Zadnja nedelja je bila prisrčen, ne kričav, zato pa toliko bolj iskren in veličasten praznik zadružne misli med nami. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je namreč v počastitev spomina in dela našega prvega zadružnega borca in tvorca Mihe Vošnjaka za lOOletnico njegovega rojstva priredila v Celju preprosto, a toliko bolj pomembno prtoslavo, ki je priklicala na ta nekdaj tako vroča tla zastopnike vsega jugoslovanskega zadružništva. tEmaga delet in pravicc Celje! Koliko bridkih in koliko ponosnih spominov združujemo Slovenci s tem mestom! Prav Celje si je nemštvo nekdaj izbralo za tla, kjer je zabijalo stebre za stavbo svoje zmage nad slovenstvom v naše živo narodno telo. Toda, glejte! Bog ni res vselej na strani močnih bataljonov, ampak se ozre tudi na ponižane in razžaljene. In tako je usoda nam Slovencem v času, ko je bilo videti, da bomo neizbežno utonili v morju nemškega nasilja in moči, poslala klicarja, organizatorja in na-rodno-gospodarskega vodnika v osebi nesmrtnega — M i h e V o š n j a k a. In prav v Celju, kjer nam je nemštvo hotelo zadati smrtni udarec, nam je ta resnični oče ustvaril prva rešilo© ladje v obliki Zveze slovenskih posojilnic, ki jo je po dolgem in napornem delu in v neenaki borbi z narodnimi nasprotniki in malodušneži v lastnih vrstah ustanovil leta 1883. S tem in takim svojim delom je Miha Vošnjak prvi zaoral brazdo v našo najbolj pusto in najbolj zanemarjeno ledino na polju naše narodnogospodarske osamosvojitve. Lik Mihