občina omogočiti vsem občanom, še zlasti mladim in mladim družinam, lažji dostop do lastnega oz. najemnega stanovanja,« so zapisali v službi za odnose z javnostmi. Občina je tudi v letošnjem razpisu za dodelitev neprofi-tnih najemnih stanovanj kot dodatno prednostno kategorijo uvrstila mlade prosilce, ki so tako upravičeni do več točk. Z razpisom daje prednost in dodatno število točk mladim glede na stopnjo njihove izobrazbe. Podpora na poslovni poti V okviru Razvojne agencije Kozjansko deluje Mladinski center Šentjur, ki mladim omogoča izobraževanja, usposabljanja, sodelovanje pri različnih projektih in v ustvarjalnih delavnicah ... Nekatere izobraževalne programe za mlade izvaja tudi Ljudska univerza Šentjur, mladinski podjetniški inkubator nudi podporo mladim na poslovni oz. podjetniški poti, mladi se združujejo v lokalnem študentskem klubu. Občina Šentjur je oktobra lani ponovno uspešno podaljšala veljavnost certifikata Mladim prijazna občina, katerega nosilka je že od leta 2013. To pomeni, da izpolnjuje prednostne naloge glede vključevanja, organiziranja, obveščanja, zaposlovanja in izobraževanja mladih, stanovanjske politike, mobilnost mladih in podobno. Za čim bolj celostno obravnavno mladih si bo prizadevala še naprej. Foto: SHERPA ŽALEC Lažje do prvega doma Občina Žalec, ki je certifikat mladim prijazna občina prejela leta 2013, mladim pomaga na različne načine. Zagotovo je najbolj spodbudna denarna pomoč, s katero mladim družinam pomaga pri reševanju prvega stanovanjskega problema. Mladim staršem, ki rešu- otrok. Prednostna okoliščina jejo svoj prvi stanovanjski problem, pomaga z znižanim plačilom vrtca v višini sedmih odstotkov. Gre za tiste družine, katerih otroci obiskujejo žalski javni vrtec in so obenem člani družine tamkajšnji občani. Za to je v žalskem občinskem proračunu letno namenjenih približno sto tisoč evrov. Mlade družine imajo v Žalcu prednost tudi na razpisu za neprofitna stanovanja. Občina jih točkuje kot prednostno kategorijo, zaradi česar dobijo dodatne točke. Koliko je teh, je odvisno od starosti staršev in od števila njihovih je tudi izobrazba staršev. Višja kot je, več točk pridobijo pri točkovanju. V javnem vrtcu je potreb po vpisih več, kot je na voljo mest - če pri tem upoštevamo normativne površine na otroka. Občina bo zato letos poleti začela graditi nov de-vetoddelčni vrtec z osrednjo kuhinjo in upravo v zahodnem delu Žalca. S tem bo zagotovila dovolj igralnih površin za vse vpisane otroke. Od mladinskega centra do štipendij Od leta 2020 deluje Mladinski center Žalec, ki ga je občina ustanovila s tamkajšnjim študentskim klubom. Denar za de javnost tega javnega zavoda, ki izvaja vrsto storitev in prireditev za mlade, zagotovi v proračunu. Mladinski center vzpostavlja podporo pri oblikovanju identitete mladih. Omogoča negovanje kulturnih, socialnih in drugih stikov med njimi, spodbuja družbeno vključenost, družbeno odgovornost, prostovoljne dejavnosti in neformalno izobraževanje. Poleg tega spodbuja mobilnost in mednarodno povezovanje mladih, zagotavlja njihovo obveščenost in izvaja različne interesne dejavnosti. Občina obenem z javnim razpisom sofinancira dejavnost društev na področju mladinske dejavnosti. Mladinskim organizacijam zagotavlja prostor za njihovo redno delovanje in organiziranje dogodkov, zagotavlja tudi brezplačne prostore za organizacijo sestankov. S pomočjo različnih ukrepov spodbuja izobraževanje in mobilnost mladih, predvsem z razpisovanjem občinskih štipendij in vključevanjem v regijsko štipendijsko shemo ter s finančno pomočjo na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja. ŠO, foto: SHERPA Kot zadetek na loteriji TINA STRMCNIK Kot srednješolki mi je bilo to, da bi se pri 18 letih zaposlila in že čez kakšno leto rodila otroka, nekaj nepojmljivega. V moji glavi so bili takrat povsem drugačni cilji - doživetja, potovanja, študij, delo za nedoločen čas, nato snovanje lastnega doma in šele nato družina. Ko sem iskala delo, je nastopila gospodarska kriza in mladi smo ves čas poslušali le o visokih številkah brezposelnih. Če se ne bi okoliščine srečno prepletle, kot se prepletejo številke za zadetek na loteriji, bi se moja kombinatorika morda klavrno izšla. Tudi danes imajo mladi svoje sanje. Prijatelja na pragu tridesetih sta pred kratkim uspela kupiti zemljišče za gradnjo hiše. Zdaj sta dnevno soočena z rastjo gradbenih materialov, podobno kot drugi državljani vedno bolj občutita inflacijo in spremljata nič kaj optimistične podatke o nemirih po svetu. Naj na svoj dom in družino čakata še pet let? Jima lahko kdo zagotovi, da bodo razmere takrat ugodnejše? Svet ves čas krojijo krize. A še vrsta drugih razlogov je, da so se od devetdesetih let 20. stoletja na ravni države številni mejniki odraščanja podaljševali v odraslost, kot navaja raziskava Mladina 2020. Mladi danes razmišljajo drugače, ob grajenju kariere se morda misel na družino za številne ne zdi tako samoumevna kot nekoč. Pohvalno je, da jim občine na Celjskem pri osamosvajanju pomagajo z različnimi ukrepi. V tokratnem kratkem pregledu smo našli vrsto dobrih primerov. A v zagotavljanje boljših pogojev za mlade bo treba verjetno odločneje zagristi predvsem na ravni države, kjer odločevalci odločajo o davčnih razbremenitvah, javnem stanovanjskem skladu, urejanju trga dela, zmanjševanju prekarnosti, merilih za dajanje posojil in še čem. Predvolilnih obljub na to temo je bilo res obilo. Med brezposelnimi je vse manj mladih Po podatkih celjske območne službe zavoda za zaposlovanje se je v zadnjih desetih letih število mladih brezposelnih občutno znižalo. Manj je tudi mladih brezposelnih s srednjo in z visokošolsko izobrazbo. Se je pa v tem obdobju podaljšalo povprečno trajanje brezposelnosti. Po podatkih, ki nam jih je posredovala območna služba, je bilo aprila letos v njenih registrih vpisanih 1.036 mladih do 26 let, kar je trikrat manj kot aprila 2013. Delež mladih med vsemi brezposelnimi osebami je 16,2-odstoten, pred desetimi leti je znašal 24,7 odstotka. Glede na izobrazbo se je najbolj zmanjšalo število mladih iskalcev zaposlitve z visokošolsko izobrazbo. Aprila 2013 jih je bilo 602, aprila letos 155 ali 15 odstotkov vseh mladih brezposelnih. Po letu 2013 je občutno upadlo tudi število mladih s srednjo tehniško, strokovno in splošno izobrazbo. Aprila 2013 jih je bilo 1.138, aprila letos 370. »Število mladih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, upada, saj je na trgu dela ogromno prostih delovnih mest, delodajalci pa zelo radi zaposlujejo mlade ljudi,« pojasnjuje direktorica celjske območne službe Dubravka Milovanović. O razlogih, zakaj se podaljšuje povprečno trajanje brezposelnosti, ki je bilo aprila 2013 9,8 meseca, aprila letos pa 12,1 meseca, Milovanovićeva pravi: »Na zavodu imamo veliko priložnosti napotiti mlade na prosta delovna mesta, ki ne zahtevajo izobrazbe oziroma gre za deficitarne poklice. Zato v naši evidenci dlje časa ostajajo iz drugih skupin, za katere ni toliko priložnosti. Torej je eden glavnih vzrokov zagotovo izobrazbena struktura, saj je manj ustrezna glede na povpraševanje delodajalcev. Mladi se pogosto odločajo za poklice, ki na trgu dela niso zelo iskani. Tudi šole velikokrat pri ministrstvu za izobraževanje uspejo potrditi nove programe, ki pa jih trg dela ne potrebuje. Tako nastaja razkorak med ponudbo in povpraševanjem.« Trajanje brezposelnosti mladih podaljšuje tudi vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, še navaja Dubravka Milovanović. Predvsem mladi z nižjo izobrazbo želijo pridobiti dodatna znanja, da bi se lahko čim prej zaposlili. Vključujejo se predvsem v programe za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, za pridobitev vozniškega izpita C- in E-kategorije, računalniških znanj in podobno. In še nekaj je, kar podaljšuje povprečno trajanje brezposelnosti. »Med mladimi zelo naraščajo primeri duševnih bolezni. To se dogaja zlasti zadnji dve leti in naši svetovalci, ki delajo z mladimi, so zato imeli dodatna izobraževanja. Medtem ko čakajo na strokovno zdravstveno obravnavo, mladi ostajajo v evidenci zavoda za zaposlovanje,« pojasnjuje Dubravka Milovanović. JI, Foto: SHERPA Direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Dubravka Milovanović 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur www.trgotur.si Kolorist - prodajalec na področju mizarskega programa (m/ž) (Žalec) Pričakovanja in pogoji: zaželena srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba, prednost bodo imeli kandidati kemijske ali lesne smeri, kandidat za delovno mesto je lahko iz gorenjske, osrednjeslovenske ali dolenjske regije, vozniško dovoljenje B-ka-tegorije, odlične komunikacijske in prodajne veščine, poznavanje osnov marketinga, veselje do dela s strankami, naravnanost k doseganju rezultatov, veselje do dela na terenu, poznavanje osnov dela z računalnikom, zaželeno osnovno znanje angleškega jezika. Prijave zbiramo do 31. 5. 2022. Spekter, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec CNC-operater m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 5. 2022. Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: varjenje po postopku MAG (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program, ali priučitev varjenja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: zaključeno srednjo šolo, smer ključavničar, ali s primerljivega, ustreznega področja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmen-sko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Monter m/ž (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, re-doljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-ka-tegorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 30. 5. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) m/ž Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo 30. 5. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ne zamudi edinstvene priložnosti, da od blizu spoznaš naše delo in proizvode. CC CINKARNA Sobota, 11. 6. 2022 od 9.00 do 12.00 (v primeru dežja 18. 6.) Na sedežu Cinkarne Celje (Kidričeva 26, Celje - vhod nasproti Harvey Normana) Ш Predstavitev proizvodov in edinstvenega gasilskega vozila / Krožna vožnja s predstavitvijo po podjetju in na lokacijah Za Travnik ter Bukovžlak V poslovni enoti Mozirje (Ljubija 11, Mozirje) Predstavitev proizvodov z ogledom proizvodnje Se nam želite pridružiti? Razmišljate o novem kariernem izzivu ali pa iščete prvo zaposlitev? Ne bodite sramežljivi, dobili boste vse potrebne informacije o poklicih, ki jih zaposlujemo. Več info: www.cinkarna.si si f Poskrbeli bomo tudi za animacijo najmlajših, pogostitev, glasbo, obiska|i i^s bosta maskoti, posebni gostje, morda vas čaka tudi kakšno presenečenje. KRONIKA 15 Dekle naj bi na srečo pravočasno pobegnilo Napadel naj bi mladoletnico Minuli konec tedna se je po družbenem omrežju razširil zapis ženske, ki naj bi v Slovenskih Konjicah ustavila mladoletnici, ki je iskala pomoč, ker naj bi jo želel neznan moški ugrabiti. Pri tem naj bi jo tudi prijel za intimne dele telesa, a je dekle pravočasno ušlo. Ženska, ki ji je ustavila, je zatem poklicala policijo. Na policijski upravi podrobnosti dogodka zaradi varstva osebnih podatkov, varovanja integritete in zaščite žrtev nasilja ne morejo razkriti. Po naših podatkih naj bi okoliščine dogodka že preiskovali, šlo naj bi za sum kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. SIMONA SOLINIC Zapis ženske, ki je mladoletnici pomagala, so delili mnogi na družbenem omrežju. Nekateri so zapisali, da domnevajo, kdo naj bi bil storilec. Odzvala se je tudi ženska, ki naj bi jo taisti neznanec neprimerno ogovoril pred konjiškim trgovskim središčem. Policija primer preiskuje, a ob tem navaj a, da izp o s tavl j an j e konkretnih primerov posega v dostojanstvo žrtev in njihovo intimnost ter jim povzroča dodatno škodo in jih stigmatizira«. Policisti na podlagi tovrstnih prijav in kakršnihkoli informacij o sumu kaznivih dejanj zberejo vsa obvestila, povežejo se tudi z vsemi pristojnimi ustanovami ter strokovnjaki. »Vedno storimo vse za zaščito žrtev. O ugotovitvah seznanjamo pristojno tožilstvo. Kazniva dejanja zoper spolno nedo- takljivost, dejanja spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja pomenijo za žrtve enega najhujših posegov v njihovo osebnostno celovitost. Gre za dejanja, zaradi katerih je prizadeta spolna nedotakljivost osebe, posledice so za žrtve lahko zelo hude,« so nam sporočili s Policijske uprave Celje. Ob tem dodajajo, da naj žrtve spolno nasilje vedno nemudoma prijavijo: »Policisti bomo izvedli vse ukrepe za preprečitev nezakonitih ravnanj. Storili bomo vse, da bomo kaznivo dejanje preiskali, odkrili storilca in zavarovali dokaze, potrebne za kazenski postopek.« Število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na območju PU Celje: 2017 2018 2019 2020 2021 posilstvo 9 9 2 5 6 spolno nasilje 11 10 10 10 11 kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja 0 2 1 2 0 spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let 22 8 24 20 15 prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva 8 4 21 22 13 Zakaj je zagorela sušilnica? V nedeljo ob približno 17.30 je zagorelo v starejši zapuščeni stavbi nekdanje sušilnice hmelja na Poti v Konjsko. Ogenj je uničil prostore skladišča, pakirnice in stiskalnice hmelja. Vzrok požara kriminalisti še preiskujejo. Neuradno je mogoče slišati tudi, da bi se lahko v stavbi zbirali neznanci. Ali bi lahko bil to razlog za požar, še ni znano. SIMONA ŠOLINIČ, BOJANA AVGUŠTINČIČ Z ognjenimi zublji se je borilo na desetine gasilcev iz Vojnika, Nove Cerkve, s Frankolovega, iz Socke, z Dobrne, iz Škofje vasi in z Ljubečne. Zahvaljujoč njihovi požrtvovalnosti in hitrosti stavba ni pogorela, ampak je uničen le del, saj so pravočasno preprečili, da bi se požar razširil še na drugi del stavbe. Gašenje je trajalo več ur, nakar so gasilci organizirali tudi požarno stražo, da ne bi ponovno zatlelo. Letos je bilo na območju Vojnika že kar nekaj požarov, pravi vojniški župan Branko Petre, zaradi česar so tamkajšnji gasilci letos posredovali že dvaindvaj-setkrat: »V stavbi stare sušilnice hmelja je zagorelo v delu, kjer so bile shranjene bale sena. Gasilci so s hitrim posredovanjem preprečili še večjo katastrofo. Vzrok res še ni znan, a se ugiba tudi v smeri, da se je v času požara kdo zadrževal v stavbi, vendar trenutno tega še ni mogoče trdi- stara ti, saj kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine. Možno je tudi, da bi bila vzrok električna napeljava. Sicer pa je ta stavba že nekaj let prazna, službi za skladiščenje različnih stvari. Tudi višina škode še ni znana.« Petre dodaja, da je omenjena stavba v lastništvu več hmeljarjev: »To je tudi vzrok, da vsa ta leta ni bilo konkretne odločitve, kaj naj bi z njo naredili. Si pa želimo, da bi lastniki dosegli nek sporazum, da bi bila stavba vendarle urejena, saj ves čas, ko je nihče redno ne uporablja, je njeno stanje slabše, poleg tega kazi podobo Vojnika. V soboto je gorelo tudi v Hruševju na območju Šentjurja. Zagorel je hlev. Lastniki so uspeli pred ognjem rešiti živino in traktor, druge kmetijske stroje in stvari je ogenj uničil. Vzrok požara in višina škode še nista znana. Gasilci so v nedeljo opravili izjemno delo. Na kraju so bili gasilci iz Vojnika, Nove Cerkve, s Frankolovega, iz Socke, z Dobrne, iz Škofje vasi in z Ljubečne. (Foto: Facebook Gasilci Dobrna) Nesreče so se vrstile V ponedeljek je bilo na Celj skem več delovnih nesreč. V Grličah pri Me-stinju je 64-letnemu moškemu pri delu na strehi zdrsnilo, zaradi česar je padel z višine treh metrov in pol in se hudo poškodoval. V Boletini se je huje poškodoval 44-letni moški pri napeljevanju mreže proti toči v sadovnjaku. Padel je z dvižne ploščadi delovnega stroja. V enem od podjetij v Draži vasi so morali pomagati 33-letne-mu vozniku tovornega avtomobila. Moški, preden je izstopil, ni zavaroval vozila z ročno zavoro, zaradi česar je vozilo zdrselo in ga stisnilo ob bližnji viličar. 33-letnik se je huje poškodoval. Nesreča pri delu se je zgodila tudi v podjetju v Nazarjah, kjer je 28-letni viličarist pri izogibanju drugemu vozniku viličarja huje poškodoval 23-letnega sodelavca. Prehitro ali pod vplivom alkohola V soboto dopoldne so policisti v Črnovi obravnavali 19-letnega voznika, ki je pri omejitvi 90 km/h vozil 152 km/h. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog. Isti dan zvečer je policijo poklical občan, ki ga je v Radečah ogrožal voznik avtomobila, ki je kazal očitne znake alko-holiziranosti. Pri vozniku so policisti nato opravili preizkus alkoholizirano-sti, ki je pokazal, da je imel v litru izdihanega zraka kar 1,33 miligrama alkohola oziroma približno 2,6 promila alkohola v krvi. Ker je ob tem vozil še brez vozniškega dovoljenja, so mu vozilo zasegli. Tudi zoper tega voz- nika bo sledil obdolžilni predlog. Policisti Specializirane enote avtocestne policije Celje so prav tako v soboto zvečer na avtocesti pri izvozu Šentrupert zaradi nezanesljive vožnje ustavili 45-letnega romunskega voznika osebnega avtomobila, ki je imel pripet lahek priklopnik. Voznik je vozil iz smeri Vranskega proti Šempetru. Pri nadzoru so policisti ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, saj je preizkus alkoholizira-nosti pokazal, da je imel 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so prepovedali nadaljnjo vožnjo in mu odredili pridržanje. Nezakonito čez mejo V ponedeljek zvečer so policisti v Kunšperku izsledili 19 državljanov Turčije in Indije, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. Vsi so zaprosili za mednarodno zaščito. 16 AKTUALNA PONUDBA Pojdi z menoj je že vrsto let himna na potovanju, na katera vabimo vse bralce Novega tednika in poslušalce Radia Celje. Vsi, ki želite na brezskrbne in hkrati zanimive počitnice, se lahko prijavite v turistični agenciji Relax. Z avtobusom se bomo tokrat točki za poljubljanje in za večno odpeljali na čudovito Korčulo, kjer bomo v neposredni bližini Vele Luke uživali na plaži in v ponudbi hotela Posejdon. Po pijači dobrodošlice nas bodo čakali samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja, popoldanska malica in pijača od 11. do 22. ure. Seveda nam bodo pripravili tudi dalmatinski večer, uživali bomo tudi z dalmatinsko klapo. Družili se bomo z domačini in pripravili večer spominov na Oliverja Dragojeviča. Ribji piknik in koncert dalmatinske klape bomo imeli na čarobnem otoku Proizd, kjer so najlepše plaže na Jadranu. Pravijo, da če ste zaljubljeni, se je treba sprehoditi do plaže Veli bok, se poljubiti na mozaični shraniti v spomin ta trenutek na ta čudoviti prostor otoka Proizd. Na Korčuli si bomo privoščili tudi Velaluško fešto, nastopila bo folklorna skupina, hkrati bo tudi sejem otoških izdelkov. Vsak večer bo popestrila glasba, hkrati bomo pripravili številne animacijske igre z zanimivimi nagradami. Vsi, ki boste odšli z nami na Korčulo med 18. in 25. junijem, boste dobili tudi majico, ki vas bo spominjala na naše skupne počitnice. Se nam boste pridružili? Nekaj mest je še na voljo, zato hitro v Relax, kjer jim zaupajte, da bi želeli tokrat z Radiem Celje uživati na Korčuli. Cena počitnic je od 479 evrov. Simona Brglez IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATFRIAI Na naših izletih pripravljamo animacijsko igro Kocko sreče in še veliko drugih iger. Tudi letos imamo v kovčku pripravljene številne nagrade Novega tednika in Radia Celje. Majice Novega tednika, Radia Celje in turistične agencije Relax boste prejeli vsi, ki se boste podali z nami na Korčulo. Optika DFTAI MDS 070 458 485 info@optika-oftalmos.si www.ontika-oftalmos.si CELIE - PTUI - ROGAŠKA SLATINA ŠPORT 17 Velenjski rokometaši v Slovenj Gradcu ubranili naslov pokalnega prvaka Pričakovano: Gorenju pokal, Celju prvenstvo No, Velenjčani že imajo v rokah lovoriko po zmagoslavju v tekmovanju za pokal Rokometne zveze Slovenije, Celjani nimajo še nič. Prišlo je do komičnega položaja - do tragikomičnega še ne - saj poznavalci trepetajo pred zadnjima celjskima prvenstvenima tekmama. Razlog je neprepričljiva predstava v boju za tretje mesto v pokalu proti Dobovi. DEAN SUSTER Strah naj bi bil povsem odveč, čeprav bodo Celjani gostovali prav v Dobovi, nato bodo v petek, 27. maja, pričakali Ivančno Gorico. Najboljši Velenjčan Tajnik Slovenski pokalni prvaki so rokometaši Gorenja, v Slovenj Gradcu so bili v finalu s 34 : 31 boljši od Loke. Za velenjsko ekipo je to tretja pokalna lovorika, pred tem je bila najbolj ša tudi v letih 2003 in 2019. Najprej je v sobotnem finalu pred finalom na kolena položila Celjane, največje domače tekmece, z 32 : 30. »Ko je žreb določil, da se bomo v polfinalu srečali s Celjani, smo si rekli, da je čisto vseeno, s kom se bomo srečali najprej. Celotna tekma je bila napeta. Tudi takrat, ko smo povedli s petimi goli raz- like, smo se zavedali, da se lahko, če ne bomo do konca tekme zbrani, rezultat hitro obrne. V zadnjih minutah so znali izkoristiti naše napake in so se nam zelo približali,« je poudaril vratar Emir Tale-tović, ki je v polfinalu zbral enajst obramb. Igralci iz Šaleške doline so po dveh sezonah pokalnega premora zaradi pandemije tako ubranili pokalno lovoriko iz Novega mesta. Njihovi hitri igralci so kot za šalo preigravali celjske težkokategornike. Za najbolj koristnega igralca dvodnevnega turnirja je bil izbran Velenjčan Domen Tajnik, za najboljšega vratarja pa član Dobove Alen Husejnović. Proti Celju najboljši Celjan V finalu so bili najboljši strelci Gorenja Tilen Soko- Novo-stari slovenski pokalni prvaki so rokometaši velenjskega Gorenja. lič, Peter Šiško in Branko Predović s po šestimi goli. Pri Škofjeločanih je bil najbolj učinkovit Darko Cinge-sar s sedmimi goli. V polfinalu je bil najboljši strelec Gorenja Celjan Matic Verdi-nek z osmimi goli, Domen Tajnik jih je dodal šest. V celjski ekipi sta bila najučinkovitejša Stefan Terzić in Ante Ivanković s po šestimi zadetki. Celjani so se morali potruditi za osvojitev tretjega mesta, Dobovo so ugnali le z 31 : 28. Končalo se je po napovedih: Gorenju naslov pokalnega prvaka, Celju pa državnega. Razen če so fantje, ki domujejo v Zlatorogu, sposobni še drugo leto zapovrstjo zapraviti vse, kar so si priigrali. Foto: RK GORENJE Martini še ne gre, Klarina poškodba Najboljši slovenski atlet zadnjih let Kristjan Čeh je na mitingu v Mariboru, na prvi tekmi v poletni sezoni pred diamantno ligo v Bir-minghamu, v metu diska zmagal z svojim najboljšim izidom leta, 67,40 m, ki je trenutno peti na svetu. Kopje je spet metala članica Kladivarja Martina Ratej. Najdlje je orodje atletinje celjskega kluba letelo do 57,63 m. To je skoraj deset metrov manj od njenega osebnega rekorda, ki ga je dosegla pred dvanajstimi leti v Dohi. Toda s trenerjem Andrejem Hajnškom kar tako ne bosta obupala. Martina trenutno plačuje davek za dveletno odsotnost s tekmovališč. Norma za nastop na evropskem prvenstvu je 62,50 m. Še slabša je novica o tekačici Klari Lukan, ki bo primorana izpustiti začetek poletne sezone. To je že drugi hujši udarec za celjski Kladivar po poškodbi Luke Janežiča. »Zaradi zloma fibule na levi nogi šest tednov ne morem teči. Moram biti previdna, sicer bi se Množična zasedba Neptuna na Ptuju poškodba predolgo celila. Kljub temu bom še naprej prilagojeno vadila, da bom potem čim prej prišla v tekmovalni ritem. Zagotovo se do junija ne bom udeleževala tekem. Na svetovnem prvenstvu ne bom nastopila, poskusila se bom pripraviti na evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Münchnu. O tem se bom odločila glede na uspešnost rehabilitacije,« je povedala Lukanova, ki je bila pred tremi leti druga na evropskem prvenstvu v Lizboni med mladinkami, julija lani pa si je na EP do 23 let v estonskem Tallinu v teku na 5.000 metrov prav tako pritekla srebrno medaljo. Vid Botolin je na mitingu na Dunaju osvojil drugo mesto v teku na 1.500 metrov (3:43,74). Njegov klubski sotekmovalec pri Kladivarju Jan Vuković je zmagal na mitingu v nemškem Plie-zhausnu v teku na 600 metrov (1:17,15) in se je močno približal državnemu rekordu za mlajše člane, ki ga ima Sebastijan Jagarinec. DŠ Z leve stojijo predsednik AD Kladivar Celje Stane Rozman, Tina Šutej, ki je, sodeč po prikazanem na treningih v skoku s palico, v zavidljivi formi, Luka Janežič in Klara Lukan, ki imata težave s poškodbama, Vid Botolin in Jan Vuković. Več kot tristo plavalcev iz petnajstih slovenskih klubov in enega hrvaškega se je udeležilo 16. Pokala Terme Ptuj. Mitinga so se udeležile vse (štiri) tekmovalne ekipe Plavalnega kluba Neptun Celje. Prva ekipa je osvojila enajst medalj. Članica Lena Bornšek je zmagala dvakrat (100 in 400 prosto), mladinka Izabela Pakiž Rumpf je zmagala na 200 prsno, na dvakrat daljši razdalji je bila tretja. Članica Maja Špegelj je bila dvakrat druga (100 in 400 prosto). Mladinka Laura Knez je zmagala na 400 prosto, druga je bila na 100 prosto in 50 delfin. Član David Videnšek si je priplaval drugo mesto na 50 m delfin in tretje na 100 prosto. Druga ekipa je domov prinesla petnajst odličij. Jakob Lesjak je zmagal na 400 prosto, drugi je bil na 200 delfin in 100 prosto. Aljoša Vihernik je bil dvakrat drugi (50 in 200 delfin). Julijan Pevec je zmagal trikrat (50 in 200 prsno, 400 prosto). Vid Čujež je bil dvakrat drugi (400 prosto in 100 prsno) ter dvakrat tretji (50 prsno in 50 delfin). Filip Bratina je zmagal na 200 prsno, drugi je bil na 100 hrbtno. Tian Zupanič se je veselil tretjega mesta na 400 prosto. DŠ Nad trenerjem Martinom Karlinom z leve stojijo Maja Špegelj, Lena Born-šek, Izabela Pakiž Rumpf in Laura Knez. 18 ŠPORT Američan Alex Stephens (desno) ni okleval niti za sekundo in je napadel Tjaša Resnika z željo, da bi ga zrušil in da bi napad nadaljeval na tleh (v parterju). Po daljšem držanju in prerivanju se je Resnik (desno) izvil iz primeža in krenil v protinapad. Resnik (levo) ni popuščal, dokler ni Stephensa zbil na tla. Na vrhu kletke se je Tjašu Resniku pridružil navdušeni Nejc Preložnik. Valhalla fight night privabila množico navdušenih ljubiteljev borb »Čarobna noč bo vplivala na prihodnost« Stephensa, nisem pa si mislil, da mi bo uspelo na spektakulären način. Res je, dekletu, družini in bratom sem obljubil, da se ne bom več boril.« Pesti bodo pele jeseni Iz Nove vasi je Urh Kranjčan, ki je doživel poraz v prvi rundi, a se ni pritoževal nad prejetimi udarci. »Če ga poraz ne bo psihološko strl, lahko še veliko postori v tem športu,« je mnenje izrazil Preložnik. Izjemno ga je za izpeljavo prireditve pohvalil Kranjčanov trener Marijan Gobec. »Težko je primerjati prireditvi v dvorani Gimnazije Celje - Center s to zadnjo v dvorani Golovec. Kot da gre za dva različna dogodka. Zelo smo dvignili raven produkcije,« trdi Preložnik. In že snuje naslednji spektakel: »Obljubljam, da bo naslednji dogodek še boljši, z višjim proračunom. Nočem čakati eno leto. Res je, da je težko dobiti dvorano, kajti po koncu epidemije se prireditve kar vrstijo. Pričakujte naslednji dogodek jeseni.« Foto: Andraž Purg - GrupA Občinstvo je bilo navdušeno nad preobratom Staša Resnika. V soboto je bil v dvorani Golovec borilni spektakel, imenovan Valhalla fight night. Prejšnji tovrstni prireditvi sta bili v dvorani Gimnazije Celje - Center. Tudi tretja prireditev je bila razprodana, a je bila zaradi epidemije odpovedana oziroma preložena. V mešanih borilnih veščinah so številni obiskovalci videli šest amaterskih in tri profesionalne borbe. DEAN SUSTER Gledalci so bili razvneti že od uvodnih minut. Zelo glasno so pospremili vsak poskus napada svojega ljubljenca, skoraj v en glas pa so tulili, ko je komerkoli od slovenskih predstavnikov uspel dober niz udarcev. Ne bomo tajili, da je bilo na trenutke zelo grobo in da so nekateri gledalci hrepeneli po krvi. A poškodb - razen odrgnin in bušk - ni bilo, ko je množica po koncu stala pred dvorano, je bilo vse mirno. Vsa energija se je sprostila v kletki in ob njej. Celjanka brez tekmice Solastnik organizacije, ki je pripravila tretjo tovrstno prireditev v mešanih borilnih veščinah, je Nejc Preložnik: »Za nami je čarobna noč, ki bo vplivala na prihodnost in bo spremenila usodo slovenske scene MMA. Zadovoljen sem z borci, dvoboji, s celotno spremljevalno produkcijo. To je bil sanjski večer za slovenski šport.« Na petkovem uradnem tehtanju in predstavitvi sodelujočih v žalskem hotelu je postalo jasno, da je odpadla glavna borba večera. Na zadnjem treningu pred odhodom iz Venezuele si je koleno poškodovala Karla Benitez. Čakala jo je 33-letna Celjanka Tajda Ratajc, ki je pred mnogo leti trenirala tudi judo pri klubu Sankaku. Obljubil zadnjo borbo Upamo si trditi, da je največje navdušenje v predzadnji borbi požel Vojničan Staš Resnik. Američan Alex Stephens ga je napadel v prvi sekundi s skokom, nato ga je dolgo držal ob mreži. Ko se je 20-letni Resnik izvil iz objema, je takoj prešel v silovit protinapad. V svoji prvi profesionalni borbi je dvignil občinstvo na noge. Z nizom natančnih udarcev je prisilil sodnika, da je boj prekinil. Stephens je nato norel, češ da bi se lahko še boril, in je zapustil kletko pred proglasitvijo zmagovalca. Resnik je v mikrofon smrtno resno govoril: »Naj pride nazaj in bova še enkrat obračunala!« To je bil morda že račun brez krčmarja, kajti Staš je svojemu dekletu obljubil, da je to njegova zadnja borba. To je potrdil pred zbrano množico. »Vedel sem, da je Staš marsičesa sposoben. Zato sem mu našel zelo težak izziv, Alexa Stephensa. A ga je uspel ugnati,« je komentiral Preložnik. Zanj Resnik pravi, da je njegov trener: »On me je navdušil za mešane borilne veščine. Zdi se mi, da je med borbo kar šestdeset odstotkov odvisno od sreče. Trdno sem verjel, da bom premagal ŠPORT 19 Med ostrimi boji na sceno stopijo brhke lepotičke. Celjanka Tajda Ratajc je žal ostala brez tekmice. Tudi majhno mesto zmore Na največjem namiznote-niškem turnirju na svetu za športnike invalide je v štirih dneh v Laškem tekmovalo 330 igralk in igralcev iz 38 držav. Slovenijo je zastopala četverica Primož Kancler, Bojan Lukežič, Andreja Do-linar in Luka Trtnik. Namiznoteniški turnir Slovenia Open Thermana Laško se je v soboto končal tudi s slovenskim uspehom, saj si je Luka Trtnik prvič doslej na tej ravni tekmovanj priboril uvrstitev v polfinale. Bojan Lukežič in Andreja Dolinar sta prišla do četrtfinala, v predtekmovanju je obstal le Primož Kancler. »Nastop naše reprezentance si zasluži odlično oceno. Luka je polfinalist, dve naši legendi Andreja in Bojan sta med osmimi na svetu. V Laškem so manjkali le Kitajci,« je dejal trener Ožbej Poročnik. »Uspelo nam je izvesti še en velik turnir, veseli in ponosni smo, da so bili po obisku pri nas zelo zadovoljni tudi visoki predstavniki mednarodne zveze. Z zadovoljstvom ugotavljamo napredek naših igralcev. Luka je igral v polfinalu, le malo je manjkalo za finale. Tudi na tem področju napredujemo. Dosledno 24-letni Luka Trtnik je osvojil bronasto medaljo. smo upoštevali navodila glede ukrepov zaradi še vedno prisotnega covida. Ekipe in športniki so prišli zdravi in takšni tudi odhajajo. Turnir je bil spet zelo uspešen,« je ocenil predsednik slovenske krovne zveze za športnike invalide Damijan Lazar. »Turnirji so oživeli, v Laškem pa smo tudi visokim gostom pokazali, da lahko tudi majhno mesto organizira ta- kšno tekmovanje. Uspeh je bil tudi prihod Ukrajine. Trtnik je igral z boljšimi od sebe in je bil odličen do konca petega niza, ko se mu je pričakovano malo zatresla roka. To je najmočnejši turnir letos, tako da takšen rezultat lahko ponovi na svetovnem prvenstvu,« je črto pod tekmovanjem potegnil direktor turnirja Gorazd Vecko. DŠ Dosegljivo le še sedmo mesto Do konca državnega nogometnega prvenstva je le še pet tekem. Po ponedeljkovem porazu Kopra doma s Kalcerjem s 3 : 1 ima Maribor v zadnjem krogu vse v svojih rokah v boju za naslov državnega prvaka. Če bo v nedeljo zmagal v Murski Soboti, bo nasledil Muro na prestolu. Za vijoličaste je možnih še nekaj ugodnih scenarijev. Istočasno bosta še tekmi Bravo - Koper in Celje - Olimpija. Izidi 35. kroga v 1. SNL so bili: Tabor -Bravo 0 : 1, Maribor - Aluminij 3 : 1 (moštvo iz Kidričevega je povedlo v Ljudskem vrtu, nato je po porazu izpadlo iz lige), Domžale - Celje 1 : 1 (po vodstvu domačinov je izenačil Jon Šporn), in Olimpija - Mura 3 : 3 (gostom je sodnik Kajta-zović pokazal šest rumenih kartonov). »V drugi polovici tekme smo prikazali svojo prepoznavno igro, ustvarili smo si precej lepih priložnosti. Dogovorili smo se, da bomo s krilnih položajev ustvarjali več nevarnih akcij. Na koncu Jon Šporn smo zadovoljni z neodločenim rezultatom,« je dejal Šporn, ki je najprej zapravil imenitno priložnost, kasneje pa se je odkupil za napako. Varovan- ci trenerja Simona Rožmana so na lestvici osmi; lahko se povzpnejo na sedmo mesto, šesto je nedosegljivo. DŠ NKCELJE NK OLIMPIJA STADION Z'DEŽELE NEDELJA 22.5.22 17:30 IDČNIK OGLASA: NKCE MALI OGLASI / INFORMACIJE Oddaja na RADiU CELJE v sredo, 25. maja. Ob 18-ih bodo zapeli otroci iz OŠ Dobje in OŠ Nazarje, ob 19-ih pa otroci OŠ Dobrna. k 8 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" CINKARNA STOREQSTEEL B/S/H/ MANA ETRk BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje ^P PGOKRIŽNIK HEftM/A novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Na podlagi 2. odstavka 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 5. točke 15. člena in 1. odstavka 19. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Desetka Celje, finančno-računovodske in svetovalne storitve za zavode (Uradni list RS, št. 38/2017) ter 2. odstavka 9. člena Statuta Javnega zavoda Desetka Celje, ki ga je 18. 12. 2017 sprejel svet zavoda, ta objavlja: JAVNI RAZPiS za zasedbo delovnega mesta direktorja Javnega zavoda DESETKA CELJE, finančno-računovodske in svetovalne storitve za zavode. Delovno razmerje se sklepa za čas trajanja mandata. Pisne prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z označbo Za javni razpis za delovno mesto direktorja Javnega zavoda Desetka Celje, svet zavoda, na naslov Javni zavod Desetka Celje, finančno-računovodske in svetovalne storitve za zavode, Krekov trg 3, 3000 Celje ali na e-naslov info@desetka-celje.si. Rok za prijavo je 27. 5. 2022. Javni razpis z razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javne razpise/naročila, je v celoti objavljen na spletnih straneh https://www.desetka-celje.si/objave in https://moc.celje.si/javni-razpisi/. Svet zavoda Desetka Celje Roman Kramer, predsednik POSEST KUPIM VOZILO, poškodovano ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 315 STROJI KUPIM TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, tudi brez dokumentov, in ostalo mehanizacijo, kupim. Telefon 041 567-747. 3 i 5 novi tednik Vedno? г цлеиој/ ODDAM MANJŠO starejšo stanovanjsko hišo na deželi (Zgornja Savinjska dolina) oddam v dolgoročni najem. Primerna je za stanovanje ali vikend, z vrtom, dovoljene male živali. Telefon 031 695-208. 36i STANOVANJE Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 ODDAM V ZREČAH oddam samski ženski stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Telefon 040 301-947. 367 PRODAM DVOINPOLSOBNO pritlično stanovanje, 67,60 m2, na odlični lokaciji, Čopova 14 v Celju, prodamo. Ocenjena vrednost 123.000 EUR. Telefon 041 786-438. 343 spo"rt@nt-rcTsT PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n IZBERITE FEMME FATALE 2022 SODELUJTE PRI IZBORU REVIJE OBRAZI AVENIJA IN GLASUJTE ZA SVOJO FATALNO LEPOTICO! Za svojo kandidatko lahko glasujete na spletni strani www.svet24.si/femmefatale ali spodnji kupon pošljete na naš naslov: Uredništvo revije Obrazi Avenija, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ZA FEMME FATALE 2022 ----------(Ti Izmed vseh, ki boste poslali glasovnico na naš naslov ali pa svoj glas oddali na spletni strani www.svet24.si/femmefatale, bomo izžrebali deset nagrajenk, ki bodo prejele ekskluzivne Medexove izdelke: pet jih bo prejelo Kolagen lift v tekočini in pet MSM lift + Q v tekočini. Štiri nagrajenke pa bodo prejele skodelice Kristalne Rogaška iz kolekcije Live, love, sparkle. KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-8 00, 051 379-031. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI v starosti 21 tednov, rjave, črne in sive, prodamo. Možna dostava. Telefon 031 311-476. p TELICO simentalko, lepo, težko 600 kg, staro 22 mesecev, prodam ali menjam za teličko, staro od 8 do 10 mesecev. Telefon 031 837-492. 358 KRAVO simentalko, brejo, staro 5 let, težko, pašno, dobro molznico, prodam ali menjam za klavno kravo ali telico. Sprejemam naročila za teletino, cena 8,50 EUR/ kg. Telefon 051 826-544. 360 MLADO kravo drugega teleta, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 041 755-882.366 DVE telički simentalki, stari 4 in 9 mesecev, prodam. Telefon 070 250-441. 369 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p 5 X Kolagen lift v tekočini Kolagen lift v tekoäni vsebuje patentiran hidroliziran kolagen Naticol1©, ki je ribjega izvora, z dodatkom elastina, hialuronske kisline, vitaminov in minerals. Naticd1© klinično dokazano zmanjšuje gube, izboljša čvrstost in elastičnost kože ter ohranja zdrave lase in nohte. Gre za že pripravljen napitek, ki ga lahko uživamo samostojno, brez raztapljanja v vodi ali mešanja v sokove in jogurte, saj ni več potrebe po zakrivanju okusa. 5 x MSM lift + Q10 v raztopini MSM lift + Q10 v formulo za o mladostnega videza kože ter lepih nohtov in las. Namenjena je vsem, tudi tistim, ki se izogibajo kolagenu in drugim prehranskim dopolnilom živalskega izvora in navdušuje z odličnim sadnim okusom pomaranče in ananasa. 4 X1 skodelica iz kolekcije Live, love, sparkle Na topel poletni dan se sprehajate po cvetočem travniku, v zraku je veselje in srce preveva radost. Ko bi taki trenutki lahko trajali večno... Prikupne skodelice iz kolekcije Live, love, sparkle (Živi, ljubi, zasij) s seboj prinašajo občutja srečnih trenutkov in so čudovit varuh prijetnih spominov. Postanejo lahko del vaše zbirke drobnih predmetov, ki vas radostijo, ali pa z njimi presenetite svoje najdražje. Skodelice so zelo uporabne tudi za postrežbo sladoleda ali prigrizkov. '^Жт S podpisom potrjujem, da se strinjam s Pogoji uporabe in pravili nagradne igre, ki so objavljeni na spletni strani www.svet24.si. Izžrebane sodelujoče bomo obvestili o nagradah in jih pozvali za polne podatke, vključno z davčno številko, ki se zbira samo, če izžrebancu pripada razpisana nagrada. nagrade niso prenosljive ali izplačljive v denarju. тепех lifeClass HOTELS &SFA slo^atch ROGAŠKA MEDIA:24 Moj glas naj dobi: 1. ALYA 2. EVA BOTO 3. gordana grandošek whiddon 4. MAJA KEUc 5. HAJDI KOROŠEc JAZBINŠEK 6. JANA KOTESKA 7. MELANI MEKicAR 8. ANA PRAZNIK 9. MANcA ŠPIK IME IN PRIIMEK: NASLOV: KMETIJ PRIDEI SK K r 6-232.364 PRODAM KORUZO prodam. Telefon 041 60i KAKOVOSTNO belo vino po izbiri prodam. Telefon 041 953-636. 366 OSTALO PRODAM E-POŠTA: TELEFONSKA ŠTEVILKA: PODPIS: SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p DRVA prodam. Možnost razreza in prevoza. Telefon 031 858-087. 354 NOVO kompletno kopalniško keramiko zelo ugodno prodam. Telefon 031 687-043. 356 LESENA garažna vrata, velikost 2 x 2,30 m, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5740639, 051 318-570. 365 MALIOGLASI / INFORMACIJE 21 Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolečino se da skriti, a mame nam nihče ne more več vrniti. ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama VIDA HERCOG iz Gozdeca, Laško (8. 1. 1956-5. 5. 2022) Ob nenadni izgubi žene, mame, babice, sestre, tete, tašče in svakinje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in kakor koli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vso izrečeno sožalje, darovano cvetje, svete maše, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala je namenjena gospodu župniku Iztoku Hanžičuzaopravljen obred, Stanku Seliču za govor, skupini MJAV za odpete pesmi, Marku Razboršku za odigrano Tišino, pogrebni službi Komunale Laško. Hvala vsem sosedom in sorodnikom za vso pomoč. Žalujoči: mož Vinko, sinova Silvo s Polono in Vinko, hčerk i Sabina z M itjem in Irena z Mihom, vnuki Tilen, Aljaž, Miha, Blaž,Vesna in Jure ter ostalo sorodstvo. L 39 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V SPOMIN 20. maja mineva trideset let, kar nas je zapustila draga MILENA KORPNIK iz Zg. Hudinje, Celje (16. 3. 1939-20. 5. 1992) S hvaležnostjo se spomnimo na čas, ki smo ga skupaj preživeli. Vsi njeni 370 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgub i drage žene, mame, babice, tašče in sestre VERO NIKE ZO RKO iz RiOengozda 3,Laško (27. 6. 1947-28. 4. 2022) iskrena kvala vasem, Iii stebili del njenega življenja, jo spoštovali in imeli radi, se od nje poslovili z lepo mislijo, kot tudi vsem za izrečene besede sožalja in podpore v težkih trenutkih slovesa. Žalujoči: mož Jože ter hčerka Jožica in sin Milan z družinama 357 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tete OLGE KRUŠIČ iz Zadobrove 19a v Škofji vasi iskrena hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo spoštovali in se od nje poslovili z lepo mislijo. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter pisna in ustna sožalja. Še posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici gospe dr. Govc Erženovi, sestri gospe Verbič ter patronažni službi ZD Voj-nik. Prav tako se zahvaljujemo gospe Vok za vso oskrbo in lajšanje težkih dni. Hvala gospodu župniku Pergerju za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču in pogrebni službi Raj. Hvala tudi vsem drugim za vse dobro, kar ste postorili zanjo v njenem življenju. Sin Matjaž z družino ter ostalo sorodstvo p PRTLJAŽNIK Thüle euro ride 943, za 3 kolesa, na vlečno kljuko, ugodno prodam. Telefon 041 765-324. 368 KUPIM MOŠKI z obveznostjo, iz Pomurja, želi spoznati žensko za občasna srečanja. Lahko je vezana ali samska, leta niso pomembna. Telefon 031 449-727. p PRIKOLICO za kampiranje, katerekoli znamke, lahko je v Sloveniji ali na Hrvaškem, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 315 ПЕПК MOŠKI, star 56 let, s svojo hišo, išče žensko za resno zvezo, staro od 52 do 58 let. Telefon 041 660-004. 326 RABLJENA garažna vrata »na kupim. Prodam malo rabljeno kletko za manjšega psa in ograjo. Telefon 041 232-164. 371 radio cehe Poroke Žalec Poročili so se: Helena DO-LINAR in Blaž GRUDEN, oba iz Latkove vasi, Meta PETEK in Mihael PODVRATNIK, oba iz Migojnic. Smrti Celje Umrli so: Ivan FILEJ iz Celja, 73 let, Stanislav RAZ-GORŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 63 let, Jožef NOVAK s Polzele, 78 let, Milena SREBOČAN s Polzele, 70 let, Alojz KOSI iz Loke pri Žu-smu, 69 let, Antonija BLEKAČ z Ljubnega ob Savinji, 90 let, Luka DANIČIĆ iz Velenja, 72 let, Olga JEŽ KOPITAR iz Celja, 93 let, Sebastjan KRAMER z Ljubnega ob Savinji, 48 let, Ana BOŽIČ iz Celja, 83 let, Štefanija NONER iz Celja, 94 let, Srečko ŠOŠTARIČ iz Štor, 86 let, Marija KOVAČIČ iz Celja, 76 let. Laško Umrli so: Veronika ZORKO iz Rifengozda, 75 let, Vojko LIPAR iz Laškega, 65 let, Vida HERCOG iz Gozdeca, 66 let, Zofija CENTRIH iz Laškega, 90 let, Zdenko OJSTRŠEK iz Šentruperta, 45 let, Igor SIMONIČ iz Laškega, 77 let, Rozalija LESKOVŠEK iz Laho-vega Grabna, 95 let. Žalec Umrla je: Ana JUHART iz Orle vasi, 85 let. Velenje Umrli so: Ivan SUŠA iz Šoštanja, 84 let, Marija KAME-NIK iz Velenja, 91 let, Marija JURKO iz Velenja, 85 let, Angela ŽAGER iz Velenja, 89 let. novi tednik Vddm г штј! radio celie Zapustil nas je dragi ALEKSANDER DOPLIHAR dr. med., spec. med. dela Od njega se bomo poslovili v soboto, 21. maja 2022, ob 13. uri na Žalah v Kamniku. Žara bo od 11. ure v mrliški vežici. Svojci se cvetju in svečam hvaležno odrekamo v korist Slovenske filantropije. Vsi njegovi najbližji Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela, vse življenje boriti si se znala, v spomladanskem jutru za vedno si zaspala. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 76. letu zapustila draga žena, mamica, sestra, teta in sestrična IDA VOLK iz Migojnic 89a, Griže Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala za ljubeče stiske rok, tople in sočutne objeme, iskrene besede tolažbe in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gre Nujni medicinski in dežurni službi Žalec, Patronažni službi Žalec, Oddelku za bolezni in dializo SB Celje, Reševalni postaji Celje, Domu Nine Pokorn Grmovje, pogrebni siužbi Ropotar, govorniku gospodu Dušanu Banku, pevski skupini Eros, cvetličarni Flori-stika Griže, Godbi Zabukovica, Društvu upokojencev Griže-Zabukovica, KUD Svoboda Griže, Zvezi borcev za vrednote NOB Griže, skupinama Sončnice in Zlata jesen, Planinskemu društvu Zabukovica in JKP Žalec. Ni res, da si odšla, nikoli ne boš, vedno boš v naših srcih! Z lepo mislijo nate: tvoji najdražji. Vsakdo ima nekoga, ki se dotika oblakov, kaj vse bi dali, draga baka, da bi spet slišali glas tvojih korakov . V SPOMIN Minevata dve leti žalosti, kar si tiho odšla od nas, ljubeča mami in baka ŠTEFANIJA SMODEK iz Košnice pri Celju (18. 12. 1936-19. 5. 2020) Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu. Zelo te pogrešava! Tvoji Majda in Katja Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni! (S. Gregorčič) V SPOMIN 22. maja bo minilo leto žalosti, kar nam je kruta smrt za vedno vzela našo drago KRISTINO KOBILICA Vrhe 1, Teharje Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo prihajate na njen prerani grob in ji prižigate svečke. Mož Marjan z Gregorjem in ostalo sorodstvo n p p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK MMitednilLSi Kino CINEPLEXX Spored od 19. do 25. 5. Barabe - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda. 16.20, 18.20 sobota, nedelja: 14.20, 16.20, 18.20 Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.40, 17.15, 18.10, 19.45, 20.40 sobota, nedelja: 14.40, 15.40, 17.15, 18.10, 19.45, 20.40 sreda: 15.40, 17.00, 18.10, 20.40 Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični od četrtka do srede: 19:00 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 13.30, 16.00 Lucia di Lammermoor - opera, prenos v živo sobota: 18.55 Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti - pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 20.50 Morilčev spomin - akcijski, tri-ler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 21.15 sobota: 16.30, 20.50 Operacija Mincemeat - drama, vojni film četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 17.30, 20.00 nedelja: 14.30, 17.30, 20.00 sreda: 18.00, 20.20 Polje strahu - triler od četrtka do srede: 18.30, 20.30 Požigalka - grozljivka od četrtka do srede: 16.45, 21.00 Pustolovščine družine Bigfoot - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.00 sobota, nedelja: 13.40, 14.30, 17.00 Severnjak - akcijski, drama, pustolovski sobota, nedelja: 14.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama sreda: 20.00 Vse povsod naenkrat - akcijski, pustolovski, komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek sobota; 20.20 sreda: 16.10, 19.30 (predstave so zaradi prenove v Malem Unionu) NEDELJA 18.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko - komična drama 20.00 Vse povsod naenkrat - akcijski, pustolovski, komedija PONEDELJEK 19.00 Vse povsod naenkrat - akcijski, pustolovski, komedija SREDA 19.00 Snežni leopard - dokumentarni DOGODKI in OBVESTILA Ponedeljek, Študijska čitalnica 23. maj, Terra Incognita ob 17.30 V okviru U3O bo gost Aleš Jelenko Torek, Lapidarij 24. maj, Tone Tiselj, rokomerni trener, komentator in ob 18. uri ambasador kolesarske dirke Pogovor bo vodil Robert Gorjanc Sreda, Knjižnica pri Mišku Knjižku 25. maj, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 17. uri Z vami bo pravljičarka Mojca Četrtek, Glasba film 26. maj, Uporabne rastline v okrasnem vrtu ob 18. uri V okviru kluba Gaia bo z nami Loreta Vlahovič 17.00 Velika športna dvorana na Polzeli Sezimo do zvezd Zaključna pevsko - plesna prireditev s podelitvijo priznanj 17.30 do 18.30 Celjska kulturnica 1. festival Lutka v vzgoji in izobraževanju Vzgojiteljice vrtca Danijelov levček Celje, vrtca pri OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, vrtca Zarja Celje 19.00 Likovni salon Celje Pomladna preobrazba Odprtje razstave španske umetnice Camile Tellez v sodelovanju z Eszter Katalin 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Peđa Bajović: Najbolji' sat i kusur Epik stand up večer 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Revija odraslih pevskih zborov 19.30 Gledališče Celje_ Alexandra Wood: Dolg Abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Vista Velenje_ Vista trap: Relja, In Vivo in Dinna Otvoritveni koncert SOBOTA, 21. 5. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Mojstri pajki Koncert glasbenega abonmaja Glasbene sobotnice 10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje_ Johanna Spyri: Heidi Abonmajček dopoldanski, opoldanski in popoldanski izven 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Peter Nos Premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 Glavni trg Celje_ Naj se vidi in sliši Celjska otvoritev Tedna ljubiteljske kulture 2022 19.00 Grad Podsreda_ Magična narava novi tednik vMi/io? г штј! TEDENSKI SPORED RADIA CELJE odprtje fotografske razstave ob Evropskem dnevu Nature 2000 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Vokalna skupina Expe koncert 19.30 Kulturni center Laško Burugunda, droga resnice Gledališka predstava dramske skupine LUX Theatrum, KD Koral; vstop prost 19.30 Kristalna dvorana GH Rogaška Moški pevski zbor Rogaška Slatina koncert z gosti Obrtniški moški pevski zbor 20.00 Dom krajanov Vrbje Nasmejte se Večer s Tilnom Artačem in njegovo skupino NEDELJA, 22. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Komorni zbor Cantabile koncert PONEDELJEK, 23. 5. 17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Tera incognita Gost bo slovenski pesnik, pisatelj in urednik Aleš Jelenko v okviru UTŽO 18.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Alica v svetu čudes Opereta, Glasbena šola Risto Savin Žalec; tudi v torek ob istem času 19.30 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Čudovita Glasbena komedija Jureta Karasa v izvedbi SSG Trst; za gledališki abonma in izen TOREK, 24. 5. 11.00 Kreativni center Čuk (Staro Velenje) Kiparska zbirka Antona Hermana Odprtje stalne razstave 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Letni koncert pianistov Glasbene šole Velenje 90.6 I 95.1 Četrtek, 19. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip KINO ŠMARJE PRI JELŠAH PETEK 20.00 Operacija Mincemeat - drama SOBOTA 10.00 Ježek Sonic 2 - animirani 20.00 Vse povsod naenkrat - akcijski, pustolovski, komedija KINO VELENJE PETEK 18.00 Nekoč je bilo jezero - dokumentarni 19.00 Odpuščanje - dokumentarna drama SOBOTA 17.00 Vse povsod naenkrat - akcijski, pustolovski, komedija 19.00 Požigalka - srhljivka 20.00 Operacija Mincemeat - drama NEDELJA 16.00 Pustolovščine družine Bigfoot - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Inventura - slovenska komična drama 19.00 Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijski, pustolovski, fantazijski PONEDELJEK 18.00 Nad oblaki - družinska pustolovščina 19.00 Dej no - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 5. 17.00 Vila Bianca Velenje Črtna risba Likovna razstava pod vodstvom Maje Lesjak 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Tržnice in stojnice (ulični prodajalci) odprtje fotografske razstave Ivana Kolenka sport@nt-rc>T I 95.9 I regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 20. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godalni in Simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec Koncert 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ujeta v svobodi Predstavitev potopisnega romana Anje Kovačič; vstop prost 19.00 Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice Sanje Odprtje razstave; avtorji: Leonida Bernetič Zelenko, Rok Zeleno in Mojca Cerjak 19.00 Knjižnica Laško Večer pokrajinske fotografije Hermana Čatra in japonske poezije Seiko Akaki Gerl 19.30 Gledališče Celje_ Alexandra Wood: Dolg premiera, izven abonmaja 19.30 Celjski dom_ Vlado Kreslin & Teo Collori in Momento Cigano Koncert 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Spominski koncert sakralne glasbe, 100.3 MHz ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 21. maj 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 22. maj 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 posvečen Marjani Štumberger Branko Robinšek, tenor in Tone Potočnik, orgle 20.00 Branibor club Celje Tadej Toš - freestyle comedy show Večer smeha 20.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Večer poezije z Zoranom Predinom 20.30 Max klub Velenje »Re: Union« Trio Nadomestni koncert za abonente Max klub jazz festivala 2021 PETEK, 20. 5. 9.00 Na prostem ob bregu Savinje Laško Atelje ob Savinji Likovna razstava Likovnega društva Laško 10.00 do 11.00 Celjska kulturnica 1. festival »Lutka v vzgoji in izobraževanju« Otroška skupina OŠ Fram in OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana 16.00 Mladinski center Žalec Žalec Fešn Week: Obleci svoj design Odprtje razstave izdelkov dijakov Šolskega centra Celje Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 23. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 90,6 95,1 95,9 100,3 Vedno? г Ш\ЛУј! 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 24. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 25. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Manca Izmajlova: Vdihni življenje s polnimi pljuči Predstavitev knjige, pogovor bo vodila Brina Zabukovnik Jerič. 19.30 Gledališče Celje_ Alexandra Wood Abonma po posebnem razporedu in izven SREDA, 25. 5. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ (P)ostati ženska Javno vodstvo po občasni razstavi z nastopom feminističnega pevskega zbora Z'borke; vstop prost 18.00 Celjska kulturnica Potepanja s Friderikom Sveže delo uveljavljenega celjskega literarnega ustvarjalca Branka Zupanca. 19.30 Gledališče Zarja Celje Gostujoča gledališka predstava v okviru regijskega Linhartovega srečanja gledaliških skupin celjske regije - po izboru regijske selektorice 19.30 Vista Velenje 70-letnica Glasbene šole Velenje Slavnostni koncert; nastop orkestrov, pevskih zborov in učencev oddelka za balet GŠ Fran Korun Koželjski Velenje Druge prireditve ČETRTEK, 19. 5. 9.00 do 20.00 Zgornja grajska ploščad in Ploščad nad Friderikovim stolpom Novo doživetje na Starem gradu VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov kulturni teden - izdelava družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine 9.30 do 12.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Čebelji dan Zeliščarna in delavnica za otroke 15.00 do 17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Čebelji dan Obisk lokalnih čebelarjev in delavnice za otroke 16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec S knjigo skozi čas negotovosti Druženje študijsko-bralnega kluba v sodelovanju MSK Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec. 17.00 Občinska knjižnica Polzela Pravljična urica s poustvarjanjem Spoznali boste pridne čebelice in ustvarjali panjske končnice. 17.30 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje Bralno - pogovorna urica Z vami bo Silvo Pur. 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 19.00 Občinska knjižnica Prebold Občina po meri invalidov Pogovorni večer, v goste prihaja Nefron, društvo ledvičnih bolnikov Celje 19.00 Hmeljarski dom Šempeter, dvorana Ta krasni nori svet Predavanje patra Karla Gržana PETEK, 20. 5. 8.00 do 16.00 Peskokop v Župjeku, Bizeljsko Dan odprtih vrat na gnezdišču čebelarja Ob svetovnem dnevu čebel; v primeru slabega vremena odpade 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Športni bonton Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja: Bralni klub za odrasle Govorili bodo o knjigi Janje Vidmar Niti koraka več. 11.00 in16.00 Pokrajinski muzej Celje Knežji dvor Risanje panjskih končnic za muzejski čebelnjak Ob svetovnem dnevu čebel; ustvarjalnica je brezplačna 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Dan odprtih vrat ob 19.00 v Atriju Doma sv. Jožefa koncert Prifarski muzikanti 17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat Glasbene šole Velenje 19.30 POŠ Prevorje_ Maja se dogaja: mi pojemo in špilamo Kulturno društvo Prevorje 20.00 Pred Domom kulture Velenje Spinovi salsa večeri Plesni večer pod zvezdami SOBOTA, 21. 5. Od 10.00 ure dalje Športni center Žalec Dan za šport Vodene vadbe, nordijska hoja, napihljiva igrala in še druge športne aktivnosti 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, avla Sobotna ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele Vstop prost 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Skulptura, plastika, kip Ustvarjanje kipov iz gline ali modelirne mase, delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom; z vami bo Enea Bronja Gajšek 20.30 Grad Podsreda Letni kino na prostem: Medena dežela - makedonski dokumentarni film NEDELJA, 22. 5. 8.30 Zbor: Pred občinsko stavbo v Kozjem Pohod na Vetrnik in dan cvetočega travnika Ob dnevu biotske raznovrstnosti in evropskem dnevu parkov; v primeru slabega vremena odpade 10.00 Depo Muzeja Velenje Mladi muzealci: Skriti kotički muzeja Raziskujemo muzejski depo PONEDELJEK, 23. 5. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti, preko Zoom aplikacije Voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar; prijave: info@jozef.si TOREK, 24. 5. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Osrednja knjižnica Celje, lapidarij Pogovor s Tonetom Tisljem, ambasadorjem in športnim direktorjem Pogovor bo vodil Robert Gorjanc. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kolesarska pot po Bližnjem vzhodu in Afriki Potopisno predavanje Aleša Juvanca; vstop prost 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori za dušo Vodi: mag. Drago Tacol SREDA, 25. 5. 9.00 Planet generacij Večgeneracijski center Velenje Polepšajmo si dan s pogovorom Pogovor s psihologom Bojanom Krevhom 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. razreda 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Kako postanemo starši srečnih otrok Predava: Marko Juhant, ob predavanju spremljevalni program za otroke Ela in njena violina 17.00 Pred Kulturnim centrom Rogaška Slatina Srečanje otroških folkolrnih skupin z Markom Pukšičem 18.00 Mladinski center Žalec Žalec Fešn Week Obleci svoj design - Modna ilustracija 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sprehod po najzanimivejših starejših mostovih Slovenije Strokovno predavanje Gorazda Humarja. Dobrodelne prireditve PONEDELJEK, 23. 5. 17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Tradicionalni dobrodelni koncert Šolski center Velenje, Elektro in računalniška šola Velenje; izkupiček bo namenjen šolskem skladu Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, II. Nadstropje: Jure Godec: slikarska razstava ob 90. obletnici rojstva; do 31. 5. Celjska kulturnica: 2. razstava likovnih del, ustvarjenih na 2. ek--temporu Pomlad; do 30. 5. Galerija sodobne umetnosti Celje: Sobivanje. Prehajanje svetov, razstava produkcije GCC, programa Umetniška gimnazija - likovna smer; do 29. 5. Krekov trg Celje: panojska razstava o zgodovini cestnega kolesarstva v Celju, do nadaljnjega Pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec: panojska razstava 20 let ZKŠT Žalec; do 13. 6. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Evropa in Evropejci 1950 - 2022 - 70 let Schumanno-ve deklaracije; do 27. 5. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah, spodnja dvorana: likovna razstava Otroškega vrtca Kristan Vrh: Zgodbe Ele Peroci skozi otroške oči; do 31. 5. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razstava Teden vseživljenjskega učenja 2022; do 31. 5. Anina galerija Rogaška Slatina: Sopotnica, razstava akademske slikarke Mojce Senegačnik; do 12. 6. Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus; do 30. 6. Hiša generacij Laško: razstava na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 5. Muzej na Velenjskem gradu: razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: slovenske žrtve Au-schwitza; do 31. 5. Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 5. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 31. 5. F-bunker Velenje: fotografska razstava Najboljši mladi fotografi Slovenije med 16 in 21 let; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 31. 5. Knjižnica Velenje, sončna stena: Verigarji, razstava prvih slovenskih znamk Marjana Kren-čarja; do 31. 5. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi; do 31. 5. Knjižnica Velenje, mladinska soba: Cvio Velenje pušča sledi, razstava likovnih del učenvcev Cvio Velenje; do 31. 5. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Gabriela Babnik; do 31. 5. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Če se smejem, vse razgre-jem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 5. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Cviu Velenje pušča sledi, razstava likovnih del učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje; do 31. 5. Galerija eMCe plac Velenje: razstava 1 plakat na dan, avtorja Žige Gojkoviča; do 31. 5. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve zaodbe Št. 20 / Leto 77 / Celje, 19. maj 2022 Športne igre slovenskih »klasikov« v Celju st. 28 Miha Lamut, novi Bobrovo kolesarjenje Nina Vodopivec se poslanec iz Celja str. 29 v Rogaški Slatini str. 37 vrača domov str. ss 26 INTERVJU Košarkarski trener Damir Grgić o svoji pretekli in prihodnji poti »Pričakoval sem priložnost na domačem prvenstvu« Damir Grgič iz Trbovelj je uspehe nizal s košarkaricami Cinkarne Celje in z igralkami, ki so zastopale slovensko člansko reprezentanco in izbrano vrsto do 20 let. Celjski klub se lahko pohvali s 37 naslovi prvakinj, z 18 v državnem prvenstvu, s 16 v slovenskem pokalu in tremi v mednarodni regionalni ligi Waba. Letos in pred petimi leti je klub osvojil vse tri članske lovorike. Najboljšo sezono v zgodovini ŽKK Cinkarna Celje so dopolnile mladinke s prvim mestom v državnem prvenstvu, kadetinje, ki so bile druge ter tretje v ligi Waba, pionirke, ki so v finalu mini pokala osvojile drugo mesto in pred katerimi je še finalni turnir državnega prvenstva konec tedna v Škofji Loki. V tej sezoni je pet nekdanjih igralk celjskega kluba igralo v evroligi in devet v evropskem pokalu. DEAN SUSTER Damir Grgić je v klub prišel leta 2007. Dve sezoni je bil pomočnik Željka Ciglarja. Poleti 2009 je prevzel člansko ekipo. V prvih dveh sezonah je bila državna podprvakinja, oba finala je izgubila s 3: 2 v zmagah proti ekipi Kranjske Gore. Potem se je začel težko ponovljiv niz zma-govanja na več frontah. Celjske košarkarice so pod njegovim vodstvom osvojile enajst naslovov državnih prvakinj zapovrstjo, deset pokalnih lovorik in dve prvi mesti v Jadranski ligi (Waba). Grgić je tako na domači sceni osvojil kar 21 od 26 možnih lovorik, v ligi Waba pa je Cinkarna v tem obdobju kar desetkrat igrala na zaključnih »Bil sem star 27 let. Poklical je Uroš Kranjc. Sestali smo se s tedanjim predsednikom kluba Matejem Polutnikom. Imel sem le en pogoj. Želel sem še naprej voditi mlade košarkarje v Trbovljah.« turnirjih. Podpisal se je pod vse največje uspehe slovenske reprezentančne košarke doslej. Trikrat zapovrstjo je slovensko člansko vrsto popeljal na evropsko prvenstvo (2017, 2019, 2021). Zasedla je 14. in dvakrat 10. mesto. Prej se Slovenija v trinajstih poskusih zapored ni uspela uvrstiti na evropsko prvenstvo z različnimi selektorji (Ravnikar, Zrinski, Bukvić, Ciglar, Jovanović, Lah, Corel ...). Tudi edina medalja ženskih reprezentančnih selekcij v mlajših starostnih kategorijah v zgodovini Slovenije je Grgićevo delo - srebrno odličje izbrane vrste do 20 let na Portugalskem leta 2017. Kot prvi slovenski selektor je reprezentanci U18 in U20 iz divizije B pripeljal v divizijo A. Z dekleti do 18. leta je bil četrti na EP leta 2010 na Slovaškem in peti leta 2015 v Celju. Še niti niste resno začeli igrati košarke, a ste bili že trener. Ste bili polnoletni? Ne. Pri šestnajstih sem bil pomočnik Marjana Knavsa pri košarkarjih trboveljskega Rudarja. Istočasno sem vodil košarkarice pri klubu Jing jang. Igral sem še za mladince Rudarja, a sem si takoj želel postati trener. Ko sem bil star 19 let, sem prevzel člansko ekipo Rudarja v 2. slovenski ligi. Za podoben primer še nisem slišal. Zdržal »Če bi zdaj v celjskem klubu zbrali naše nekdanje košarkarice, ki igrajo v tujini, bi se uvrstili na zaključni turnir evrolige.« sem pol leta, nakar sem prevzel moštvo Hrastnika, za katerega je igral Stevica Čeko. Kdaj ste spoznali Niko Barič, ki je obogatela zaradi svoje kakovosti? V Trbovljah smo zastavili odličen sistem dela, morda najboljši v Sloveniji za mlajše kategorije. Državne prvakinje so bile mlajše pionirke, pionirke in kadetinje. Nato sem se z Niko in Anjo Klavžar preselil v celjski klub. Nikin oče je poskrbel za anekdoto. Je poklical vas? Da. To je bilo pred štirimi, petimi leti. Razlagal je, da je v Trbovljah opazil košarkarico, ki Pred tremi leti je Grgić, ko še ni nosil očal, vročekrvno spremljal tekmo na zaključnem turnirju lige Waba v Celju. Foto: SHERPA bo še boljša od njegove hčere. Mislil je na Leo Bartelme. Nika Barič je imela pri šestnajstih letih že zelo dobro povprečje točk na tekmo v Jadranski ligi. Se ji Lea lahko približa? Zelo je obetavna. Če bo trdo delala, jo čaka lepa prihodnost. Je močna in odločna branilka. Kdaj je prišlo vabilo iz Celja, kdo je klical? Bil sem star 27 let. Poklical je Uroš Kranjc. Sestali smo se s tedanjim predsednikom kluba Matejem Polutnikom. Imel sem le en pogoj. Želel sem še naprej voditi mlade košarkarje v Trbovljah. Nejc Barič, Urban Durnik in soigralci so nato postali prvi zmagovalci pokala Spar. To je bila generacija, v kateri je igral tudi Luka Dončić. Ko sem postal prvi trener članske ekipe Celja, sem moral zapustiti trboveljske košarkarje. Na zadnji tekmi sezone ste po visokem zaostanku le uspeli premagati Triglav. Kapetanka Maruša Seničar je priznala, da so s soigralkami igrale še slabše kot takrat, ko so v rednem delu izgubile s Triglavom. Kaj menite vi? Nismo našli pravega ritma. Prišlo je veliko obiskovalcev, bili smo pod pritiskom. Pokazale so se posledice zelo naporne sezone. Imeli smo le še sedemdeset odstotkov zmogljivosti. V zadnjih petih minutah smo iz sebe iztisnili vse. Z agresivno obrambo smo ukradli nekaj žog, odlično pokrili Rebeko Abramovič in z dvema akcijama s košem ter z dodatnim prostim metom le strli odpor tekmic. Upoštevati moramo, da naša Američanka Pardee ni igrala Damir Grgić v zraku Foto: SHERPA Po sumljivih sodniških odločitvah Grgić ne ostane miren. Foto: SHERPA »Pogoj, da lahko povzdigneš glas, je poštenost. Včasih lahko izrečeš tudi kakšno besedo, ki ne spada v šport.« končnic državnega prvenstva, pokala in lige Waba. Vse, kar je dosegla slovenska reprezentanca, ji je uspelo po vaši zaslugi. Evropsko prvenstvo bo prihodnje leto na naših tleh, priložnost za vrhunsko uvrstitev bo velika. Toda vi niste več selektor. Ste prejeli uradno pojasnilo? Ko smo vzpostavili red v mlajših kategorijah, so se začeli nizati uspehi v članski selekciji. Prvič se je uspela uvrstiti na veliko tekmovanje. Po evropskem prvenstvu so se poslovile Maja Erkič, Sandra Piršič in Živa Zdolšek. Izbrano vrsto smo morali pomladiti, kljub temu se je še enkrat uvrstila med najboljše na stari celini. Levo od Grgića je predsednik ŽKK Cinkarne Celje Borut Kop, desno je Grgićev pomočnik Jure Krajnc. Le en zadet met je manjkal in bi se prebila celo na olimpijske igre. Na evropskem prvenstvu v Franciji smo se ponovno uvrstili na deseto mesto, po dveh zmagah in porazih. Po vsem tem sem seveda pričakoval, da bom reprezentanco vodil še na domačih tleh. A so se mi v Košarkarski zvezi Slovenije zahvalili za sodelovanje s pojasnilom, da bi radi poskusili zgodbo nadgraditi s tujim strokovnjakom. Odločitev bi mi lahko sporočili kmalu po koncu evropskega prvenstva, ne da so odlašali in mi javili šele teden pred začetkom kvalifikacij. Kako se počutite, ker boste več ali manj prosti v naslednjih tednih in mesecih? Damir Grgić med evropskim prvenstvom za mladinke v Celju leta 2015 Foto: SHERPA INTERVJU 27 Grgić se je zelo vživel med tekmo reprezentanc Slovenije in Litve. Foto: SHERPA Po poškodbi ahilove tetive je nekaj tednov vodil tekme z mavcem na nogi, tudi prijateljsko proti evropskemu prvaku Galatasarayu. Foto: Andraž Purg - GrupA Najprej se bom spočil, potem si bom z družino privoščil potovanje. S kom? Z ženo Klaro, s trinajstletno hčerjo Nevo in z osemletnim Filipom, ki vadi košarko. Skoraj vsakodnevna vožnja od Trbovelj do Celja in nazaj vam očitno še ni pobrala volje. Poznate ovinke na pamet? Seveda, na obeh cestah. Ampak rad se vozim. Trikrat na teden se dvakrat na dan peljem v Celje. Sem se že navadil. Morda res, toda doma bi vas radi več videli. imajo takšnega trenerja, ki jim pri rosnih letih tako zaupa in jim daje toliko priložnosti za igro. Približno devetdeset odstotkov tujk, ki pride v Celje, odigra svojo najboljšo sezono in nato najde bogatejši klub v Evropi. Zakaj ste najbolj izpostavili pomočnika Jureta Krajnca in Altheo Gwasavanhu? Jure mi ves čas pomaga pri delu s člansko ekipo, toda za delo v mlajših kategorijah mu izrekam pohvalo, resnično »kapo dol«. Že dol- Z ženo sva zelo dolgo skupaj in je tega vajena. Vsi skupaj me podpirajo. Prihaja obdobje, ko bomo več skupaj. r 1 »Trikrat na teden se dvakrat na dan peljem v Celje. Sem se že navadil.« »Dajemo priložnost za igro dekletom pri petnajstih, šestnajstih letih. Tega ne počne nihče v Evropi. Torej ustvarjamo igralke, obenem smo rezultatsko uspešni. To je največja umetnost.« Tisti, ki iščejo dlako v jajcu, pravijo, da v ekipi Cinkarne ni Ce-ljank. A vendar so, kajne? Jih bo še več glede na zadnje uspehe mladink in kadetinj, tudi deklic? Odgovoril bi tako. Naš klubski projekt ni le celjski, ampak je vseslovenski. Če mi ne bi tako razmišljali, bi bila raven slovenske košarke drugačna. V Sloveniji imamo osem klubov s članicami, naša država je med deseterico najboljših v Evropi. Dajemo priložnost za igro dekletom pri petnajstih, šestnajstih letih. Tega ne počne nihče v Evropi. Torej ustvarjamo igralke, obenem smo rezultatsko uspešni. To je največja umetnost. Govorijo nam tudi, da osvajamo prva mesta, ker zbiramo najboljše igralke. To ne drži. Zbiramo najboljše mlade igralke in jim damo priložnost. Večina dobi vabilo iz tujine. Če bi zdaj v celjskem klubu zbrali naše nekdanje košarkarice, ki igrajo v tujini, bi se uvrstili na zaključni turnir evrolige. V to sem popolnoma prepričan. Z nami bi bile Eva Lisec, Nika Barić, Marica Gajić, Teja Oblak, Shante Evans, Ivana Dojkić, Iva Slonjšak, Zala Friškovec, Aleksandra Krošelj ... Ste razumeli vse, kar sta govorili tujki Isabela Ramona Lyra Macedo in Katrina Pardee v ganljivih govorih ob slovesu? Najprej sta povedali, da sta v tej sezoni najbolje igrali košarko. Potem sta govorili mlajšim soigralkam, da so lahko srečne, ker Damir Grgić s svojimi igralkami med minuto odmora na zadnji tekmi v letošnji sezoni, ko je bilo v dvorani Gimnazije Celje - Center veliko gledalcev. Foto: SHERPA zdigne glas, menim, da meje dostojnega vedenja še nisem prestopil. Tako kot za otroke velja tudi za odrasle: ko jih zastrupiš s košarko, jim lahko poveljuješ in ukažeš karkoli. Pogoj, da lahko povzdigneš glas, je poštenost. Včasih lahko izrečeš tudi kakšno besedo, ki ne spada v šport. Od reda in discipline ne odstopam. Sem strog, a tudi pošten. Zato imam z večino igralk, nekdanjih in sedanjih, dober odnos. Imate željo v košarki, za katero menite, da je uresničljiva, in katero, ki je težko uresničljiva? Včasih sem sanjal, da vodim reprezentanco na velikem tekmovanju. Te sanje so se mi izpolnile. Prepričan sem, da če bi imel priložnost, bi jo popeljal še na večji tekmovanji, na svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Za to je še čas. V Celju bi se lahko izkazali tudi v evropskem merilu. V trenerskem smislu sem pri dvainštiridesetih letih še mlad. Neuresničljiva? Ko pomislim, nimam prav velike želje, da bi bil trener ekipe v ameriški ženski profesionalni ligi (WNBA). Mislim, da ni neuresni-čljivo, da bi nekoč vodil najboljši ženski klub v Evropi. Včasih se je zdelo neuresničljivo, mene pa v novi sezoni čaka skoraj ista ekipa. »Na evropskem prvenstvu v Franciji smo se ponovno uvrstili na deseto mesto, po dveh zmagah in porazih. Po vsem tem sem seveda pričakoval, da bom reprezentanco vodil še na domačih tleh.« go se odlično dopolnjujeva. Zelo sem mu hvaležen. Althei smo takoj po končani igralski karieri dali priložnost pri fizioterapevtskih opravilih in nedvomno se je izkazala. Prejeli ste že veliko pohval. Katerih se najbolj spominjate? Lepo jih je slišati, a prav nobene se ne spomnim. S tem resnično nisem obremenjen. Trener ženskih ekip mora biti po eni strani rahločuten do deklet, po drugi strani jih mora v pravem trenutku spodbuditi in s povišanim glasom prebuditi. Meje dostojnega vedenja ne sme prestopiti nikoli, kajne? Čeprav veljam za trenerja, ki rad pov- »Naš klubski projekt ni le celjski, ampak je vseslovenski. Če mi ne bi tako razmišljali, bi bila raven slovenske košarke drugačna. V Sloveniji imamo osem klubov s članicami, naša država je med deseterico najboljših v Evropi.« 20. novembra 2016, na Grgićev rojstni dan, se je slovenska reprezentanca po zmagi v Celju nad Litvo prvič uvrstila na evropsko prvenstvo. Foto: SHERPA 28 DIJAŠKI UTRIP Srečanje in športne igre slovenskih »klasikov« v Celju Audaces fortuna iuvat* »Obljubim, da med igrami ne bom goljufal ali poskušal goljufati, obljubim tudi, da bom spoštoval mnenje sodnikov in jim ne bom oporekal. Igral bom na vso moč, a pravično in ne bom grdo gledal tekmovalcev, ki so boljši od mene. V tekmovanje vstopam, da zastopam svoj polis in da bodo moji someščani ponosni name. Zavedam se, da smo tu vsi zbrani v duhu prijateljstva in miru, in obljubim, da ju bom ščitil do svojega zadnjega diha. Prosimo boga Zevsa in svoje zaščitnike, da nam dajo moči in zmagoslavje, saj igramo v njihovo čast.« TATJANA CVIRN Tako je približno tristo mladih, ki obiskujejo program klasične gimnazije v petih slovenskih srednjih šolah, slo- vesno priseglo v lapidariju ob knjižnici, v zelo primernem okolju za začetek iger v antičnem olimpijskem duhu. Za nekaj ur sta nabrežje Savinje in okolica I. gimnazije v Celju zaživela v duhu nekih davnih časov, ki so dijakom »klasikom« očitno zelo pri srcu. Udeleženci so v Olimpijo (beri: Celje) prišli iz naslednjih grških polisov (pri starih Grkih so bile to mestne države): Aten, Mineje, Šparte in Miken. V resnici so mladi s svojimi mentorji in ravnatelji prišli s Prve gimnazije Maribor ter z gimnazij Poljane v Ljubljani, v Novem mestu in Škofji Loki. Na ploščadi pred gimnazijo so prižgali olimpijski ogenj in se po prisegi pomerili na šolskem igrišču. Športne ekipe posameznih gimnazij, primerno urejene v slogu rimskih oblačil, so se pomerile v pen-tatlonu, ki ga sestavljajo tek na 600 m, skok v daljino z utežmi, suvanje krogle, rokoborba in štafetni tek na 200 m z ovirami. Program je nekaj posebnega Začetki povezovanja in sodelovanja klasičnih gimnazij segajo v šolsko leto 2014/15, ko je bilo v Celju prvo tovrstno srečanje. »Idejo so obli- kovali ravnatelji slovenskih klasičnih gimnazij, največji pobudnik je bil ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc,« je povedala Ivana Šikonija, koordinatorica klasičnih oddelkov v šoli gostiteljici. Športna tekmovanja so pri tem sicer zabavna in prispevajo k druženju ter spoznavanju »klasikov«, a bistvena je ideja o oblikovanju pripadnosti edinstvenemu programu, ki je v gimnazijskem izobraževanju redkost. Kot je povedala sogovornica, se predmetnik klasične gimnazije razlikuje od predmetnika splošne gimnazije, saj ima vsa štiri leta še obvezno latinščino, in sicer enako število ur kot angleščine. Kdo so mladi, ki izberejo program z učenjem mrtvega jezika, kot velja za latinščino, in v tem vidijo svoje izzive? »V razredih je vedno nekaj takšnih, ki bi res radi znali ta star jezik, nekaj se jih spogleduje s študijem medicine in jim bo znanje latinščine prišlo prav. Nekaj je navdušencev nad naravoslovjem, saj je latinščina vpeta v terminologijo vseh ved, nekaj je tudi takšnih, ki se radi učijo tuje jezike,« pravi Šikonija. Klasična znanja za sodobne čase Tudi ravnatelj I. gimnazije Anton Šepetavc priznava, da je v današnjih časih program res nekaj posebnega, da imajo šole težave z njegovim ohranjanjem, a so ravnatelji prepričani, da se je zanj vredno boriti. »Program prinaša klasično izobrazbo in pri tem Ivana Šikonija, koordinatorica klasičnih oddelkov na I. gimnaziji v Celju ne mislim le na latinščino, gre tudi za znanja iz zgodovine, filozofije ... Prav je, da ohranjamo program pri življenju.« Zanimanje zanj je različno, gimnaziji v Ljubljani in Mariboru imata od nekdaj po dva oddelka, poljanska gimnazija je imela tudi tri. V Celju, kjer je en oddelek, so bila tudi leta krize in pomanjkanja dijakov, medtem ko ima šola za prihodnje šolsko leto celo malo več prijav, kot je prostih mest. »Ravnatelji sodelujemo že vrsto let in se tudi sicer srečujemo ter pogovarjamo o spremembah, rešitvah ... Zavedamo se težav in jih skušamo reševati, predlagali smo tudi nekatere spremembe v zvezi s predmetnikom, z maturo,« pravi ravnatelj. A dijaki se s tem na dan antičnih olimpijskih iger niso obremenjevali, vse sile so usmerili v tekmovanje in navijanje. Bršljanovi venčki so krasili glave najboljših, praznovanje se je v duhu tradicije končalo ob dobri hrani. Foto: Andraž Purg - GrupA * Sreča je na strani hrabrih. M ш < * ш* ж h ' Ћ " » * Шр 1 ш, јмшШ KOGA SMO IZVOLILI? 29 Miha Lamut, poslanec Gibanja Svoboda iz Celja »Kdaj, če ne zdaj?« Med tistimi, ki so v petek prvič sedli v poslanske klopi in doživeli ognjeni krst na ustanovni seji nove sestave državnega zbora, je bil tudi Celjan Miha Lamut, ki je bil za poslanca izvoljen na listi Gibanja Svoboda v volilnem okraju Celje 1. Prejel je 6.684 ali 32,30 odstotka glasov volivcev. zagotoviti delujoč javni prevoz in da vožnja v oddaljene kraje ne bi bila celodnevni projekt.« Večji poudarek civilni zaščiti TATJANA CVIRN »Vtisi so zelo dobri,« je sogovornik povedal dan kasneje in dodal, da je bil pozitivno vznemirjen ob dogodku, a večjih presenečenj ni bilo. »V naši poslanski skupini smo razen nekaj izjem resda vsi novinci, a to ne pomeni, da smo nepoznavalci sistema. Tudi če še nismo bili prisotni v državnem zboru, poznamo postopek.« Vsak se lahko vključi »Kdaj, če ne zdaj, ko sem za to v najboljših letih, ko je energija na višku, izkušenj pa je že tudi dovolj?« je 35-letnik odgovoril na vprašanje, zakaj se je dejavno vključil v politiko, ki se je marsikdo izogiba v velikem loku. Pravi, da je verjetno prav zato želel prispevati nekaj več. »V politiki bi moralo sodelovati več ljudi, a ne samo na državni ravni, začnejo lahko že v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, kjer je mogoče opazno spreminjati stvari, ko gre za komunalno opremljenost, prometno signalizacijo in druge zadeve za skupno dobro ljudi. V tem primeru bi več ljudi vedelo, kako stvari delujejo. Tako pa je politika postala res področje delovanja zgolj skupine ljudi, ki odločajo. Ko nekaj ne gre prav, pa je zelo preprosto negodovati, čeprav ima vsak možnost, da se na različnih ravneh aktivira, pristopi,« je prepričan Lamut. »Deset let sem strokovno delal v lokalni samoupravi, kjer človek neposredno deluje za dobro ljudi. Zadnji dve leti sta bili samo dodatna spodbuda, da je stvari treba spremeniti,« pravi sogovornik, ki ga mnogi poznajo tudi kot vodjo tehnike zasedbe Mi2, s katero je preživel skoraj polovico svojega življenja, medtem ko ga je poklicna pot vodila v občino Maribor. Pri odločitvi za kandidaturo so ga podprli tako sodelavci kot družina in najožji krog prijateljev. Za javni prevoz Prvo redno službo je imel v družinskem podjetju. Nato je nekaj čas delal v Mestni občini Celje v oddelku za okolje in prostor, kjer je spoznal zakonodajo in problematiko. Ko se je pokazala priložnosti za zaposlitev v Mariboru, jo je zagrabil in osem let delal v občini. »Marsikdo me je takrat vprašal, če sem prišel tja po zvezah, a ni bilo tako,« se spominja z nasmehom in dodaja, da se je v Mestni občini Maribor večino časa ukvarjal s komunalno problematiko, kar pomeni tako urejanje cest kot upravljanje pokopališč. »Ves čas sem se trudil za dobro sobivanje krajanov.« V skladu z zakonom je ob odhodu v DZ v Mariboru sklenil sporazum, po katerem se lahko po prenehanju mandata vrne na staro delovno mesto. Po letih vožnje na delo v Maribor se je tega navadil, zato razmišlja, da tudi do Ljubljane ne bo imel posebnih težav. »Uživam v vožnji in v minulih letih sem ugotovil, da sem čas v avtu izkoristil zase, za to, da sem bil sam s seboj. Seveda je treba biti na avtocesti povsem zbran. Čeprav se rad vozim, bi bil izjemno vesel - in za to si bom tudi prizadeval - da bi nam uspelo I Zaradi dela mu blizu področja okolja, infrastrukture, tudi kmetijstva in gozdarstva ter obrambe, saj je deloval v okviru civilne zaščite. »To A so dročje mi je zelo blizu. Zadnji dve leti smo se začeli zavedati tudi pomena tega sektorja, ob trenutni varnostni krizi v Evropi še toliko bolj. Ljudje pred epidemijo sploh niso točno vedeli, kaj civilna zaščita dela in kakšne so njene naloge.« Zato želi delovati v odborih parlamenta, ki se ukvarjajo z omenjenimi področji. »Pred volitvami smo se že pogovarjali, kdo ima kakšne izkušnje. Najbolje namreč deluješ tam, kjer področje poznaš. Še bolje je, če te to zanima.« »Kultura in okus gresta verjetno z roko v roki na glasbeni in politični sceni.« Na vprašanje, kako komentira slabo voljo nekaterih v Celju, ko so nedavno vojaška letala nizko preletavala mesto, češ da gre za promocijo vojaškega poklica, odgovarja: »Promocija ni slaba, vojska je del državne strukture, lahko se predstavijo vsi njeni tvorni deli, kamor sodi tudi vojska. Če lahko imajo vsi drugi organi dneve odprtih vrat, lahko ima tudi vojska predstavitev. Mogoče je občane zmotil hrup letal, ne bom sodil, ker nisem bil v bližini. Bil pa sem s sinom na eni od predstavitev, saj se mu pri enajstih letih to zdi zanimivo.« Rokenrol Če je doslej energijo nabiral na pohodih in kolesarjenju, meni, da bo to mogoče tudi v prihodnje. »Že zdaj sem moral usklajevati službo, vožnjo in prosti čas. Hude spremembe »Predlogi za ministre v novi vladi so premišljeni in lahko se samo strinjam z njimi.« ne bo. Pred daljšimi zasedanji se bo treba na to pripraviti psihično in fizično, s sprehodom v naravi ali na kolesu, za katerega letos žal še ni bilo veliko priložnosti.« Proste ure bodo namenjene tudi druženju s sinom. »Ker ima med tednom pogosto treninge košarke, konec tedna pa tekme, skušava skupne trenutke preživljati čim bolj dejavno, na kakšnem izletu,« pravi Miha Lamut, ki se je moral posloviti od sodelovanja z zasedbo Mi2. Priznava, da sta bila odrsko dogajanje in rokenrol pomemben del njegovega življenja. Njegova vloga je bila pomembna in zahtevna. Organizirati je moral vse potrebno za koncert od začetka do konca, od postavitve odra, organizacije prevozov, tonske vaje, prenočišč, prehrane in na koncu pospravljanja ... »Oder je namenjen glasbenikom. Če so na njem zagledali mene, je bilo zagotovo nekaj narobe ...« pravi v smehu. Vse to je lahko uspešno opravljal na osnovi svojih izkušenj in s pravo ekipo, ki ji je neizmerno hvaležen za skupno delo in podporo v zadnjih dveh mesecih. »Februarja sem bil še zadnjič na koncertu Mi2 kot vodja tehnike. Delo ni več združljivo z novo službo, saj se časovno to ne bi izšlo. Ne moreš kakovostno delati, če se temu ne posvetiš povsem,« je ugotovil. A to seveda ne pomeni, da ne bo šel še na kakšen koncert. »Nazadnje sem Mi2 poslušal v Cvetličarni in je bilo kar malo čudno, ker sem bil v drugi vlogi.« Tudi sicer rad obiskuje koncerte doma in v tujini. V spominu mu je ostal nastop zasedbe Pearl Jam v Italiji in tudi vsi koncerti Kings of Leon, ki jih je obiskal, so bili dobri. A ob širokem izboru glasbenikov, ki jih posluša, odličnih koncertov ne bo zmanjkalo, le čas zanje si bo moral vzeti. Foto: osebni arhiv »Deloval bom tako, kot sem doslej. Ko sem začutil dvom ali sem se spraševal, zakaj delam neko stvar, naj bo to v službi ali glasbi, sem vedno preveril, ali to delam za dobro ljudi.« Peter Pišek o cenah goriva, pomanjkanju voznikov in pridobivanju delovnih dovoljenj »Prevoznik i s i i skreno želimo deregulacijo« Avtoprevozniki, ki imajo že nekaj let veliko težav pri iskanju primernih kadrov in zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanjudelovnih dovoljenj za tujce, so se v zadnjem času znašli v še večjih težavah. Razlog so cene goriv. Ko je vola da po volitvah sprostila cend, je predsednik sekcije za promet pri Obrtno--podjetniški zbornici Slovenije P eter Pišek provpznike pozval k podražitvi prevozov zd vsaj deset vdstotkov. V nasprotnem primeru, je dejal, se bkdo prevozna podjetje zaradi plačilne sposobnosti znaila v težavah. Ob tem ješe poudaril, da bo dražji predoz zasabo potegnil tudi nove podražitve blaga. Ko se je vlada pred približno tednom odločila za ponovno regulacijo cen goriv, Pišek spet ni bil zadovoljen. Zakaj? JANJA INTIHAR »Z regulacijo cen, ki je sicer na kratek rok nujna rešitev, smo prevozniki izgubili vse popuste zre Darsu, izgubili smo vse komercialne popuste puri trgovcih z gorivi. Ob tpm naj poudarim, da gre pri spreminjanju cen za politično krizo in špekulacije, niPakor pa ne za energet-pko krizo,«« odgovarja Peter Pišek. Ko ste dvignili glas ob deregulaciji cen, ste opo-parili, da ee ob zvilanju cen goriva zvišajo tudi otroški prevoza in obratno. DDejali ste, da bo tisti, ki ne bo dviga cen goriva vkšjučil v lastno ceno, tel v stečaj. Orevozniki smo se znašli v zares neprijetnem položaju. V zadsjsm letu smo ostuli brez vseh popustov, notranjih rezerv nimamo več. Cene naših ossovnih sredstev to je vozil in prikolic, so se zvišale za 30 odstotkov, povišali so se tudi stroški dela. V primeru sprostitve; cengoriva bi morali evoje cene zvišati zs 9 do 10 odstotkov, zdej ko so se cene spet znižale, bomo morali svoje storitve podražiti za 4 odstotke. Prva tena je bila zelo nevorna, a bo tudi te 4 odstotke treba vsaj v dveh mesecih vključi-tivseneprevotko.Pdajšnje oene bodo veljale tri mese- »Prevozniki smose znašli vzares neprijetnempoložaju.Vzadnjemletu smo ostalibrezvsehpopustov,notranjihrezerv nimamo več.Cenenašihosnovnihsredstev, tojevozilinprikolic, sosezvišale za30 odstotkov,povišalisosetudistroškidela.« ce in tudi p rihodnjt premier je rokel, da bo novsa vlada regulirala cen e naSte. Ko ssm dejaS, da del vestne ga promgta tees ne odobeavo, sem dobil naCiko razb urje-nih klicev naših prevoznikov. Odkar vodim sekcij t za promnt, ss trudim dvigniti pgled prevoznikov in veo čas poudarjam, ds moramo prpvogniki delite usodo z gospodarstvom ter s celotno državg. Ne smamo si nolniti ž epov na račun ljudi. Če vlada ne bi omejila cen goriv, bi bili prevozniki spet doležni popustov in bi laeje poslovali.Ampak še krva-tiimo, bom o krvaveli vsi. S iem, ko ni zahtenaladere-Zulacije, ampak regulacijo cen, je sekeija za promet ša stkrat pokazala svojo veli-šino. Čeprav torej omejitev -men za peevoznike ni dobra, se z njo strinjamo zaradi dobrobiti ljudi. Ob tem sem trdno prepritan, da je ener-pstska kriza velika špekula-rija, največja, kar jih pozna evet. Nekdo mastno služi ta račun potrošnikov. Protestirali ste zaradi sprostitve cen goriva, ampak tudi z njihovo omejitvijo niste zadovoljni. Kako torej, kaj sploh podpirate? Pravzaprav sem zelo zadovoljen in vesel, da se je vlada odločila za ponovno regulacijo cen, saj to pomeni umiritev drugih cen. Zadovoljen sem torej zaradi ljudi. Zdaj bo treba poskrbeti še za ceno elektrike. Pridobivanje električne energije se v Sloveniji ni podražilo niti za cent, zneski na računih Peter Pišek, predsednik sekcije za pro met pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije: »Energetska kriza je velika špekulacija, največja, kar jih pozna svet. Nekdo mastno služi na račun potrošnikov.« (Foto: SHERPA) pa so višji tudi za petsto odstotkov. To je katastrofa na tretjo potenco. Prevozniki si želimo čim prejšnjo umiritev razmer. Tudideregula-cijo cen goriv si želimo, ko bodo todopuščalepolitične razmere. Politične pravim zato, ker trg in tržne zakonitosti s tem nimajo nič. Večji težavi prevoznikov, ki nista od včeraj, sta tudi pomanjkanje delovne sile in pridobivanje delovnih dovoljenj. Je na tem področju sekcija za promet že kaj bližje rešitvi? Razmere so še vedno katastrofalne. Ko prevozniki na zavodu za zaposlovanje najdemo primerne ljudi, kar se običajno zgodi zelo hitro, se začnejo dolgi po- stopki na upravnih enotah. Trajajo tri, štiri ali celo pet mesecev. Razlog so dolgotrajna preverjanja, saj so z bivanjem tujcev pri nas povezane socialne pomoči za njihove družine, tu pa je država postala občutljiva. Na Hrvaškem je na delovno dovoljenje treba čakati štirinajst dni, v Nemčiji lahko tujega delavca zaposlijo takoj in šele nato urejajo vso potrebno dokumentacijo. Če ugotovijo, da delavec ne ustreza, ga lahko preprosto odslovijo. V našem podjetju, kjer sicer že dvajset let učimo nove delavce za poklic voznika, imamo v zadnjih letih kar 60-odstotno gibanje delovne sile. Tujci, ki pridejo k nam, večinoma gre za delavce z Balkana, ugotovijo, da to delo ni zanje, ali enako ugotovimo mi. In se razidemo. Prej pa moramo čakati več mesecev, da zanje dobimo delovno dovoljenje, in jih nato še nekaj časa učiti. Slovenija bi morala prevzeti nemški način zaposlovanja tujcev. Delodajalci bi se morah zavezati, da bodo poskrbeli zanje, če bo šlo kaj narobe, plačati bi morali vse prispevke in po treh mesecih bi jim država dala delovno dovoljenje. Zdaj trpimo mi, zaposleni na upravnih enotah pa imajo ogromno dela. Niso oni krivi, kriva je zakonodaja. Zaenkrat nimamo še nobenega pozitivnega odgovora, da se bo na tem Asistenčni sistemi ob menjavi vetrobranskega stekla potrebujejo posebno pozornost Komu bi zaupali menjavo vetrobranskega stekla, če ima vaš avtomobil varnostne in asistenčne sisteme? Danes je zelo verjetno, da ima vaš avto že katerega od naprednih varnostnih in asistenčnih sistemov, ki jih poznamo pod kratico ADAS. Samodejno zaviranje v sili, aktivni tempomat in sledenje voznemu pasu so le nekateri. Kamere in senzorji, ki jih omenjeni sistemi uporabljajo, so največkrat v vetrobranskem steklu. Ob menjavi stekla je potrebna demontaža kamere in po ponovni namestitvi lahko pride do manjših odstopanj. Ta so na cesti, ko je potrebno zaviranje v sili ali preprečevanje zapustitve voznega pasu, precej bolj očitna. Zato je nujna ponovna kalibracija, s katero zagotovimo pravilno in natančno delovanje asistenčnih sistemov. Pri Carglassu smo na to pripravljeni že od leta 2015, danes pa dinamično ali statično kalibracijo opravimo že pri vsakem četrtem vozilu. Delež avtomobilov, ki potrebujejo kalibracijo, bo v naslednjih letih presegel polovico - leta 2024 bo imel kamero vsak nov avto. Dinamična kalibracija se opravi med vožnjo. Proizvajalci vozil predpišejo, kakšne vrste cest morajo biti ob kalibraciji uporabljene, prav tako predpišejo razdaljo in hitrost. Statično kalibracijo opravimo v delavnici s posebnim orodjem. V letu 2021 so vsi naši serviserji prestali ocenjevanje IMI in prejeli certifikat Auto Glazing Master za popravilo in menjavo vetrobranskih stekel ter kalibracijo sistemov ADAS - tudi za električna in hibridna vozila. »Ko prevozniki na zavodu za zaposlovanje najdemo primerne ljudi, se začnejo dolgi postopki na upravnih enotah. Razlog so dolgotrajna preverjanja, saj so z bivanjem tujcev pri nas povezane socialne pomoči za njihove družine, tu pa je država postala občutljiva.« Prevozniki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile in pridobivanjem delovnih dovoljenj. področju kaj spremenilo. Ob tem predolgo reševanje vlog povzroča veliko škodo. Ne samo tistim, ki delavce potrebujemo, tudi državi. Na težave pri zaposlovanju tujcev opozarjam že deset let, zadnje leto poleg tega še opozarjam, da bi Slovenija z eno od držav, kjer je delovne sile veliko, morala skleniti mednarodni sporazum. Katero državo bo izbrala, bi bila stvar politične odločitve. Veliko hude krvi je med prevozniki povzročil Zakon o cestah, ki med drugim določa tudi nov način odvoza pokvarjenih in poškodovanih vozil, lažjih od 3,5 tone, z avtocest in s hitrih cest. Zakaj? Ta zakon je bil podtaknjen in hvala državnemu svetu, da je nanj izglasoval veto. S prvim delom zakona, ki govori o tem, da morajo tisti, ki so pretovorjeni, plačati odškodnino za uporabo avtocest, smo se v sekciji za promet strinjali. Drugi del, ki določa način odvoza pokvarjenih in poškodovanih vozil z avtocest in hitrih cest, pa je bil pisan nekomu na kožo. Predlagana je namreč ureditev, po kateri bi odvoz vseh vozil lahko opravljali le koncesionarji Darsa. To bi povzročilo dodatno zmedo na naših cestah. Ravno v teh dneh se je začela sestajati posebna delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Slovenskega zavarovalnega združenja in družbe Dars. Pričakujem, da bo skupina kmalu dosegla dogovor o izvajanju avtole-ke in spremenjen zakon poslala v parlament. Zagotovo bo takšen, da bodo z njim zadovoljni tako uporabniki kot izvajalci in da se bodo vsi, ki so za to usposobljeni in opremljeni, lahko prijavili na razpis. Dokler bom jaz predsednik sekcije za promet, bodo možnost sodelovanja imeli vsi, ne samo izbranci. Preživeti morajo tudi mali prevozniki, ne samo tisti, ki imajo veliko prihodkov. Seveda bodo tisti, ki bodo izbrani, morali poskrbeti za red in varnost na avtocestah. Torej vsak le ne bo mogel opravljate te službe. Sekcija za promet si je kar osem let prizadevala, da bi prevozniki dobili finančne spodbude za nakup okolju prijaznih vozil. Pred volitvami ji je to vendarle uspelo. Tega sem res zelo vesel, saj smo za ta denar prosili zelo dolgo. Z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem nam je končno uspelo in pred kratkim je bil podpisan sporazum med ministrstvom za infrastrukturo, ministrstvom za okolje in prostor ter družbo Borzen. Po zaslugi naše sekcije bo prevoznikom na voljo deset milijonov evrov nepovratnih sredstev za nakup vozil na plin, pnevmatik in usmerjevalnikov zraka. Spodbude bodo na voljo septembra. Razpis bo vodil Borzen in ne Ekosklad, s katerim je bilo v zadnjem času veliko težav. Vesel sem tudi, da nam je pri SID banki uspelo pridobiti 35 milijonov evrov posojil za nakup obratnih sredstev. Obrestna mera je odlična, ročnost je osem let. Takšnega posojila za prevoznike doslej ni bilo in ga najbrž tudi nikoli več ne bo. Foto: SHERPA »Če vlada ne bi omejila cen goriv, bi bili prevozniki spet deležni popustov in bi lažje poslovali. Ampak če krvavimo, bomo krvaveli vsi.« triglav.si otivaSignal Lights ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo: sodelavce v tehnologiji, kakovosti, elektroniki, vzdrževanju in nabavi, delavce v proizvodnji in skladišču. Odelo nudi tudi študentsko delo, prakso ter štipendije. Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03)703 46 47 (03) 703 46 18 031 765 810 www.odelo.si 32 neX пппп «All Ker nesreča ne počiva ... Za varno delo s trakto rjem Število delovnih nesreč s traktorji in nesreč traktorjev v cestnem prometu se od leta 1981 zmanjšuje. To je rezultat tega, da so traktorji novejši, tehnično bolj brezhibni in vedno bolje opremljeni. Poleg tega je za njihovo uporabo zahtevano opravljeno izobraževanje. Da je vsaka nesreča, ki se vendarle zgodi odveč, poudarja direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket, ki je z nami delil številne nasvete za varno delo s traktorjem. TINA STRMCNIK Prepričanje, da nekdo, ki zna upravljati avto, obvlada tudi traktor, je vsekakor preveč poenostavljeno. Tako poudarja mag. Branko Šket, tudi ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Šentjur. Sogovornik, ki ima opravljeno licenco za predavanja o varnem delu s traktorji in traktorskimi priključki, se je kmetijski mehanizaciji posvečal vso svojo študijsko pot. Poudaril je, da lahko skupna masa traktorja in priključkov znaša tudi do 40 ton, njihova dolžina pa skoraj 19 metrov. »Pri traktorju je potreben drugačen način vožnje kot pri avtomobilu, potrebno je se- veda tudi drugačno znanje,« je pojasnil sogovornik. Dodal je, da je za varno upravljanje traktorja zelo pomembno, da je človek vešč dela s strojem. »Na traktor priključimo različne priključke, kar skupaj tvori agregat, s katerim lažje opravimo kmetijska opravila. To pomeni, da ni pomembno zgolj to, ali znamo voziti traktor. Treba je obvladati krmilne in druge ročice ter biti pozoren še na kup drugih zakonitosti.« Kako se stabilnost traktorja razlikuje od stabilnosti osebnih avtomobilov? Nekateri traktorji so podprti v štirih, nekateri v treh »Delo s traktorjem in traktorskimi priključki je še posebej problematično na strmem in spolzkem terenu. Za takšno delo potrebujemo več znanja in izkušenj.« točkah. Vožnja po cesti, po ravnem, ni problematična. A takoj ko zapeljemo na neraven teren., sestabilnost traktorja spremeni. Takrat je treba biti zelo pozoren na spremembo težišča. Pri delu na terenu moramo skrbet i tako za bočno kot za vzdolžno stabilnost. Traktorji imajo težišče višje kot drug a vozila, da lahko kmetje delamo na neravnem terenu. Če bi bil prost prehod pod traktorjem prenizek, bi naš kmetijski stroj nasedal, kar pomeni, da kmet ne bi mogel opravljati dela. Se traktor na cesti obnaša drugače kot na strmem in spolzkem terenu? Na cesti se traktor obnaša kot druga vozila, a s to razliko, da je veliko težji in daljši ter da ima priključke. Na spolzkem terenu je možna uporaba diferencialne zapore, ki pomaga pri speljevanju. Kmetje morajo biti pozorni, da ne pride do zdrsa. V strmini lahko način, kako so priključki priključeni, močno vpliva na težišče, kar pomeni, da se zmanjšata bočna ali vzdolžna stabilnost traktorja. Veliko je odvisno od tega, kaj in kako delamo. Pri uporabi traktorja ni vseeno, ali opravila opravljamo tako, da vozimo navzgor in navzdol po strmini ali če po strmini vozimo bočno. Traktorji na slovenskih kmetijah so slabo izkoriščeni, saj povprečno opravijo od 250 do 500 delovnih ur letno. Klub slabemu izkoristku kmetje ne smejo pozabiti na njihovo osnovno vzdrževanje. Kaj to zajema? Nekatere kmetije imajo več traktorjev. Z nekate rimi morda res dela jo le nekaj ur na leto, medtem ko z drugim delajo veliko več. Na uporabo kmetijske mehanizacije vpliva veliko dejavnikov, med drugim velikost kmetije in tudi to, ali kmetje morda katere storitve opravljajo za druge. Tudi če s traktorjem opravimo malo delovnih ur, ga moramo redno vzdrževati. Enkrat letno moramo zamenjati motorno olje in pregledati vse naprave, pomembne za varno delo. Vzdrževanje traktorjev ni vedno povezano le z delovnimi urami, ampak tudi z obdobji, ki jih za vzdrževanje predpiše proizvajalec posameznega kmetijskega stroja. Omenili ste, da so za kmete zelo pomembni številni traktorski priključki. Na kaj je dobro biti pozoren, ko jih priklapljamo? Traktor je osnovni pogon v kmetijstvu. Ko nanj priključimo enega ali več strojev, dobimo delovni agregat, s Direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket ima opravljeno licenco za predavanja o varnem delu s traktorji in traktorskimi priključki. Kmetijski mehanizaciji se je posvečal vso svojo študijsko pot. (Foto: Andraž Purg - GrupA) katerim lahko kmet opravi različna kmetijska dela. Kmetje uporabljajo različne priključke za setev, brananje, za prevoz tovora na primer uporabljajo različne prikolice. Velikokrat na traktor namestijo čelne priključke, gre torej za priključke, ki so nameščeni spredaj, kot je na RflKOfll cLo.o« UVOZNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO prodaja: 040 883 702 , 041 301 704 nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705 T: 03 546 18 70 F: 08 205 79 49 Zadobrova 69, 3211 SkoQa vas pri Celju E: info@trakom-slo.com www.trakom-slo.com ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME: - DISKASTE KOSILNICE - OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE - BALIRKE IN OVIJALKE - TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL ^ПОШгГ GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU OD LETA 1927 ШПШ' - PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI Hi EU ROT UN NI EL PONJAVE IN ŠOTORI Originalni nadomestni deli za traktorje: SAME, DEUTZ, HOS;- LAMBORGHINI, HÜRLIMANN DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA TRSNEŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV gZCMIOA mi?'0**. SP Spodnje Bitnje E-pošta: jtorkar@gmail.com 24,4209 Žabnica Mob: +386 (0)41 365 428 i Hü ÜÜ 33 K večji varnosti pri uporabi traktorjev je po besedah sogovornika prispevalo tudi zakonsko določilo, ki določa, da mora imeti vsak traktor varnostno kabino ali varnostni lok. »Če vozilo tega nima, so ob nesrečah s prevrnitvijo možni zelo slabi izidi.« (Foto: Pixabay) »Ko kupimo nov stroj, je treba prebrati vsa navodila in jih upoštevati.« primer kosilnica. Nekatere oblike traktorjev omogočajo, da je stroj priključen vmes. Pri priključevanju strojev oz. priključkov k traktorju je treba še posebej paziti na varnost. Večina strojev je zasnovanih tako, da sami niso stabilni, ampak imajo dodatne drse, kolesa ali noge. Omenjeni dodatki so pomembni, da priključke, ko jih odklopimo od traktorja, pravilno zavarujemo. Tako preprečimo, da se priključek prevrne in nas poškoduje. Kmetje so s traktorji veliko časa tudi na prometnih poteh, cestah. Kako se naj tam vedejo? Seveda je treba upoštevati cestnoprometne predpise in spremljati, kaj počnejo drugi udeleženci v prometu. Poznamo zelo majhne traktorje, nekateri traktorji pa so zelo veliki. Pri večjih in težjih traktorjih moramo biti še posebej pozorni na ustrezno zavorno pot. Počasna vozila, torej traktorji s hitrostjo do 40 kilometrov na uro, morajo biti na prometnih cestah označeni z dodatnim trikotnikom in rotacijsko lučjo. Kako je z uporabo traktorja in nesrečami? Kakšni so osnovni napotki, da do njih ne bi prišlo? Število delovnih nesreč s traktorji in nesreč traktorjev v prometu se od leta 1981 zmanjšuje. To je rezultat tega, da so traktorji novejši, tehnično bolj brezhibni, za njihovo uporabo je zahtevano opravljeno izobraževanje, ta kmetijska mehanizacija ima vedno boljšo opremo. A vsaka nesreča, ki se zgodi, je seveda odveč. Pri uporabi traktorja je treba upoštevati vse predpise. Tisti, ki želijo za traktor pridobiti vozniško dovolje- nje, kar je pogoj za njegovo uporabo, dobijo vse osnovne napotke med izobraževanjem. Sploh pri uporabi velikih traktorjev na uporabnike po mojem mnenju preži več nevarnosti. Zato je treba biti še posebej previden. Vsak, ki traktor uporablja, mora narediti vse, da prepreči nesrečo. Kakšni so pogoji, da človek pridobi vozniško dovoljenje za F-kategorijo, torej za traktor? Tisti, ki že ima vozniško dovoljenje za avto, mora opraviti tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Omenjeni tečaj zajema teoretični del in praktični prikaz. Pri slednjem lahko slušatelji vidijo vse, o čemer predhodno poslušajo pri teoretičnem delu izobraževanja. Ogledajo si priključke, spoznajo način njihovega priključevanja, sistem delovanja in vzdrževanja. Več izvedo o delu z gozdarskim traktorjem in gozdarsko mehanizacijo, spoznajo način dela s transportno ploščadjo in podobno. Spoznajo torej različne tipe traktorjev in priključkov ter kako z njimi delamo čim bolj varno. Za opravljanje izpita za traktor s hitrostjo do 40 kilometrov na uro mora biti oseba stara 16 let. Za opravljanje izpita za traktor s hitrostjo več kot 40 kilometrov na uro je zahtevana starost 18 let. Če oseba še nima vozniškega dovoljenja za B-kategori-jo ali ga sploh nima namena pridobiti, mora za uporabo traktorja opraviti celoten izpit za F-kategorijo. To pomeni, da mora opraviti izpit iz ce-stnoprometnih predpisov in ure pouka traktorske vožnje. Nato sledita izpit traktorske vožnje in tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. UNIFOREST. PRODAJALNA t* \ 1 V- Pooblaščeni prodajalec in serviser za Husqvarno. Ш Mm ^ « 4 Тад WiMi нннвшишни PRODAJALNA CELJE | Lava 6 | 3000 Celje | 051 301 777 | prodajalna.celje@uniforest.si _ PRODAJALNA LATKOVA VAS | Latkova vas 81/d | 3312 Prebold | 051 665 566 | prodajalna@uniforest.si www.uniforest.si ÖD ГЛ \J7 □ гаппа ш Шц Pozor, spremembe zakona o voznikih kmalu v praksi Preprosteje do izpita z a motor Konec marca je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih, ki je prinesel kar nekaj novosti. Med njimi je novost tudi določitev pogojev za vožnjo motornega kolesa kategorije A1 za osebe, ki že imajo veljavno vozniško dovoljenje kategorije B in niso vozniki začetniki. Nekatere spremembe se bodo udejanile s 1. junijem. SIMONA ŠOLINIČ Ta datum s e nanaša predvsem na usposabljanje za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A1 na podlagi veljavnega vozn iškega dovol;jie^;j ^ kategorije B in za vpis kode. S slednjo bo namreč označenata pravica v vozniškem dovoljenju. Z drugimi bese dami, novela poenostavlja postopke za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij Al (motorna kolesa do 125 kubičnih centimetrov) in AM (moped). »Pri slednjem novela spreminja obseg praktičnega in teoretičnega usposabljanja. Otroci do 15. leta se lahko usposabljajo za vožnjo v Direktor ZŠAM Celje Tomaž Lotrič (Foto: osebni arhiv) Vsak, ki ima vozniško dovoljenje B in ni voznik začetnik ter je opravil teorijo in nekaj ur praktičnega usposabljanja, bo dobil pravico do vožnje z motorjem do 125 kubičnih centimetrov. (Foto: SHERPA) prometu doma, ne potrebujejo več teoretičnega usposabljanja v šoli vožnje. Praktični del pa se je spremenil tako, da se je obseg praktičnega usposabljanja v šoli vožnje zmanjšal s 16 ur na 5 ur in na eno uro izpitne vožnje,« pravi direktor ZŠAM Celje Tomaž Lotrič. Še bolj kot to je zanimiva novost, ki se nanaša na pravico do vožnje z motorjem do 125 kubičnih centimetrov. Tako bo lahko vsak, ki ima vozniško dovoljenje B in ni voznik začetnik ter je opravil teorijo in nekaj ur praktičnega usposabljanja, dobil pravico do vožnje z motorjem do 125 kubičnih centimetrov. Več motoristov Bolj podrobno: vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1 bodo lahko zdaj dobili vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B in niso vozniki začetniki in t0i- • Štirikolesnik: GOES, CF MOTO, ODES, TGB, ACCESS, ARCTIC CAT, POLARIS, LINHAI, HISUN, SMC, STELS ... Noj bo vaš nakup novega prevoznega sredstva kar se da prijeten in enostaven. Za več informacij nas pokličite, nam pišite ali obiščite našo spletno stran. • Moped avto AIXAM • Skuterji in električni skuterji (CITY COCO, YADEA - možnost EKO subvencije) • Električni ATV (možnost EKO subvencije) • Otroški ATV • Prodaja kmetijskih strojev in priključkov STRUC MUTA I- Prodaja rezervnih delov • Prodaja priključkov za ATV in UTV (snežne deske, škropilnice, kosilnice, prikolice...) GORAZD ROGLIČ, s. p. Brnica 6, 1430 Hrastnik gorazd.roglic@kabelnet.net 041 886 055 www.stirikolesniki.eu • Dodatna oprema za ATV, UTV električne vitle in zaščite podvozja (CF MOTO. GOES, ODES, TGB, CAN AM ...), distančniki, vizirji, bul bar, LED luči, kovčki... • Zaščitna oprema za motoriste (čelade, jakne ...) ш. ш ж m^. m * mK NADOMESTNI DELI NENADOMESTLJIVE STORITVE Že pri vašem prodajalcu kmetijske i ESSS**^ —' -'Тц iMffT" T .r * f ^ЈШШШ Ш I- • ШЖ m \ ^ ' £ i AS?" th Шш best.parts.service Millinger, d.o.o. Arja vas 101 SI-3301 Petrovče 35 Lotrič napoveduje, da se bo na cestah povečalo število motoristov. Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1 bodo lahko zdaj dobili vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B in niso vozniki začetniki in so uspešno opravili teoretični del vozniškega izpita za kategorijo A1. (Foto: Pixabay) so uspešno opravili teoretični del vozniškega izpita za kategorijo A1. Med pogoji je tudi ta, da oseba v šoli vožnje opravi praktični del usposabljanja kandidatov za voznike kategorije A1 v trajanju najmanj šest učnih ur. Za to ne bo potrebno opraviti zdravniškega pregleda ali izpita iz teoretič- nega dela. Ko bodo vozniki opravili šest ur vožnje, bodo dobili kodo, ki jo bo upravna enota vpisala v njihovo vozniško dovoljenje. Vendar pozor, to dovoljenje velja samo na območju Slovenije. »Zanimanja za to je že zdaj zelo veliko,« pravi Lotrič, ki že napoveduje, da se bo na cestah ravno zaradi te spre- membe povečalo število motoristov. Novela določa tudi pogoje za možnost izvajanja usposabljanj kandidatov za voznike ter izobraževanj učiteljev vožnje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šole vožnje na daljavo. Določa pravno podlago za preverjanje podatkov v evidenci o vozniških dovoljenjih pri izdaji mednarodnih dovoljenj in pogoje za ponovni zdravstveni pregled oseb, za katere je bilo pri zdravstvenem ali kontrolnem pregledu ugotovljeno, da so telesno in duševno nezmožne za vožnjo motornega vozila. Vendar se bodo te določbe v praksi začele uporabljati kasneje. »Novela spreminja obseg praktičnega in teoretičnega usposabljanja. Otroci do 15. leta se lahko usposabljajo za vožnjo v prometu doma, ne potrebujejo več teoretičnega usposabljanja v šoli vožnje. Praktični del pa se je spremenil tako, da se je obseg praktičnega usposabljanja v šoli vožnje zmanjšal s 16 ur na 5 ur in na eno uro izpitne vožnje,« pravi direktor ZŠAM Celje Tomaž Lotrič. DOBRE GUME, VEČJA VARNOST! Continental^ SIZE AVTO SERVIS Janez Janže s.p., Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, gsm: 041 707 287 VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVMATIK! (gnfinenlal viedktein ишивт ЖТОИЗНАМА cooofrEAR У.1ЛШШЈ KVULDA таштО 8 TVH nrc*rona Na zalogi tudi terenski in dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO ^GENERALI POSREDNIŠTVO,TRGOVINA (rezervni deli),VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVAVOZIL NATEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil). ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE ODKUPUJEMO IN PRODAJAMOTUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU 36 rz\rz1ПП1 Od »princa« do »stoenke« Prvega ne pozabiš nikoli Se še spominjate svojega prvega avtomobila? Ponavadi je tako, da tistega prvega ne pozabimo nikoli. Znane Slovence smo povprašali, ali se še spominjajo svojega čisto prvega jeklenega konjička, kako jim je služil, koliko so odšteli zanj in ali jih je kdaj pustil na cedilu ... Se v njihovih spominih prepoznate tudi vi? Ä ^ v JL \ ' / ¥ t Marjan Mačkošek, upokojeni generalni direktor družbe Štore Steel: »Sem velik ljubitelj staro-dobnikov, ki so me zamikali že v začetku devetdesetih let. Prvo starodobno vozilo, Opel Kapitän, letnik 1954, sem kupil pred desetimi leti. Danes jih imam pet, najstarejši med njimi je bil narejen leta 1935. Hotel sem imeti kabrioleta, a sem na svojo veliko žalost ugotovil, da sem prevelik za takšen avto. Glava mi je namreč preveč >štrlela< ven. Željo po starih avtomobilih sem nato za nekaj časa opustil. Seveda se še danes spominjam svojega prvega pravega avtomobila. Bil je tri leta star NSU 1200 C, ki sem ga v začetku sedemdesetih let kupil od očeta. Po srednji šoli sem šel takoj delat in vso plačo sem dajal na kupček, da bi si lahko privoščil avto. Denarja nisem zbral dovolj in sem preostanek vsote očetu plačal v šestih obrokih. S tem svojim >princem< sem prevozil veliko kilometrov. Najbolj zanimivo je bilo desetdnevno potepanje po takratni Jugoslaviji, ki sem si ga privoščil pred odhodom na služenje vojaškega roka. Naslednji avto, ki sva ga kupila z ženo, je bila leta 1979 nova >stoenka<.« Tinkara Fortuna, pevka in članica skupine Bepop Ladies: »Svojega prvega avtomobila se spomnim zelo dobro. Od sodelavke sem leta 2001 kupila za 400 tisoč tolarjev rabljeno rdečo opel cor-so. Takrat sem že hodila v službo in sem si jo kupila sama. Služila mi je zelo dobro, naslednji avto pa sem si kupila leta 2003, in sicer novega svetlo modrega fia-ta punta. Takrat sem poleg službe še nastopala z Bepo-pom in sem si ga privoščila za darilo. To je bil doslej tudi moj edini avto, ki sem ga kupila novega, vsi drugi so bili rabljeni. Trenutno vo- zim forda S max z več kot 330 tisoč prevoženimi kilometri. Pred njim sem imela prav tako IS maxa, ki je imel več kot 44(0)0 tis o č pr evoženi h kilometrov.« Aleksander Verhovšek, ravnatelj III. OŠ Celje: »Sem dokaj previdna in premišljena oseba, tako da mi je vožnja z avtom predstavljala svojevrsten izziv. Nikoli nisem imel pretirane želje, da bi vozil, in ko je prišel čas za opravljanje izpita, sta me nanj prijavila starša. Čutila sta moj stisko, zato je mama nekega dne, ko smo vsi trije z bratom šli na bližnji travnik in njivo, kjer smo imeli nekaj vrtnin, zavila na osamljen kolovoz ter me posadila na voznikov sedež. >Vozi, Miško! < sicer ni rekla, a je bil princip podoben. Želela me je naučiti, kako se spelje in ustavi, a je nepremišljeno avto ustavila na ovinku, volan je ostal navit in ko sem speljal, sem v pičlih treh sekundah končal v bližnjem potoku. Moja prva minuta v avtu je bila zelo draga, saj je mamo stala njenega yuga in samostojnosti, mene pa je za tri mesece odvrnila od opravljanja izpita, za katerega sem ve- sel, da ga zdaj imam, saj rad vozim. Morda ravno zaradi svoje posebne prve izkušnje varneje in previdneje.« Štefanija Kos Zidar, direktorica in ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: »Moji začetki vožnje avtomobila segajo v srednjo šolo, ko sem na začetku 4. letnika opravila vozniški izpit. Doma smo imeli starega amija 8 in starša sta mi kdaj pa kdaj dovolila, da sem se odpeljala v šolo v Medlog. Spominjam se, da so se tudi drugi sošolci in sošolke občasno pripeljali z avtomobili svojih staršev. Med glavnim odmorom smo imeli pogovore in oglede avtomobilov ter večkrat tudi poskusne vožnje. Vožnja avtomobila se mi je zdela zelo zanimiva, zato sem si leto kasneje kot študentka izposodila bratovega starega »fička« (fiat 750). Vozila sem ga enkrat in nikoli več, saj sem se prestrašila za celo življenje. Mamo sem peljala v Vinsko Goro na grob njenih staršev. Nazaj grede so mi po klancu navzdol odpovedale zavore. Poskušala sem zavirati, vendar je avto vedno bolj drvel. Še pravi čas sem zavila levo v živo mejo namesto vjarek. Najpomembnejše je bilo, da sva z mamo ostali nepoškodovani. Izkušnja je bila dobrodošla, saj sem kasneje v življenju vedno namenjala največji poudarek brezhibnim zavoram. Sicer pa je bil moj čisto prvi avto Yugo 45. Nanj sem čakala kar nekaj mesecev. V tistem času so vlamljali v avtomobile. Ko sem se nekega dne odpravljala k počitku in po naključju pogledala skozi okno, sem videla, kako je ropar vlamljal v moj avto. Ko sem zavpila, kaj dela, se je tako prestrašil, da mu je ušlo v hlače ...« Andreja Petrovič, voditeljica Radia Celje in VTV: »Moj prvi avto je bil sanjski. Rabljen renault 5 je bil zame božanski. Kako ponosna sem bila, da sem si ga pri dvajsetih letih kupila sama s privarčevanim denarjem. Med počitnicami sem delala že kot dijakinja in tudi kasneje v študijskih letih. Spomnim se, da mi je mami vedno za zaslužen denar kupila marke, ki jih je bilo takrat težko dobiti. Mislim, da sem zanj takrat odštela približno devet tisoč mark. Po približno letu, ko sem kupila svoj čisto prvi nov avto, sem ga prodala za petsto mark več. Na avto sem se zelo navezala in sem se od njega tudi težko ločila, a ker sem vedela, da je šel v dobre roke, mi je bilo lažje. V vseh teh letih sem do zdaj zamenjala sedem avtomobilov, ki so bili - z izjemo prvega - ob nakupu vedno novi.« Dušan Konda, predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje: »Kako se ne bi spomnil svojega prvega avtomobila? Oče je kupil novo vozilo, meni pa je prepustil štiri ali pet let starega yuga 45. Bil je odlično ohranjen in temno rdeče barve. Ko mi ga je oče >šenkal<, je bil vreden tri ali štiri tisoč nemških mark. Z njim nisem imel težav. Kasneje sem ga prodal in si na celjskem sejmu privoščil rabljen renault 5 gti. Zanj sem plačal pet tisoč petsto mark. Imel je izjemno močan motor v primerjavi z majhno težo. Zahtevno ga je bilo obvladati, zato sem ga kmalu prodal. Naslednji lastnik mi je kmalu potar-nal, da je zletel s ceste in ga popolnoma uničil.« Sergije Lugovski, član skupine Modrijani: »Svoj prvi avto sem dobil pred petimi leti od starejše sestre, pred tem so ga vozili najini starši. Star je petnajst let, a ga še vedno uporabljam. Veliko lepih in nepozabnih trenutkov sem doživel s svojim Bumbar-jem, kot svojega opla ljubkovalno kličem. Zakaj sem mu dal takšno ime? Ker me po obliki spominja na čmr-lja. Dogodivščin z njim in spominov nanje ne more nadomestiti nobena nova >mašina< ali tehnologija. Nikoli me tudi še ni pustil na cedilu, zato ga bom imel, dokler ne bo povsem razpadel. Včasih se z njim peljem tudi na koncert, na svečano proslavo ali gala večer. Marsikdo presenečeno pogleda, zakaj sem se pripeljal s to >staro kanto<. Meni pa se dobro zdi, ko vidim te začudene poglede ljudi.« Hajdi Korošec Jazbinšek spletna vplivnica, lastnica in direktorica spletne trgovine: »Moj prvi avtomobil je bil Honda CRX Delsol. Vanj sem se zaljubila na prvi pogled. Svoj kruh sem - s pomočjo staršev - začela služiti že pri desetih letih s svojo otroško pevsko kariero. Starši so pridno varčevali ves moj honorar in tako sem uspela sama privarčevati zanj in za svoj študij. S tem avtomobilom sem marsikaj doživela. Vesela sem, da enak model še vedno počiva v moji garaži. Ljubiteljsko ga vozim kot >nedeljski avto<, s katerim se rada zapeljem in vsaj za trenutek okusim svoja najstniška leta.« PREIZKUSITE IN IZBERITE! avtotehnika c Avtotehnika Celje d.o.o., Bežigrajska cesta 13,3000 Celje E vozila@avtotehnika-celje.si | T 03/4263303 RENAULT ►AC 1Л NISSAN REKREACIJA 37 V Rogaški Slatini so gostili kolesarski dogodek za družine Z družino je bilo fino Kaj imata skupnega bober in kolo? To, da se lahko ljubitelji poganjanja pedal do Bobrovega centra pripeljejo po kolesarski stezi, ki povezuje občini Rogaška Slatina in Podčetrtek. Kolesarje pri dejavnostih omejujeta le vzdržljivost in vreme, medtem ko so Bobrov center kmalu po odprtju omejevali ukrepi, namenjeni preprečevanju širjenja koronavirusa. Zato so s sobotnim dogodkom, imenovanim Bobrovo bicikliranje, organizatorji prepletli promocijo zdravega življenjskega sloga in vsebin centra, ki je svoja vrata odprl pred dvema letoma. K prijavi na dogodek so pritegnili več kot tristo udeležencev, željnih gibanja in odkrivanja naravnih danosti občine. TINA STRMČNIK Evrazijski bober je bil pred več kot dvesto leti v Sloveniji iztrebljen. Ljudje so njegovo meso uporabljali za prehrano, iz njegovega krzna so izdelovali bobrovke, iz njegovih žlez so delali parfume. Ta žival, ki lahko po nekaterih podatkih prepotuje tudi 250 kilometrov, je v Slovenijo pred dvema desetletjema spet prišla iz Posavine. O njej in biotski pestrosti Posotelja nasploh obiskovalce že od leta 2020 osvešča Bobrov center. Namenjen je tako turističnemu razvoju občine kot Vonarja. Po besedah direktorja Zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina Dina Markovinoviča omenjeni center zaradi korone še ni dobro zaživel, zato so se v zavodu odločili za dogodek, ki hkrati opozarja na vsebine centra in tudi na dobro razvejane kolesarske poti v občini. Pomembno je sodelovati, ne zmagati. Zato so medaljo prejeli vsi, ki so prikolesarili od starta do cilja. »Rogaška Slatina je zelo primerna za družine, omogoča številne možnosti športnega, dejavnega oddiha. Po kilometrih kolesarskih poti, ki jih imamo glede na velikost občine, smo verjetno v vrhu države. Dodatni kilometri kolesarskih povezav bodo zgrajeni še v tem letu. Razvijamo trajnostni turizem in trajnostno mobilnost. Tudi novo parkirišče v okolici Tržaškega hriba je zasnovano po sistemu parkiraj in presedi. Naš namen je namreč, da bi ljudje osebno vozilo pustili pri vstopu v občino in da bi se v zdraviliško jedro podali na bolj trajnosten način.« Pestro bo tudi prihodnje tedne Tri, dve, ena in gremo! li na 13 kilometrov dolgo pot po slatinskem podeželju. Med potjo so zbirali žige, za sodelovanje so si seveda prislužili medaljo. V Bobrovem centru so izvedeli več o tem glodavcu, a tudi več o biotski raznovrstnosti reke Sotle, ki je med drugim znana po meandrih, obrežni vegetaciji, mokrotnih travnikih, zanimivih pticah in ribah. Družine je ob vrnitvi na Evropsko ploščad pričakal program, od ustvarjalnih delavnic do napihljivih igral in koncerta skupine Čuki. Po uspešno izvedenem rekreativnem dogodku se bo pestro dogajanje v tem zdraviliškem kraju nadaljevalo tudi v prihodnjih tednih. 10. junija se bo tam s koncertom Big banda orkestra RTV Slovenija začel Anin festival. Rogaška Slatina bo od 16. junija prizorišče Mednarodnega festivala športnega, dokumentarnega in igranega filma, ki bo prvič gostoval v naši državi. Sla-tinski zavod za turizem in kulturo za letošnje poletje snuje še poučen program bobrovega tabora, ki bo namenjen najmlajšim. Foto: SHERPA 38 PRETRESLJIVA ZGODBA Nekdanja pevka Tabujev in njena Zvezdna vas Nina Vodopivec se vrača s pomočjo rojakov Zgodba Nine Vodopivec, nekdanje frontmenke skupine Tabu, je pretresla njene oboževalce. Prosila je za 10 tisoč evrov, da bi se lahko vrnila v domovino, zbralo se je 12 tisočakov in veliko dobrih želja ter tudi strupenih puščic in žaljivk. Kot zmeraj. SONJA GRIZILA (Jana) Deklica, ki je začela v nočnih klubih peti pri enajstih, spolno zlorabljena od patra in ranjena zaradi alkoholizma v družini, se vrača v domovino z jasno željo: da bi postavila Zvezdno vas, zatočišče (tudi) za najstnike, ki niso našli potrebne topline in samozavesti v svojem okolju. Nina, kot sedemletna deklica ste sanjarili o tem, da boste pevka. Slavna pevka. Ja, pri sedmih letih sem se odločila, da bom pevka, in niti za dan nisem utihnila s svojimi nastopi pred ogledalom, s krtačo namesto mikrofona v rokah. Pri 11 letih sem začela peti v nočnih klubih. Pri enajstih letih? Takrat sem se začela spoprijemati s paničnimi napadi, začela sem bežati od doma. Iskala sem pomoč pri psihologinji in drugih terapevtih, vendar ni pomagalo. Samo v petju sem našla moč, vanj sem lahko skrila sebe, svoj strah, negotovost. Imela sem moped, zaradi ropo- Nina Vodopivec se, hvaležna rojakom za pomoč, veseli vrnitve domov. Obljubila je vsem darovalcem (in tudi drugim) po vrnitvi koncert, saj se je njen glas v polni moči znova vrnil. Na odru je Nina blestela. Na njem si je dovolila biti ona. A izguba ta sem ga 300 metrov od doma potiskala, nato pa se brez luči odpeljala v noč, na oder pet Janis Joplin. Zelo profesionalno sem zakrinkala sledi, tudi posteljo, in če bi starši vstopili, sploh ne bi opazili, da me ni. Izkoristila sem prav vsako priložnost, pela sem ljudem v uho v klubih, na zabavah, dokler nisem prepričala didžejev, da so mi dali v roke mikrofon. Pri 14 letih sem imela samostojen koncert v BarFlyu v Celju s klaviaturistom, ki je bil razprodan, poznali so me kot Janis Joplin. Pri 12 letih sem posnela kaseto, originalne komade sem presnemavala s svojim glasom, preko dveh kasetofonov, ter ves čas prigovarjala Primožu in Macotu, ki sta imela bend Cobra, naj me vzamejo za pevko. Ves čas sta govorila, da punca ne more biti v rokovskem bendu. Dokler me Primož ni poklical in povabil, da posnamemo priredbo, da preizkusi svoj ministudio. In pri mojih 18 letih se je rodil Tabu, hitro in energično smo katapultirali v slovenski prostor. Zdelo se je, da ste pri Tabuju prav vi tisti, ki ljudi spravljate na noge, nekaj je bilo v vas, česar ne moremo pozabiti. Še manj pa dojeti, da ste izgubili glas, da ste vi, ki ste v desetih letih Tabujev s svojim glasom in energijo osvajali oder za odrom, naenkrat utihnili. Bilo je zelo hudo, nedoumljivo. Zgodila se je mentalna manifestacija, ki je bila posledica mojega otroštva. Prevzela me je negotovost in ker nisem imela zgrajene samozavesti, je zmagal strah pred izgubo. Vedno sem živela s strahom pred ljudmi. Med ljudmi sem se znašla le, če sem pila vino. In s tem zbudila tisto nezemeljsko identiteto, ki mi v zrelosti ni bila več v pomoč. In vendar, brez glasu tudi oder ni bil več vaše zatočišče. Onemela sem. Trajalo je 14 let, da sem sprejela ekstremna nasprotja v sebi. Glas je pri meni še vedno ranljivo področje, utihne, ko kaj ni v redu. Sama sem se do 40. leta kopala v temnih zaklenjenih skrivnostih, kot sta spolna zloraba patra pri devetih letih in življenje z očetom, ki je našel smisel življenja v alkoholu in jezi. In prav življenje v vsakdanjem strahu me je zaznamovalo. »Ostala sem sredi ničesar, s svojima psicama in prikolico brez vode in elektrike. Dobila sem okužbo ledvic in krvi, mislila sem, da se bom kot običajno ozdravila sama, a ni šlo - brez zavarovanja sem pristala v bolnišnici.« Petje je bilo tisto, ki mi je kazalo drugo stran življenja. Povezanost, skupnost, občutek pripadnosti in pomembnosti. Postavilo me je v prostor svobode in na odru sem bila nedotaknjena, a slišana in občudovana. Kaj ste naredili, ko vas je pri 28 letih zapustil glas? Odšla sem v svet. Stran od očitajočih obrazov, od spominov. Bila sem polovičen človek. Nameravala sem oditi za tri mesece, a vrnila sem se čez štiri leta, plula sem stran od glavnih cest, sledila sem mitom in legendam po Mehiki, Belizeju, Peruju, Boliviji, Argentini, Braziliji, ZDA. Vedno sem si našla službo in raziskovala prastare civilizacije. Kot da sem nekoč davno živela tam, ko smo bili ljudje še del rajskih vrtov. Ta nepozabna pot mi je pokazala, kaj vse leži v meni, onkraj vsega, kar sem mislila, da sem. Po štirih letih ste se vrnili, a vas je strah znova pognal v svet. Po vrnitvi sem se ukvarjala s festivalom za alternativno sobivanje z naravo. Nato se je pojavil zasledovalec, ki je psihično pritiskal name, mnogo mesecev. Ni odnehal, tudi po obisku sodišča ne. Imel je pravico stati na mojem dvorišču, tako je potrdila policija, ki sem jo večkrat prosila za pomoč. Ponoči, ko sem spala, se je sprehajal po hiši, zasledoval me je na vseh prireditvah, na katerih sem nastopala, in poskušal pritegniti mojo pozornost. Klical in nadlegoval je moje prijatelje. Sodnica pa se je odločila, da ga samo okara kot petletnega fantka. Ko se je znova pojavil, sem šla, nisem hotel živeti v strahu. In odpotovali ste čez lužo. V Kaliforniji sem imela prijateljico, obiskala sem jo in nato našla kočo sredi gozda. Obložena s knjigami sem se spustila v svojo podzavest. Uresničila se mi je največja želja - da lahko spet pojem, da lahko bivam v miru in da sem spet začutila svojo moč in poslanstvo. Odkrila sem, kar sem od rosnih let skrivala pred samo seboj -vzroke svojega strahu pred ljudmi - in od takrat začela novo pot. Naučila sem se postavljati meje, ne glede na odziv z druge strani. Izučila sem se za Jin Shin Do, spoznala sem se v novi luči. Skristalizirala se je zamisel o Zvezdni vasi in podala sem se v lov za denarjem. V Arizoni sem začela delati kot telesna in umska terapevtka, a se je s korono, po letu dni, studio zaprl. Nato sem našla priložnost za zaslužek v Kaliforniji, a so me sovlagatelji izigrali in me po devetih mesecih pustili brez prebite pare. Ostala sem sredi ničesar, s svojima psicama in prikolico brez vode in elektrike. Dobila sem okužbo ledvic in krvi, mislila sem, da se bom kot običajno ozdravila sama, a ni šlo - brez zavarovanja sem pristala v bolnišnici. In izkusila, kako je, ko zapustiš telo - in se vrneš. Peto jutro sem se zbudila in vedela sem, kakšno bo moje življenje od zdaj naprej. Kot sem to vedela pri sedmih letih. Kdaj se torej vrnete? Najprej bom poskrbela za psici, Pixi in Chloe sta moja družina. Vedno smo skupaj. Traja, da priskrbim vse papirje zanju. Upam, da mi uspe do mojega 45. rojstnega dne, do dneva mladosti, poljubiti domača tla. »Sama sem se do 40. leta kopala v temnih zaklenjenih skrivnostih, kot sta spolna zloraba patra pri devetih letih in življenje z očetom, ki je našel smisel življenja v alkoholu in jezi.« Utrinek iz Arizone »Pri 14 letih sem imela samostojen koncert v BarFlyu v Celju s klaviaturistom, ki je bil razprodan, poznali so me kot Janis Joplin.« Kako je videti Zvezdna vas? Zvezdna vas je samozadostna in samooskrbna, lokalno povezana in odprta v svet. Leži v raju, tu je bogastvo rastlin, živali, vode. Divji in kultivirani svet sta z roko v roki. Temelji na sprejemanju raznolikosti in prepoznanju, da je okolje tisto, ki najbolj vpliva na naše sposobnosti, na naš razvoj. Rada bi se osredotočila na najstnike, da pridobijo možnost spoznati se in se graditi brez zunanjih pritiskov. Složno, z radostjo do izzivov. Želim, da je to prostor ustvarjalnosti, transparentnosti, humanosti, kjer so sprejeti, da so, kakor čutijo, razmišljajo, se spreminjajo. Zvezdna vas je moj dom. Trenutno se povezujem in nadaljujem pogovore o njej. Je zamisel, ki teče skozi mnogo ljudi oziroma skupin ljudi. INFORMACIJE 39 EK 'SEN Specia a IR-ogrevanje www.ekosen.si ...... 0§0 i0-—'^a*nf*@ekwsWPH*gf'> '"ekosenSI Zakaj je pomembno, da investiramo v kakovostno IR-ogrevanje KAKO SE PREPRIČATI O KAKOVOSTI KAKOVOSTEN PRODUKT JE OPAZEN NA PRVI POGLED IR-grelni panel se od drugih zelo hitro loči tudi po zunanjosti. Zanimati nas mora, ali je izdelek narejen natančno, iz katerih materialov je in zakaj prav iz teh. Pomembno je tudi, ali zna trgovec pojasniti razlike med kakovostnimi in manj kakovostnimi materiali. ALI SO IZDELKI CERTIFICIRANI IN PREIZKUŠENI V PRAKSI Certificiranje je nujen korak, da se lahko izdelki prodajajo. Šele praksa pokaže vse nepravilnosti. Ali so izdelki preizkušeni in merjeni v neodvisnem laboratoriju? Ali ima podjetje dokumentacijo za izdelke, ki jih ponuja? Vsi ponujeni produkti so preizkušeni, testirani in primerno certificirani, podjetje pa se lahko pohvali tudi s certifikatom Excellent SME in najboljšo boniteto odličnosti AAA! PREVERITE KAKOVOST STORITEV PONUDNIKOV Kakovost storitev lahko preverite tako, da od ponudnika pridobite čim več informacij, ki se nanašajo konkretno na vaš primer ogrevanja. Ob tem ne pozabite preveriti strokovnosti monterjev, ki jih podjetje lahko ponudi, in garancije za opravljeno storitev. ZAUPAJTE ZADOVOLJNIM UPORABNIKOM IN NJIHOVEMU MNENJU Podjetja z dolgo tradicijo so se na trgu lahko obdržala zaradi zadovoljnih uporabnikov. Izkušnje iz prve roke lahko najdete povsod na spletu, zato kar pogumno z iskanjem informacij. Ob tem pa ne pozabite na družbena omrežja, kjer se najde največ relevantnih informacij. Na spletni platformi Facebook se pridružite skupini UPORABNIKI IR OGREVANJA -izkušnje in se prepričajte sami. Ko se odločamo za investicijo v IR-ogrevanje, je pogosto vprašanje, v čem je razlika med izdelki in ponudniki ter kaj vse naj pri nakupu upoštevamo. IR-grelni paneli so razmeroma nov način ogrevanja, zato tudi ni veliko podjetij, ki bi imela dovolj znanja in izkušenj, posebej problematično pa je zagotavljanje pogojev garancije in servisa pri ponudnikih, ki to opravljajo kot dopolnilno dejavnost ali izdelke prodajajo izključno na spletu. Zato je izbira ponudnika, kot je Ekosen, d. o. o., ki ima dolgo tradicijo in veliko znanja, ponuja kakovostno montažo, ima dober servis, uporabniki pa imajo z njim pozitivne izkušnje, gotovo ključna. Ena od pomembnejših prednosti naj bo kakovost! IR-grelni sistem je sicer v Sloveniji že dobro desetletje, pa vendar je o njem še veliko vprašanj. Ko se odločamo za nakup katerega koli načina ogrevanja, je pomembno, da premislimo, katere so tiste prednosti, ki so za nas pomembne. Naložba v kakovostno IR-ogrevanje se bo povrnila! Prva napaka, ki jo lahko storite pri izbiri ponudnika IR-grelnega sistema, je cena kot merilo. Pomembno je, da pri začetni investiciji v sistem IR-ogrevanja ne varčujemo. Že res, da se lahko začetna investicija zmanjša zaradi manj kakovostnih panelov ali manjšega števila IR-panelov v prostoru, vendar to pomeni višje stroške v prihodnosti. Manj kakovostni IR-grelni paneli imajo krajšo garancijo in tudi krajšo življenjsko dobo kot paneli iz kakovostnih materialov, izdelani v specializiranih proizvodnih obratih. Druga napaka, ki jo lahko plačamo zaradi nižje investicije, je prenizka moč panelov v prostoru. IR-paneli, ki bodo nameščeni z optimalno močjo, bodo enakomerno in brez naprezanja ogrevali prostore, kar jim bo še dodatno podaljšalo življenjsko dobo. Tako kot vse tudi IR-grelni sistem izgubi učinkovitost, če deluje na zgornji meji svojih zmogljivosti. Primer okvirne investicije v IR-grelni sistem Višina investicije je odvisna od veliko dejavnikov, kot so izolacija, število zunanjih sten, starost stavbe, zato težko govorimo o investiciji, preden naredimo izračun in preverimo stanje prostorov, ki jih stranka želi ogrevati. Za približno predstavo sta spodaj opisani okvirna investicija in okvirna poraba za primer 80 m2 z dobro izolacijo razreda D. Število IR-panelov, predvidenih za učinkovito ogrevanje 80 m2, je 7. Okvirna investicija: 2.980 € z IR Sun WiFi regulatorji, montažo in električnimi kabli. Predviden okvirni izračun porabe, če je povprečna temperatura 21 stopinj Celzija 180 dni na leto, je približno 336 €/letno. Kako izračunati predvideno letno porabo ogrevanja z IR-paneli? Kakovosten IR-panel je vklopljen v povprečju le od 3 do 5 ur na dan, če je ustrezne velikosti in pravilno nameščen. Primer: Za stanovanje v velikosti 80 m2 potrebujete za ogrevanje z IR-paneli približno 4 kW. V tem primeru je izračun porabe: 4,2 kW x 0,12 EUR/kWh x 3,7 ure/dan x 180 dni = 336 EUR na leto. Če želite prihraniti dodatnih nekaj deset evrov na leto, vam priporočamo, da izberete cenejšega ponudnika električne energije in se pri začetni investiciji odločite za regulator IR Sun WiFi, ki je prvi na svetu ustvarjen za to, da še dodatno optimizira IR-ogrevanje. Optimalna poraba na vsakem koraku z regulatorjem IR Sun WiFi: • upravljanje celotnega sistema z eno aplikacijo, • aplikacijo lahko uporabljajo vsi družinski člani, • uporabniki imajo možnost upravljati več objektov/stanovanjskih ali poslovnih enot, • možnost servisa na daljavo, • nadzor nad stroški posameznega regulatorja ali skupine, • nastavljanje urnika ogrevanja, • opozarja pri nepravilnem zračenju in preveliki porabi električne energije, • razvit in proizveden je bil v Sloveniji, • IR-grelni sistem spremeni v najbolj natančen, odziven in udoben način ogrevanja, • pripomore k pravilni uporabi in varčuje z energijo. П L! Želite izvedeti več o IR-ogrevanju? Za pripravo rešitve z IR-grelnim sistemom Ekosen pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 30 10 ali pišite na e-naslov: info@ekosen.si. Lahko pa nas obiščete v salonih: • v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, • v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, jg • v Kopru, Piranska cesta 2. 40 OTROCI POJEJO Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Otroci z jasnimi željami Projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki se mu je pridružila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, se nadaljuje. Studio Radia Celje so tokrat obiskali otroci iz občine Žalec, natančneje iz osnovnih šol Žalec, Šempeter, Petrovče, Griže in podružnične šole v Libojah. V šestem delu je nastopilo 14 nadebudnih pevk in pevcev. LUKA ŽERJAV Poleg očitne ljubezni do slovenske pesmi je tokratna dušila z zanimivimi odgovori glasbenega udejstvovanja in skupina pevk in pevcev nav- o tem, kaj želijo postati, ko bodo vstopili v svet odraslih. Veliko otrok ima namreč kljub mladim letom že trdno zastavljene cilje. Večina ima sicer skrito željo, da bi uspeli v življenju z glasbo. Mnogi imajo v svojih mislih začrtane že čisto konkretne poklice. V tokratni skupini tako najdemo nekaj prihodnjih zdravnic, veterinarko, Evita Košir Basle, 5. razred, OŠ Žalec, pesem Svet je tvoj, Nina Pušlar »V prostem času se poleg treniranja atletike v glasbeni šoli učim igrati prečno flavto, poleg tega pojem pri zboru tako v osnovni kot glasbeni šoli. Moj urnik je zelo zaseden. Med glasbeniki, ki jih rada poslušam, bi izpostavila Nino Pušlar, skupini Tabu in Nude ter še mnogo drugih različnih izvajalcev. Ko bom odrasla, bi rada bila glasbenica ali zdravnica. Pokrovitelji prireditve: Generalni pokrovitelj: 1ШШЦШ, OBČINA ŽALEC SAZAS CINKARNA MANA INfcL STOREQSTEEL Д Kovintrade vzgojiteljico, strojnega ali lesnega tehnika, pravnico in celo znanstvenika. Vse njihove nastope si lahko ogledate tudi na spletni strani Radia Celje. Naši radijski prijatelji iz družbe Radio-Tednik Ptuj so ta projekt zasnovali s posebnim poslanstvom, in sicer da bi ta svojevrstna akcija postala vseslovenska. Iz leta v leto, letošnja sezona je že osma po vrsti, se vanjo namreč vključuje več šol iz različnih delov Slovenije, celo s Primorske. S projektom tako dokazujemo, da glasba ne pozna meja, pri čemer tudi starost ni pomembna. Glasba kot vir veselja in povezovanja »V Občini Žalec z veseljem sodelujemo v projektu, ki krepi slovensko kulturo in ozavešča o pomenu slovenske glasbe. Glasba je pomemben del naših življenj. Povezuje ljudi, prinaša veselje, nas preplavi s pozitivnim razpoloženjem. V pesmih najdemo vero, upanje, nauke, svarila in sporočila,« je o razlogih za sodelovanje povedal župan žalske občine Janko Kos. Občina Žalec spodbuja razvoj kulture, športa, turizma in drugih dejavnosti ter posredno preko javnih zavodov in društev nudi otrokom sodelovanje v raznih projektih, prireditvah, raziskovalnih nalogah, razstavah, izmenjavah, ipd. Torej dejavnostih, v katerih pridobivajo nova znanja oz. nadgrajujejo tista, v katerih so dobri, samozavestni, suvereni, kjer lahko razvijajo svoj potencial, hkrati pa jim prinašajo veselje in so jim v spodbudo. »Še naprej se bomo zavzemali za tovrstne projekte, ki ponujajo otrokom nove možnosti za raziskovanje in odkrivanje življenja in prinašajo nepozabne izkušnje in spomine. Ponosen sem na vse sodelujoče v projektu,« je o podpori tovrstnim projektom v prihodnosti povedal župan Janko Kos. Alina Jezernik Širca, 4. razred, OŠ Žalec, pesem Še si tu, Marta Zore »Poleg obiskovanja šole rada igram klavir, bila sem na več tekmovanjih v igranju klavirja in že osvojila tudi 3. in 4. mesto. Sicer mi je všeč bolj hitra glasba, trenutno mi je všeč glasba iz filma Pirati s Karibov, saj se ravno zdaj učim igrati to pesem. Drugače rada poslušam tudi Mozarta in Beethovna. Ko bom velika, bi rada postala balerina in zdravnica.« i» GENERALI [ PRVA GENERALIZAVAROVALNICA V MESTU ŽALEC! PISARNA ŽALEC Šlandrovtrg 40, ŽALEC E: info@lev-zavarovanja.si T: 0599 56805 M:070311817 (mu 568200 www.lev-zavarovanja.si • Avtomobilska zavarovanja •Osebna zavarovanja • Zavarovanje doma • Zavarovanja za podjetja • Turistična zavarovanja registracija novega in rabljenega vozila podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja plačiloletnedajatv e sprememba lastništva odjava vozila izdaja in zamenjava registrskih tablic izdaja dvojnika prometnega dovoljenja izpis potrdila iz evidence DELOVNI ČAS: Pon. do pet.: od 8.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 12.00 novi tedniki radio celie OTROCI POJEJO 41 Ema Kos, 7. razred, OŠ Žalec, pesem Nabiralka zvezd, skupina Tabu »Zelo rada plešem, saj treniran hip hop v plesni šoli v Velenju, sicer pa se učim v glasbeni šoli Žalec igrati flavto. Izvajalcev, ki jih rada poslušam, je sicer zelo veliko, najraje v zvrsti popa in roka, morda bi lahko izpostavila skupino Tabu, saj sem se predstavila z njeno skladba Nabiralka zvezd. Načrtov za prihodnost še nimam, ker rada pojem, si želim postati pevka.« Ajda Jevšovar, 8. razred, OŠ Griže, pesem Ne bodi kot drugi, Ditka »Med konjički, ki bi jih izpostavila, sta petje in igranje klavirja, ki se ga učim tudi v glasbeni šoli Žalec. Poleg tega zelo rada plešem. Rada poslušam pop glasbo, sicer so mi ljubši angleško govoreči izvajalci, trenutno najljubša mi je korejska skupina BTS. V prihodnosti se bom vpisala v program predšolske vzgoje na Gimnazijo Celje - Center, saj bi rada postala vzgojiteljica. Ce bo mogoče, se bom ukvarjala tudi z glasbo.« Lev Jevšovar, 4. razred, OŠ Griže, pesem Daj se nasmej, Bepop »V prostem času hodim v glasbeno šolo, kjer se učim igrati kitaro. Zelo rad tudi pojem. Ravno tako rad igram nogomet. Bolj mi je všeč angleška glasba, običajno so mi bolj všeč mirne pesmi, nimam pa svojega najljubšega izvajalca. Rad bi postal znanstvenik, saj sem v šoli odličnjak. Zelo imam rad fiziko in zgodovino.« Taja Kos, 5. razred, POŠ Liboje, pesem Ne bodi kot drugi, Ditka »Ko ne hodim v šolo, rada obiskujem gasilske vaje, zelo rada tudi plešem in pojem. Kadar sem doma, se zelo rada igram s svojimi živalmi. Imam muco, psičko in zajčka. Rada poslušam izvajalce popa, všeč mi je pevka Anabel. Želim postati samostojna pevka.« Ema Frece in Glorija Dimec, 6. razred, OŠ Griže/Liboje, pesem Na vrh sveta, Donačka »Sva sošolki in sestrični. Jaz (Ema) rada v prostem času igram kitaro, pred tem sem se učila igrati tudi kitaro. Sicer tudi zelo rada jaham konje. Jaz (Glorija) se tudi učim igrati harmoniko, učijo me strici, rada tudi pojem. Med glasbeniki, ki jih obe radi poslušava, so izvajalci popa in narodnozabavne glasbe. Recimo Modrijani, Savinjskih 7, Ansambel Mira Klin-ca. Ko bom odrasla (Ema), želim postati veterinarka, Glorija bi rada postala socialna delavka ali pevka.« Izak Miglič, 6. razred, OŠ Petrovče, pesem Iz Goričkega v Piran, Vlado Kreslin »Zelo rad plešem, saj imamo v šoli tudi plesne vaje. Poleg tega se učim v glasbeni šoli igrati trobento. Sicer rad hodim na pohode, sem tudi del orientacijske ekipe, tudi ribe rad lovim in se doma ukvarjam z akvaristiko. Všeč so mi vse glasbene zvrsti, najbolj rokenrol in džez. Zelo rad poslušam mlado glasbeno rokovsko skupino Pamži.« Jakob Selišek, 6. razred, OŠ Petrovče, pesem Vsak je sam, Hazard »V prostem času igram bariton, sicer pa zelo rad pomagam pri opravilih na domači kmetiji. Zelo rad imam kokoši, za katere tudi skrbim. Všeč mi je predvsem narodnozabavna glasba. Zelo mi je všeč Avsenikova pesem Na golici. Po poklicu bi rad postal lesarski tehnik ali strojnik.« Zala Drama, 9. razred, OŠ Petrovče, pesem Spet zaljubljena, Alya »Zelo rada pojem, saj se tudi učim peti v glasbenem centru C3. Poleg petja rada obiskujem tudi fitnes. Sicer imam rada vse zvrsti, so pa mi všeč tudi hrvaške pesmi in izvajalci, recimo Davor Borno ali Jasmin Stavros. Skrita želja je, da bi postala filmska igralka, sicer pa v življenju želim pomagati ljudem.« Zoja Tita Držan, Lara Vuherer in Taja Strojin, 6. razred, OŠ Petrovče, pesem Daj se nasmej, Bepop »Vse hodimo v 6. razred. Lara rada riše in igra namizni tenis. Taja se v prostem času v glasbeni šoli uči igrati prečno flavto ter rada pleza. Zoja Tita se uči igrati klavir v glasbeni šoli, hodi na pevske vaje, poleg tega trenira rokomet in košarko. Za skupen nastop smo se odločile, saj je učiteljica svetovala, da bi to skladbo zapele tri pevke, poleg tega smo tako premagale strah pred nastopom, saj je lažje, če ne nastopaš sam.« Zara Škapin, 8. razred, OŠ Šempeter, pesem Lahko noč, Piran, Anika Horvat »V prostem času zelo rada pojem, saj tudi hodim na pevske vaje, sicer pa zelo rada kotalkam, pozimi drsam. Zelo uživam v glasbi osemdesetih let, izpostavila bi Michaela Jacksona in druge izvajalce iz tega obdobja. Zaenkrat še ne vem, v katero srednjo šolo se bom vpisala, sicer pa bi želela nadaljevati izobraževanje v smeri glasbenega ali igralskega nastopanja.« Sara Krivec Britvić, 9. razred, OŠ Šempeter, pesem Čudež, Papir »Pred kratkim so me sprejeli na konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, smer džezovsko petje. Sem kar malo vznemirjena zaradi menjave okolja, saj bom jeseni bivala v dijaškem domu. V prostem času sicer rada berem in se družim s prijatelji. Poslušam zelo različno glasbo, v zadnjem času so mi zelo všeč fantje iz skupine Joker Out, med tujimi recimo Michael Jackson. Po srednji šoli bom študirala pravo.« Kaja Dobravc, 5. razred, OŠ Žalec, pesem Milijon in ena, Klara Jazbec »Poleg šolskih obveznosti v prostem času hodim na balet in k pevskemu zboru. Učim se igrati violino, ravno tako se učim solo petje. Všeč sta mi klasična in pop glasba. Ko bom odrasla, bi se rada preživljala s petjem.« 42 PODLISTEK Tamburaška sekcija Svobode (hrani Zgodovinski arhiv Celje) ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Celjska Svoboda -ena najaktivnejših v Sloveniji (4) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Prvi maj 1939 na Mrzlici (hrani Muzej novejše zgodovine Celje) Celjsko društveno življenje je na prelomu iz 19. v 20. stoletje doživljalo pravi razcvet; leta 1893 je v mestu delovalo že 32 in leta 1918 celo 110 društev, podružnic in sekcij. V Celju je leta 1919 socialistično orientirano delavstvo ustanovilo društvo Naprej kot podružnico slovenske Svobode (in po imenu naslednika leta 1914 ustanovljenega društva Vorwärts). Ob ustanovitvi je društvo imelo eno samo dejavnost: moški pevski zbor. Malo zatem sta se oblikovali še tamburaška in planinska sekcija in tako je celjska Svoboda predstavljala eno najaktivnejših podružničnih društev. Njeno delo je še posebej zaživelo leta 1927, ko se je preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda in dobilo prostore za svoje dejavnosti v poslopju Delavske zbornice v Razlagovi ulici. Prizadevni člani so s svojim navdušenjem organizirali veliko število prireditev, dosegali soliden nivo nastopov in tako s svojimi idejami prodirali med delavske sloje Celja in okolice. Med najbolj aktivnimi so bili pevska, dramska, tamburaška in šahovska sekcija, knjižnica in Prijatelji prirode, izvedli pa so tudi vrsto predavanj. Samo leta 1931 je imela celjska podružnica Svobode kar 34 različnih prireditev: 12 predavanj, 12 pevskih koncertov in nastopov, eno igro in razne druge prireditve; imela je tudi zelo aktivno šahovsko sekcijo. Se nadaljuje ... dr. Marija Počivavšek Muzej novejše zgodovine Celje ALBUM S CELJSKEGA Griški prvoobhajanci z župnikom Janezom Bračunom, 1962 Fotografija je spomin na prvo sveto obhajilo pred 60. leti v župniji sv. Pankracija v Grižah. Prvoobhajanci smo bili iz Griž in Liboj ter drugih okoliških vasi. Verouk smo imeli v manjši učilnici, spominjam se mizarsko lepo narejenih klopi in lepih velikih nabožnih slik na stenah župnijske cerkve. In seveda, spominjam se naših lepih druženj in otroške razposajenosti, saj smo fantje ušpičili marsikatero naga-jivost. Gospod župnik Janez Bračun je bil sicer strog, a pošten katehet in se je za vse nas »poredneže« vedno vse dobro končalo. Priljubljen spodnjesavinjski župnik se je rodil leta 1926 v Golobinjeku v župniji Podčetrtek. Od leta 1954 do leta 1960 je bil kaplan, nato župnik do leta 1967 v Grižah, skupaj trinajst let. Naslednjih sedemindvajset let je bil župnik v župniji Rečica ob Savinji. Leta 1994 se je naselil v Domu upokojencev na Polzeli, kjer je bil zelo priljubljen domski kurat. Umrl je leta 2019. Vir: https://www.obcina-recica.si/ objava/199343 (18. 6. 2019) Prispeval: Franc Burjan Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik ШП7Г muzejnovejšezgodovine | celje (P) Inctnt ostati ženska Občasna razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje O VODSTVO PO RAZSTAVI in NASTOP FPZ Z'BORKE V sredo, 25. maja 2022, ob 18. uri vabljeni v Muzej novejše zgodovine Celje na vodstvo po novi občasni razstavi (P)OSTATI ŽENSKA. Po vodstvu sledi nastop Feminističnega pevskega zbora Z'BORKE. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si www.reporter.si INTERVJU Drago Jančar, pisatelj: Slovensko toksično politično ozračje mi je odvratno VOLITVE 2022 Igor Lukšič, politolog: Množično so šli na volitve zaradi Janše, ne zaradi Goloba VISOKOŠOLSKI TAJKUNI Kako pod Janšo cvetijo fakultete Makaroviča, Rončevića in Tomšiča INTERVJU Igor Pirkovič, razvpiti TV voditelj: Razmišljam o odhodu z RTV PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV BRALCI POROČEVALCI 43 En češnjev cvet z vokalnimi, zborovskimi dosežki mladih Celjanov Dobrodelni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora I. Gimnazije v Celju je bil namenjen 100. obletnici rojstva Karla Destovnika -Kajuha (13. 12.-22. 2. 1944) in 77. obletnici osvoboditve (knežjega) mesta Celja z gostom, Akademskim pevskim zborom Kajuh. Četrtkov spomladanski in dobrodelni letni koncert z malo več kot petdesetimi člani (Narodni dom, 12. maja 2022) je v celoti soizvajalsko, soav-torsko, aranžerko, dirigentsko in zborovodsko vodil spiritus agens Tomaž Marčič (roj. 1978). Slišali smo poezijo in Kajuhovo uglasbeno poezijo. Ne le zbore, akapela ali s spremljavo, temveč tudi povsem na novo uglasbene, skomponira-ne skladbe različnih avtorskih generacij, slogov in šol. Med avtorji so bili podpisani dirigent zbora T. Marčič, Lovro Hafner, Rado Simoniti, Anton Nagele, Bojan Adamič/Lojze Krajnčan, Janez Dovč, Jani Go-lob/Jerca Mrzel, Ubald Vrabec in Tadej Drnovšek. Zboru se je na koncu pridružil še Akademski pevski zbor Kajuh z enakim vodstvom. V tem, zadnjem primeru gre za komorni mešani pevski zbor (30 članov). Gre za neke vrste nadaljevanje celjskega vokalnega fenomena, ki so ga že davno (po letu 1945) posejale legende: Egon Kunej, Ciril Vertačnik, Edvard Goršič, Adriana Požun Pavlovič, Alenka Goršič Ernst ... Začetek je bil spodbuden, saj je v uvodu izzvenela ena najbolj popularnih, Kajuhova in Maroltova - Špikova himna oziroma Pesem XIV. divizije v priredbi Bosse de Nove (T. Marčič). Posebnost so bili spremljava (orgle-harmoni-ka, basovska kitara in bobni) in spontani prihod celotnega zbora, ki je prišel na veliki oder z vseh možnih strani in seveda petje na pamet. Tega je bilo med koncertom še več, glasba pa, ki smo jo slišali, se je ves čas gibala med resnostjo ali umetnostjo in zabavo ter sodobnimi uglasbitvami. To naš Kajuh zagotovo je, saj smo prav zato lahko slišali od že omenjene Bosse de Nove še šanson B. Adamiča Tiho pada sneg, Bosa pojdiva Janeza Dovča, šanson Nora Štefa Janija Goloba/Jerce Mrzel, noviteti zadnje generacije avtorjev, domačina, Celjana Tadeja Drnovška (roj. 2001) Bosa pojdi- va za mešani zbor in klavir in finalni happening obeh zborov Preveč je sreče R. Simonitija in v priredbi T. Marčiča. V debeli urici se je tako s celjskega odra oglasila predvsem in najbolj udarna vokalna, zborovska glasba. Med njimi lahko mirne duše še najbolj izpostavim ali morda celo pohvalim uglasbitev mešane- ga zbora (akapela) Tržačana Ubalda Vrabca Samo milijon nas je/Slovenska pesem. Tukaj je bila konsolidacija moških in ženskih glasov v zboru z več kot 35 ženskimi in komaj 17 moškimi glasovi dosežena presenetljivo izenačeno. Medtem ko smo med posamičnimi skladbami izključno na Kajuhovo poezijo poslušali še kanček poezije, zgodovinskih dejstev in zu-najglasbene predstave našega prvaka (univerzalne) poezije, je bila seveda glasba ves čas v ospredju. Poleg obeh zborov in najzaslužnejšega moža celotnega koncerta, aranžerja prenekatere pesmi, izvajalca, dirigenta zbora so se pojavili še nekateri solisti: violinistka Anja Hrovat in trije pevci: Neža Zevnik, Luka Jeršič in Evo Ano Zmahar. FRANC KRIZNAR Na dobrodelnem koncertu Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju se mu je pridružil Akademskim pevski zbor Kajuh. (Foto: Jože Petrak Zajc) Z ljudskimi pesmimi so prepotovali Slovenijo Mešanemu pevskemu zboru Orfej Celje je uspelo po več kot dveh koronskih letih ponovno uresničiti in izpeljati letni koncert ter obiskovalcem pričarati zares vrhunski večer. Pevci MePZ Orfej, ki v tej sestavi prepevamo že osemnajst let, smo vztrajali tudi v zahtevnem koronačasu, saj smo se ves čas srečevali s pomočjo Zooma. Neutruden zborovodja Matevž Pušnik je snemal pesmi po glasovih, pevci smo se doma trudili poslušati ter se naučiti besedila in melodije ... Nato smo se s pesmijo v srcih vrnili na vaje v živo in uspeli pripraviti čuten letni koncert v Narodnem domu Celje pred popolnoma polno dvorano. Ker smo znani po tem, da vsako leto pripravimo tematski koncert, smo ga tudi tokrat. Naslovili smo ga Ko fantič pride k meni v vas. Z izbranimi ljudskimi in narodnimi pesmimi smo obujali vasovanje, dvorjenje, ogledovanje, petje podoknic, izpovedovanje ljubezni, vse lepo in čutno, kar je ostalo zapisano v pesmih in je v vsakdanjem življenju morda že rahlo pozabljeno. Z ljudskimi pesmimi, ki smo jih izbrali za ta večer, smo prepotovali pokrajine naše prelepe Slovenije in z besedili obudili tudi nekaj starih običajev. Sodobno preobleko so jim dala znana skladateljska imena - od Benjamina Ipavca, Lojzeta Lebiča, Ubalda Vrabca do Gustava Ipavca in Antona Foersterja. Tako so zelo redko slišane pesmi še bolj navdušile poslušalce. Zazvenele so pesmi Pr'šmentana ti, ljub'ca - iz Kobarida, Gularja sen tiela jmiet - iz Benečije, Na gorici na placi - istrska ljudska, Ljub'ca, povej, povej - goriška ljudska, ki sodijo v izjemno ljudsko dediščino Slovencev. Večer sta dopolnila in nadgradila naša odlična gosta Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt. Z velikim veseljem sta se odzvala našemu povabilu in z izjemnim izvajanjem odlomkov oper in operet dopolnila večer. Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je prvakinja Opere SNG Maribor, ki je glasbi posvetila vse svoje življenje. Večkrat sodeluje tudi z ljubljansko opero, s Slovensko filharmonijo, Sim- foniki RTV Slovenija in z drugimi. Prav tako je večkrat nagrajena s prestižnimi nagradami za vrhunsko odigrane vloge. Na klavirju jo je spremljal njen soprog Primož Krt, ki je ob poklicu arhitekta zelo dejaven tudi na glasbenem in gledališkem področju, kar odlično dokazuje, da nosi umetnost v srcu, jo goji in se ji predaja tudi ob uspešnem poklicnem delu. S pevci sta odpela tri ljudske pesmi, ki jih tudi sama obožujeta, kar je bila prava dodana vrednost prepevanja. Izjemnega večera zagotovo ne bi bilo brez zborovodje Matevža Pušnika, ki ima čut za glasbo in pevce ter zna izbrati posebne melodije, je neutruden pri prizadevanju, da pesmi zazvenijo v polnosti zvoka. Večer je bil poln čustev, izjemne energije, ki je prehajala od pevcev v dvorano in obratno, kar ni tako pogosto. Dokazali smo, da je kljub mnogim oviram, ki so nam bile postavljene, možno najti način, da se vztraja in gre dalje. MARIJANA KOLENKO V spomin Ivan Kramer, pedagog in kulturnik (1935-2022) Ob nedavnem slovesu si bil deležen mnogih besed spoštovanja in zahvale za prispevek k delovanju in razvoju učiteljišča in pedagoške gimnazije v Celju. Kot učitelj tehniškega pouka si svoje pedagoško poslanstvo opravljal vestno in z ljubeznijo. To so čutili tudi tvoji dijaki, ki jim je predmet tehniška vzgoja pomenil priložnost sproščanja njihove ustvarjalnosti in razvijanja idej za uporabo tehniških znanj v vsakdanjem življenju. Tvoj šolski kabinet je bil vedno bogato opremljen z učnimi pripomočki v podporo praktičnemu razmišljanju in delu. Dijakom je bil tvoj učni predmet neke vrste sprostitev glede na druge klasične učne predmete. Posebnost tvojega pedagoškega poslanstva je bila, da si znal in zmogel približati dijakom razumevanje in vrednotenje tehniških znanj za vsakdanje življenje in spodbujanje napredka. In še več! Čeprav smo bili tedaj na višku industrijske dobe, si usmerjal naše poglede k izzivom prihodnosti, k zahtevam prihajajoče znanstveno-tehnološke revolucije, ki še dandanes usodno zaznamuje naša življenja. Tudi po tvoji zaslugi je tedanje srednješolsko Celje imelo prav na pedagoški gimnaziji svojo prvo računalniško učilnico, ki nam jo je omogočila takratna Iskra Delta iz Ljubljane. V njej so lahko že pred davnimi desetletji naši dijaki, prihodnji slovenski učitelji, pridobivali znanja in veščine, potrebne v današnjem vsakdanu. A svojih prepoznavnih sledi, spoštovani kolega Ivan, nisi zapustil samo na polju pedagoškega dela, ampak tudi v kulturi. Bil si zagret in dober pevec. Tvoj mehak tenor je odzvanjal na premnogih koncertih celjske- ga moškega komornega pevskega zbora, ki ga je desetletja vodil prizadeven profesor in dirigent Egon Kunej. In še tisto, kar od vsega v življenju največ šteje. Bil si dober in skrben oče ter si s soprogo Pavlo vzgojil dva sinova, ki danes samostojno in uspešno orjeta podjetniško pot svojih življenjskih priložnosti. Spoštovani in dragi Ivan! Zapustil si nam dosežke, ki še dolgo ne bodo utonili v pozabo vseh, ki smo te spoštovali in imeli radi. Tudi iz svojega novega prebivališča nam tu in tam zapoj kakšno kitico tebi najljubše slovenske narodne pesmi. Dr. EMIL ROJC 44 BRALCI POROCEVALCI F Gasilci iz občine Polzela pred tamkajšnjo cerkvijo. Praznovali god svojega zavetnika sv. Florjana Drugo majsko nedeljo so se gasilci Gasilskega poveljstva občine Polzela tradicionalno udeležili maše v počastitev svojega zavetnika, sv. Florjana, ki praznuje 4. maja. Več kot 60 gasilk in gasilcev Polzela ter Ločica ob Savinji je od najmlajših do najstarejših v ešalonu prikorakalo do cer-iz prostovoljnih gasilskih kve svete Marjete, kjer jih je društev Andraž nad Polzelo, sprejel domači župnik Urban Lesjak. Gasilci so se z mašo zahvalili sv. Florjanu, ker jih varuje takrat, ko oni varujejo druge, in se mu priporočili. Zbrane je ob koncu pozdravil predsednik PGD Ločica ob Savinji Klemen Cvirn, ki je v govoru poudaril, da gasilska dejavnost ni le dejavnost, nujna za varnejše življenje, ampak tudi dejavnost, ki ohranja vrednote, na katere se v sodobnem času prevečkrat pozablja: tovarištvo, solidarnost, sodelovanje in spoštovanje. Vsem gasilcem se je zahvalil za požrtvovalno dejavnost, drugim prisotnim pa, ker podpirajo in cenijo njihovo delo. TT Spominska slovesnost ob dnevu zmage v Štorah Druga svetovna vojna je trajala šest let in en dan. V njej je sodelovalo 61 držav. Mrtvih je bilo približno 50 milijonov ljudi in ranjenih 35 milijonov. Od leta 1941 do 1946 je bilo v Sloveniji 89.404 žrtev. 60 tisoč duhovnikov, učiteljev, intelektualcev in drugih so od leta 1941 do 1942 izselili. 15 tisoč ljudi so odpeljali na prisilno delo in v taborišča. 2.860 Slovencev so ustrelili v zaporih. 917 Slovencev so izselili z avstrijske Koroške. 25 tisoč ljudi iz ljubljanske pokrajine so deportirali in napolnili taborišča na Rabu, Gonarsu in drugod. Na Rabu so umirale cele slovenske družine. Požganih je bilo na stotine domov in odpeljanih na stotine otrok. Ali ni to dovolj trden dokaz, da je treba zmago nad fašizmom in nacizmom ohraniti v nepozabnem spominu in ta dan proslaviti na najboljši možen način? V Štorah se domoljubne organizacije tega neizpodbitnega dejstva globoko zavedamo. Ob dnevu zmage, ki ga praznujemo 9. maja, se z obiskom partizanskih grobov poklonimo padlim borcem, ki so dali svoja dragocena življenja za našo svobodo. Slava jim! SREČKO KRIŽANEC V Štorah se ob dnevu zmage, ki ga praznujemo 9. maja, z obiskom partizanskih grobov poklonijo padlim borcem, ki so dali svoja dragocena življenja za našo svobodo. Deseta obletnica Krajevne organizacije Rdečega križa Štore Začetki Rdečega križa Štore segajo v daljno leto 1957, ko je začel delovati pod okriljem Krajevne skupnosti Štore. Prostovoljci smo današnjo podobo in organizacijo oblikovali pred desetimi leti, ko je KORK Štore postala ena od 23 krajevnih organizacij Rdečega križa v Celjski regiji. Naša krovna organizacija je območno združenje Celje. Po ustanovitvi Občine Štore smo leta 2012 registrirali KORK Štore in začeli intenzivno delati ter nuditi pomoč socialno ogroženim krajanom v Štorah. Občina Štore nam je ponudila prostore, v katerih smo delovali. Začeli smo zbirati oblačila, belo tehniko, pohištvo in vse drugo, kar je bilo še uporabno. Za vse skupaj smo potrebovali prevozna ter finančna sredstva in seveda čas ter voljo do takšnega dela. Kupili smo prikolico za osebni avto, s katero opravljamo razne prevoze. Sredstva za delovanje in izvajanje naših nalog pridobivamo na več načinov: z dobrodelnimi koncerti, s članarino, z Prostovoljci so današnjo podobo in organizacijo oblikovali pred desetimi leti, ko je KORK Štore postala ena od donacijami °bdne in drugih 23 krajevnih organizacij Rdečega križa v Celjski regiji. podjetij oz. ustanov. S sredstvi razpolagamo tako, da pomagamo vsej populaciji iz občine Štore. Članstvo se iz leta v leto veča, kar predstavlja finančni prihodek, hkrati širimo čut za sočloveka v stiski med vsemi občani ter humanitarne vrednote. V sodelovanju z OZRK Celje izvedemo sedem redih razdelitev hrane med družine, potrebne pomoči, in dve izredni delitvi na leto. KORK Štore iz svojih sredstev zagotovi še hrano za velikonočno delitev in ozimnico za 50 družin v stiski. Osnovni šoli Štore pomagamo pri nakupu potrebščin za učence iz ogroženih družin v vrednosti 500 evrov. Sodelujemo s patrona-žno službo, centrom za socialno delo, z društvi, Občino Štore in s projektom Stari za starejše za boljšo kakovost življenja. S pomočjo tega pro- jekta razdelimo dvakrat letno 50 paketov ljudem, ki so stari več kot 69 let. Pomagamo ljudem, ki se znajdejo v brezizhodnem položaju, ljudem, ki jih prizadene elementarna nesreča. Nekatera podjetja nam materialno pomagajo že veliko let. Meja Šentjur nas že deseto leto zalaga z jajci za velikonočno delitev. Cinkarna Celje nam pomaga materialno in finančno, prav tako Štore Steel, Livarna Kovis, Beni tehnik, Tomgrad, Storkom, Simbio, Metalko Bučar, Prevozništvo Jančič, Evro Dino, Tiskarna Gracer ... Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem podjetnikom, Občini Štore, krajanom in nasploh vsem. STANISLAV ŠTEFANEC novi tednik V čast sv. Florjanu 4. maja goduje sv. Florjan, ki sodi med najbolj čaščene ljudske svetnike. Med drugim varuje tudi pred ognjem. Svetega Florijana so si za svojega zavetnika izbrali gasilci in se mu še danes priporočajo. Gasilsko poveljstvo občine Braslovče, v katerem delujejo prostovoljna gasilska društva Braslovče, Parižlje-Topovlje, Letuš, Dobrovlje, Gomilsko, Trnava in Grajska vas, je v organizaciji PGD Gomilsko v soboto, 7. maja, pripravilo tradicionalno Florjanovo mašo. Udeležilo se je je petinšestdeset članov prostovoljnih gasilskih društev iz občine Braslovče, mašo je daroval domači župnik Martin Cirar. Po maši je udeležene gasilke in gasilce nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je predan gasilec. Člani PGD Gomilsko so za vse udeležence pripravili v gasilskem domu kuhana jajca s soljo in poprom, kar je simbolična Florjanova jed, ki je povezana s staro ljudsko šego, ko so na predvečer goda sv. Florjana pobirali jajca od hiše do hiše. Kasneje so pripravili veselico, imenovano jajčarija. TT Braslovški gasilci so se v soboto, 7. maja, udeležili tradicionalne Florja-nove maše. (Foto: TT) BRALCI POROČEVALCI 45 Petdeset let Pikija Jakoba v . OŠ Celje Učenci v družbi Pikija Jakoba Kovičev Piki Jakob je knjižni junak, ki ga pozna vsak otrok ali odrasel. Je prav poseben medved. Ne stanuje v gozdu, ne v živalskem vrtu, ne v cirkusu, ne v trgovini. Živi v bloku v četrtem nadstropju na polici za igrače. Ime mu je Piki, ampak ne zato, ker je pikast. Tako mu je pač ime. Ni namreč vsakdo belec, ki se piše Belec, in tudi vode na pije vsakdo, ki se piše Vodopivec. Tako je Pikiju ime Piki. Piki Jakob je prvič izšel v knjigi leta 1972, tako da letos praznuje častitljivih petdeset let. Kot knjižničarka III. osnovne šole Celje sem se domislila, da bi v goste povabila Pikija Jakoba, in v Mladinski knjigi v Ljubljani so ga z veseljem za nekaj dni poslali v svet. Najprej se je na poti do šole sicer izgubil, tako da je morala skoraj posredovati policija, potem se je le prikazal. Veselje učencev od 1. do 5. razreda, ki so v sredo, 20. aprila, v tednu, ko praznujemo svetovni dan knjige, doživeli slavnostni obisk, je bilo nepopisno. Z zanimanjem so prisluhnili Pikiju Jakobu in učitelju, ki je njegov velik prijatelj. Piki se je preizkusil v poznavanju prometnih znakov, pripovedoval je o svojih dogodivščinah in željah, da smo se vsi iz srca nasmejali. Prav nestrpno je pričakoval dvonadstropno torto, kot se za jubilejni petdeseti rojstni dan spodobi. Nista manjkali niti pesem Vse najboljše niti podelitev daril za učence, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje. Potem je bil čas le še za skupno fotografijo in Piki Jakob se je moral počasi odpraviti na pot. S težkim srcem smo se od njega poslovili in mu zaklicali na svidenje še kdaj, mogoče takrat, ko bo praznoval šestdeseti rojstni dan. Prireditev sva pripravila knjižničarka Urška Sotler in Tadej Gregorc ob pomoči Mladinske knjige, ki nam je prijazno odstopila kostum Pikija Jakoba, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. URŠKA SOTLER Literarno srečanje z dr. Robertom Simoniškom Letošnje literarno srečanje v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje je bilo še posebej slavnostno. Tako kot leta 2001, ko smo dogodek organizirali prvič, še kot gostje v Celjskem mladinskem centru, saj v stari šoli ni bilo primernega prostora, smo tudi letošnje srečanje izvedli v sodelovanju z dr. Zoranom Pevcem. Dogodek je dokaz spoštovanja, ki ga v šoli gojimo do bralne kulture. Ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec tradicionalno spregovori o pomenu branja in literarnega ustvarjanja v dijaškem obdobju za posameznikov vsestranski življenjski razvoj. Na prireditvi smo podelili pohvale in knjižne nagrade za sodelovanje na 3. internem literarnem natečaju Moja misel, kjer je s pesmijo Midva zmagala dijakinja Nina Kelner. Njena pesem je našo šolo predstavljala na literarnem natečaju mala Veronika 2022. Pohvale smo podelili tudi našim Glogov-cem (vokalno-instrumentalna skupina v šoli), dijakinjam in dijaku, ki letos končujejo šolanje v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje. V osrednjem delu prireditve je dr. Zoran Pevec v sproščenem pogovoru duhovito in zanimivo predstavil pesnika, pisatelja, prevajalca, kritika, kustosa ter esejista, ki je prejel že dve Rožančevi nagradi, dr. Roberta Simoniška. Priznan književnik je pozornost dijakov pritegnil z iskrenim in s šaljivim obujanjem spominov na gimnazijska leta, ko je bil najpomembnejši dan v tednu četrtek, saj je naznanjal petek, ki je bil dan za druženje. Celoten pogovor je bil neke vrste filozofsko predavanje o ustvarjanju v umetnosti, o pomenu svobode, kako težko in pogumno je ostati edinstven, samosvoj, saj so mediji tisti, ki diktirajo umetniške smernice in prakse. Dr. Simonišek ni samo izvrsten književnik, je tudi doktor umetnostne zgodovine, kustos odmevnih umetniških razstav po Sloveniji, letošnji kustos slovenskega paviljona 59. beneškega bienala. Kot izjemen pripovednik je za svoja kritična razmišljanja prejel že dve Rožančevi nagradi za esejistiko. V pogovoru je nakazal, kakšne misli so zbrane v zadnji nagrajeni knjigi esejev Pejsaži, ki predstavljajo zrelo in poglobljeno pisanje o umetnikih ter umetniškem ustvarjanju. SUZANA KASTELIC in PETRA MRZDOVNIK Tako kot leta 2001, ko so dogodek organizirali prvič, še kot gostje v Celjskem mladinskem centru, saj v stari šoli ni bilo primernega prostora, so tudi letošnje srečanje izvedli v sodelovanju z dr. Zoranom Pevcem. (Foto: Ana Košak) Priznanje osvojilo 460 učencev V sredo, 11. maja, je bila v Domu II. slovenskega tabora Žalec za učence I. OŠ Žalec podelitev priznanj za bralno značko. Po besedah koordinatorice bralne značke Urške Jaušovec Kolar je v tem šolskem letu priznanje osvojilo 460 učencev od 1. do 9. razreda. Vseh devet let je vestno opravljalo bralno značko 24 učencev, ki so prejeli spominsko priznanje. Učenci so brali pod vodstvom in z spodbudo mentorjev - vseh razrednih učiteljic in učiteljev slovenščine. Izbirali so lahko različne knjige po priporočilnem seznamu ali po nasvetu prijateljev in staršev. Učence je nagovorila ravnateljica Tatjana Žgank Meža in jim podala pomembno sporočilo, da branje poglablja miselne procese, čustvovanje in krepi duha. Letošnja nagrada za pridne bralce je bil obisk glasbenika in pisatelja Adija Smolarja, ki je povedal veliko zanimivega o svojem življenju in delu, tudi to, da sta učenje in branje vrednoti, ki ju je treba negovati. TT Priznanja sta podelila ravnateljica Tanja Žgank Meža in glasbenik ter pisatelj Adi Smolar. (Foto: TT) Z zlatima in srebrnim priznanjem Dijakinje I. gimnazije v Celju so dosegle izjemen rezultat na državnem tekmovanju iz španščine Dilo en espanol (Povej po špansko), saj so osvojile dve zlati in eno srebrno priznanje. V kategoriji 3. letnika je Tara Rus postala državna prvakinja z vsemi točkami, Taja Korošec je osvojila srebrno priznanje. V kategoriji 4. letnika je državna podprvakinja postala Nika Zabukovšek. Na državni ravni tekmovanja je bilo treba poleg slušnega in bralnega razumevanja ter poznavanja in rabe jezika poznati tudi Paragvaj (ljudstvo Guaranl) ter našo (žal v Sloveniji premalo znano) antropologinjo in etnografinjo Branislavo Sušnik, ki je bila štiri desetletja direktorica paragvajskega muzeja Andres Barbero in je opravila pionirsko delo na področju jezikoslovja in antropologije. Slovensko društvo Z leve Nika Za-bukovšek in Tara Rus učiteljev španščine je izvedlo državno tekmovanje 9. aprila na Gimnaziji Kranj. Udeležilo se ga je 128 tekmovalcev, od tega osem dijakov I. gimnazije. NP 46 RAZVEDRILO Dragi, tu imaš 20 evrov in kupi mojemu kužku plašček, kar bo ostalo, pa imaš za pivo. Oven Tehtni ca Km -Zakaj denarnice, ki ste jo našli, niste oddali? Saj ste takoj videli, da ni vaša? -Bankovci so se mi zdeli znani. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Krvni obtok Učiteljica v razredu poskuša pojasniti krvni obtok človeka: »Če bi se postavila na glavo, bi mi kri stekla vanjo in bi postala rdeča v obraz. Zakaj mi torej, ko stojim pokonci, kri ne steče v noge?« Oglasi se mali Marko: »Ker nog nimaš praznih?« Knjiga mladoporočencev Gospa pri osemdesetih, vendar še precej živahna, vstopi v lekarno: »Dober dan, gospod, imate aspirine?« »Da, seveda, gospa!« »Kaj pa analgetike?« »Vsekakor, gospa!« »In antirevmatike?« »Gotovo, gospa!« »Kaj pa viagro?« »Imamo, gospa, vendar zanjo potrebujete zdravniški recept.« »In gel za hemoroide?« »Imamo, gospa.« »Kaj pa kaj zeliščnega za jetra in žolčnik?« »Vsekakor, gospa!« »In antidepresive?« »Imamo, gospa, ampak samo na recept.« »Pa uspavala?« »Ja, ampak že spet potrebujete recept.« »Kaj za izboljšanje spomina?« »Seveda, imamo tudi to.« »In plenice za inkontinenco?« »Seveda, tamle na polici so.« »Kaj pa ...?« »Poslušajte, gospa, to je najbolje založena lekarna v mestu z najboljšo ponudbo daleč naokrog. Kaj pravzaprav potrebujete?« »Veste, konec meseca se poročim z Jožetom, ki jih ima petindevetdeset, pa sva želela vedeti, če bi lahko pri vas odprla knjigo mladoporočencev .« Predlog spremembe Zakona o delovnih razmerjih: »Če se delavcu ponoči sanja o službi, mu mora delodajalec plačati dodatek za nočno delo.« Moji otroci se mi smejijo, češ da sem nora. Jaz sem smejim njim, ker ne vedo, da je to dedno. »Dragi, poglej me, shujšala sem za 10 kg!« »Ja, kot bi tanku snel tablice ...« V trenutku se lahko odzovete zelo ognjevito in s tem prestrašite tudi tiste, za katere želite, da ostanejo na svojem mestu. Potruditi se morate za večjo sistematičnost v svojem delovanju. Čakajo vas odločilne urice na poslovnem področju, zato zavihajte rokave in se potrudite za svoj uspeh. Vaš vladar v znamenju rib vam bo pomagal, da boste močno izostrili svojo šesti čut. Naj vas vodi naprej po vaši poti. 3\k Lev Ob 17. uri Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Že dolgo imate občutek, da je pred vami prelomno obdobje, v katerem se bo marsikaj spremenilo. Zadeve se bodo sunkovito premikale v želene smeri, zato ni treba skrbeti za prihodnost. Vpliv retrogradnega Merkurja vam bo pomagal, da boste pridobili prednost. Odločitev ne bo najlažja, dokončno jo boste lahko sprejeli šele takrat, ko boste v sebi čutili, na katero pot morate zaviti. škorpijon Izkoristite presežek energije in se bolj osredotočite na ljubezensko področje. Imeli boste odlično priložnost, da boste dokazali, da ste človek časti. Pred vami je nepričakovana pot, dotika se poslovnega dela vašega življenja. Naredili boste usoden korak naprej in si s tem omogočili uspeh ter spoštovanje. Merkur je v retrogradnem gibanju, prinaša vam popravke na ljubezenskem in finančnem področju. Z odrezavim vedenjem si lahko nakopljete samo kakšnega sovražnika več in še sebe spravite v slabo voljo. Popoldanske urice v tem tednu namenite lepši plati življenja. Ogrelo vam bo srce in tudi dušo, s čimer boste tudi poskrbeli za boljše počutje. Pred vami je pomembna pot in z njo povezana pomembna odločitev. Strelec Dvojčka Držati se morate prvotnega načrta, saj bo v nasprotnem primeru vaša energija razpršena, pri čemer boste nemočni in brez zanosa. Pomoč, ki ste jo v preteklosti tako zelo potrebovali, bo prišla nenadoma. Vstop Sonca v vaše znamenje vam bo v odlično oporo in pomoč, polni boste optimizma, vaša komunikacija bo odlična, zato se boste mimogrede lahko dogovarjali tudi za poslovno področje. Rak Odločitev boste morali sprejeti zelo na hitro, ne glede na to, da so vaše misli že usmerjene v nove projekte. Nujno morate najprej razrešiti stare zadeve, da se bodo lahko oblikovale nove. Vpliv vašega vladarja v znamenju ovna vam bo v oporo in pomoč, še posebej pri zadevi na poslovnem področju. V tem obdobju boste imeli možnost novega začetka, poguma in zanosa vam ne bo manjkalo. Kozorog Oseba, ki se vam bo skušala približati, ima posebne odlike in zasanjano boste gledali v nov dan. Vaša zbranost bo zaradi tega malo motena, zato se pripravite in delujte v skladu s svojim prepričanjem. Vpliv retrogradnih planetov bo zavrtel čas nazaj, zato boste imeli odlično priložnost za popravljanje zadev, ki ne stojijo na pravem mestu. Naredili boste korak naprej. V nekaterih trenutkih še sami ne boste točno vedeli, ne kam ne kako. Prepustite se toku življenja, naj vas vodi močna energija, ki trenutno vlada v vašem življenju. Bolj si morate zaupati, bolj morate zaupati tudi v svoje sposobnosti, ki se vam kažejo na vsakem koraku. Posvetili se boste tudi vplivu preteklosti, saj vam nekatere zadevene dajo miru. Vodnar Nikar si na ramena ne nalagajte še dodatnega bremena, saj potrebujete trenutek ali dva, da zadihate. Nihče ne zmore biti bitke na dveh bojnih poljih. To seveda ne velja samo za poslovno področje, ampak tudi za ljubezen in čustva. Vstop vašega vladarja v zračna dvojčka vam bo lahko v odlično oporo in pomoč pri komunikaciji. Odlično se boste izkazali pri projektu na poslovnem področju. Kljub temu da boste želeli ostati v ozadju, vam tokrat ne bo uspelo. Zavzeti morate svoje mesto in jasno ter glasno povedati svoje stališče. V ljubezni zaenkrat ne bo sprememb, ne glede na to, da bo tudi pri vas preteklost trkala na vaša vrata. Soočali se boste z novimi izzivi in hrepeneli po večjih spremembah na vseh področjih življenja. Energije vam ne bo primanjkovalo. Ribi Devica Z začudenjem boste opazovali nekoga iz svoje okolice in ne boste razumeli, kako je mogoče, da so ljudje tako samosvoji. Umaknili se boste v ozadje in spretno pridobivali točke. Tudi v molku je del modrosti, boste ugotavljali in s tem pridobili veliko prednost pred tekmeci. Občasno boste zmedeni. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, zato ni čas z akcijo. Ponovno se boste zalotili, da delate račune brez krčmarja. Vaše delovanje mora biti v tem času sistematično, ne smete si dovoliti nobene napake. Mirno in preudarno boste povedali svoje mnenje in se pri tem osvobodili blokad, ki so vezane na preteklost. Skušali boste doseči sporazum med dvema nasprotnima zadevama. Obeta se vam krajša pot, ki vam bo prinesla velike spremembe. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka (SOUDELEŽEN JE PRI KAZNIVEM DEJANJU Ko ti bo uspelo vzeti kamenček z moje dlani, takrat . RIŽAM E VZHOD U<5A&M E (ANG) STROKOVNJAKI, IZVEDENCI OPOZORILNI SIGNALI FRANCOSKI PISATELJ (MARKIZ DE) VOLNENA TKANINA iE MEDNARODNA OZNAKA ITALIJE PLAŠNI AMERIŠKA IGRALKA TYLER ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN FRANCOSKI PISATELJ DE BALZAC PREBIVALKA IRAKA BLATO NA Povsod DNU VODA z vami DELA NA NJIVI ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON BESEN KOT ... TOPILO ZA LAK ŠLEMI 13 DAJANJE SADIK V ZEMLJO POVEČAN (VODOTOK) POŽRTVOVALEN IN NESEBIČEN GOSTIJA (KNJIŽ.) EVA MOŠKON KAR SE ULOVI ANGLEŠKI PEVEC ASTLEY ANŽE ZEVNIK OLIVER ANTAUER METAN ALI ETAN BALZAC: ... GORIOT SLOVENSKA ŽENSKA REVIJA RAZMNOŽEVANJE 12 DOBITE ŠVEDSKA IGRALKA 14 20 LAVRENCIJ NEKDANJI SMUČAR MLEKUŽ STROK. ZA SIGNALIZACIJO ŽGANJE OGLJA NJEGOV ZNAKJE RDEČICA NA OBRAZU KOLESAR POGAČAR OSNOVNA ENOTA INFORMACIJE NAJLAŽJA KOVINA SLAŠČICA NA PALČKI TRINITRO-TOLUEN SLADKOVOD NA RIBA IZDELEK, OBLIKOVAN S STISKANJEM V KALUPU SLOVENSKI IGRALEC (TADEJ) 15 PODOBEN JANTARJU IZVAJAŠ GLASBO Z GLASBILOM 18 OBRAT ZA PRIDOBIVANJE SIRA DIPLOMATSKI URADNIKI ČRNILO (ANG.) PRVA SLOVENSKA FILMSKA ZVEZDA NAREJEN IZ ŽELEZA ČRKA M V AMZS OBČUTEK POTREBE PO JEDI PREBIVALKI NEMČIJE ČEBELJA TVORBA V PANJU 19 NAKLONITI, DODELITI 17 ARTHUR SINTETIČNO RUBINSTEIN MAMILO DEL ROKE SLOVENSKA PESNICA (VIDA) JAN PLESTENJAK: SAM DA TI ... MENE RADA . TE NE UBIJE, TE OKREPI NEKDANJA ITALIJANSKA LIRA KARL ERJAVEC SLOVENSKI SKLADATELJ (UROŠ) 16 BRATOVA ŽENA KIPAR DEMŠAR . FRANCE JE FRANCOSKA LETALSKA DRUŽBA Nič ni narobe s tvojim predvajalnikom, oči, samo nerodno mu je, da bi igral glasbo, ki jo . SATURNOV SATELIT POLOŽAJ PRI JOGI PEVKA GODEC BRITANSKA GLASBENA ZALOŽBA ZNIŽANI TON A MENJAVA, ZAMENJAVA 10 ANKA (LJUBK.) SUDOKU 518 6 1 5 7 5 2 9 4 8 5 5 6 2 9 3 9 7 4 5 2 4 8 9 8 9 6 4 2 6 7 SUDOKU 209 7 2 6 4 1 5 8 3 5 9 5 1 7 4 7 3 2 8 4 1 7 5 6 8 3 7 1 9 8 REŠITEV SUDOKU 517 REŠITEV SUDOKU 208 1 4 6 5 9 7 8 3 2 2 9 3 4 8 6 7 5 1 5 8 7 2 3 1 9 6 4 6 1 4 7 2 8 5 9 3 9 5 2 3 6 4 1 7 8 7 3 8 9 1 5 2 4 6 3 6 9 8 5 2 4 1 7 8 7 5 1 4 3 6 2 9 4 2 1 6 7 9 3 8 5 1 3 5 8 4 9 2 7 6 2 4 9 7 3 6 8 1 5 7 6 8 1 2 5 9 3 4 8 7 1 6 9 2 4 5 3 9 5 3 4 7 8 6 2 1 6 2 4 5 1 3 7 9 8 4 1 2 3 8 7 5 6 9 3 9 6 2 5 4 1 8 7 5 8 7 9 6 1 3 4 2 7 6 8 9 GLASBILI 2 5 RENIJ MLAD IN 3 MUKANJE 4 11 novi tednik vMny> г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Nagradni razpis 1. nagrada: dve vstopnici za Mozirski gaj in majica NT&RC 2. nagrada: ena vstopnica za Mozirski gaj in majica NT&RC 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 24. maja. Geslo iz številke 19: Mozirski tulipan Izid žrebanja 1. nagrado, dve vstopnici za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Mia Strašek iz Šmarja pri Jelšah 2. nagrado, eno vstopnico za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Romana Gorenšek iz Vojnika 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC prejme: Nik Kovač iz Celja Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 TA PISANI SVET Gosenica Fani iz Tehnoparka Gosenica Fani je kot celjska popotnica Alma M. Karlin obiskala že številne kraje po svetu. Ko se je nekega večera znašla v sobi mlade vedoželjne Ane, ji je razložila, zakaj je raziskovanje zanimivo in kako se z veseljem do znanosti pride zelo daleč, tudi v vesolje. Pustolovščine gosenice Fani je naslov knjige za otroke, ki jo je napisal Kristjan Veber, študent predšolske vzgoje na fakulteti v Mariboru, ki je že vrsto let izjemno dejaven na področju prostovoljstva in humanitarne dejavnosti. Za svoje prvo delo Košček mojega srca je prejel nagrado Univerze v Mariboru za izjemen dosežek na področju literature. Tokrat je moči združil s Tehnoparkom Celje, ki je 23. aprila, na svetovni dan knjige, izdal njegovo drugo delo in ga v torek predstavil širši javnosti. Program in knjiga za najmlajše Vlogo Tehnoparka med drugim predstavlja spodbujanje zanimanja otrok za področja znanosti, naravoslovja in tehnike ter za poklice, za katere se mladi običajno odločajo manj pogosto. Prav otroške zgodbe so odličen pripomoček za tovrstno učenje, je povedala Andreja Erjavec, direktorica Tehnoparka. Lani je Kristjan Veber v času študentskega dela spoznal vsebine v parku in za najmlajše obiskovalce ustvaril zgodbo z znanstvenico Ano ter gosenico Fani. Obe sta zaživeli z upodobitvijo vodnic Zoje in Ane. Iz tega se je razvila zamisel o knjigi, v katero je želel avtor vključiti čim več fizikalnih in matematičnih pojmov. »Gre za področja, ki niso tako dobro zastopana v času predšolske vzgoje in osnovne šole. Če spoznavamo in raziskujemo, se lahko razvijemo v izjemne osebnosti in obstanemo kot civilizacija,« meni Kristjan Veber, ki bo še naprej spodbujal pismenost med mladimi in v družinah. Ženska lika v knjigi nista izbrana naključno. »Zdi se mi pomembno, da promoviramo Da bo pomoč lažja Dekanijska karitas Pe-trovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec prejšnji torek pripravila že 25. dobrodelni koncert Z roko v roki, ki je namenjen reševanju stisk v Dekaniji Žalec in širši Spodnji Savinjski dolini. Na letošnjem dobrodelnem koncertu je pred polno dvorano obiskovalcev nastopilo deset priznanih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov: skupina Eros, Vili Resnik, ansambel Šepet, Žiga Deršek, Klapa skala, Marko Vozelj, Nika Oman, ansambel Katrca, skupina Vzrock in plesalec Jernej Brenholc. Dekanijska karitas Petrovče je s tem tradicionalnim koncertom zbrala 8.400 evrov, od tega 4.500 evrov od prodaje vstopnic in 4 tisoč evrov od donatorjev. ŠO Med nastopajočimi je bil tudi Vili Resnik, ki se je pomešal med obiskovalce. (Foto: TT) Pri žalski fontani razglasili letošnje naj pivo Kristjan Veber s svojo zadnjo knjigo o pustolovščinah gosenice Fani. Izdal jo je Tehnopark Celje in je vključena v ponudbo njegove trgovinice. (Foto: TC) poklice, kjer dekleta niso pogosto vključena, da jih s tem opogumimo. Tudi sam sem v poklicu, ki ni tipično moški, zato si lažje predstavljam, kako je dekletom, ki se odločijo za pretežno moški poklic.« Kristjan želi v prihodnje čim prej doštudi-rati in nato izbrati nadaljnjo pot. Morda bo našel čas za nadaljevanje zgodbe o gosenici Fani, ki se bo medtem spremenila v lepega metulja široko razprtih kril in bo še naprej raziskovala svet. TC Knjigo je ilustrirala Špela Guček, prav tako nekdanja dijakinja Gimnazije Celje - Center, sicer uspešna študentka akademije za likovno umetnost. Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKTŠ) Žalec je v soboto pri Fontani piva Zeleno zlato v Žalcu izvedel že drugo prireditev Naj piva Slovenije 2022, na kateri je razglasil najboljša piva po izboru novinarjev in pivoljubcev. Letos je po izboru novinarjev slavilo pivo Double dry hop Pale Ale, ki ga izdeluje pivovarna Rooster iz Škofljice. Po izboru pivoljubcev z družbenih omrežij je slavilo zeleno pivo s konopljo, zeleni ležak, ki nastaja na domačiji in v pivovarni Haler v Olimju. Dogodek s slavnostno razglasitvijo so v ZKŠT Žalec prvič popestrili s kulinaričnim dogodkom Vrhunsko z vrhunskim, kjer so številne obiskovalce z vrhunsko kulinariko razvajali odlični chefi JRE: Marko Pavčnik (restavracija Pavus, Laško), Luka Dončić je Oliju Wal-kerju v Dallasu podpisal svoj dres. Oli ga je zdaj ponudil na licitaciji za pomoč mladim športnim upom. (Foto: osebni arhiv) Po izboru novinarjev je slavilo pivo Double dry hop Pale Ale, ki ga izdeluje pivovarna Rooster iz Škofljice, in po izboru pivoljubcev zeleno pivo s konopljo iz pivovarne Haler v Olimju. Marko Magajne (Galerija okusov, Novo Celje) in Tomaž Bratovž (restavracija JB, Ljubljana). Za glasbo je poskrbela Nika Zorjan. ŠO u Brina, Milijan, Brin, Jera, Naja in Tina z mentorico prve pomoči Boženo Svet (Foto: osebni arhiv) Dončićev dres za dobrodelne namene Konjiški popotnik Oliver Tič, bolj znan kot Oli Walker, ki je na poti že od leta 2019, v teh dneh nadaljuje svoje pešačenje po Kanadi proti Aljaski. Na svoji več kot 25 tisoč kilometrov dolgi poti s skrajnega juga Argentine do najsevernejšega kraja na Aljaski se je januarja ustavil v Dallasu in se udeležil tekme Mavericksov. Takrat se je srečal z našim košarkarskim zvezdnikom Luko Dončićem in ta mu je podaril svoj podpisan dres. Oli je obljubil, da ga bo podaril v dobrodelne namene, in to napoved je zdaj uresničil. Začela se je dobrodelna akcija Za mlade športne upe. Sredstva zbira Lions klub Konjice, s katerim se je Oli dogovoril, da bo zbran denar namenjen plačilu organizirane športne vadbe nadarjenih mladih športnikov in omogočanju razvoja njihovih športnih talentov pod strokovnim vodstvom. Zbiranje sredstev bo trajalo do Olijeve vrnitve v Slovenske Konjice, to je predvidoma do konca avgusta. Dončićev dres bo takrat prejel donator, ki bo do konca akcije prispeval največ sredstev. »Tako kot ste pomagali meni, da sem uresničil svoje sanje, lahko s svojim prispevkom pomagate še komu drugemu,« sporoča Oli Walker, ki v teh dneh v družbi svoje psičke Carlitos nadaljuje pešačenje čez Kanado. Pri tem doživlja zanimive prigode in nepozabna srečanja z ljudmi, ki mu pomagajo na najrazličnejše načine. TC Najboljši v poznavanju prvi pomoči V Kopru je bilo v soboto državno preverjanje usposobljenosti znanja iz prve pomoči učencev osnovnih šol. Znanje je preizkusilo enajst najboljših ekip z regijskih preverjanj. Zmagala je ekipa prve pomoči OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Zasluge za takšen uspeh ima mentorica Božena Svet, ki je za ekipo izbrala prave člane in jih ves čas spodbujala k dodatnim vajam, čeprav niso imeli veliko časa za priprave. Tudi sami so bili dovolj motivirani, saj so želeli vaditi za regijsko preverjanje že takoj po zmagi na lokalnem preverjanju v Žalcu. Zagotovo brez strokovne pomoči predavateljev prve pomoči RKS - OZ Žalec ne bi šlo. Učence so usposabljali iz prve pomoči pred lokalnim preverjanjem in na dodatnih vajah pred regijskim in državnim preverjanjem. ŠO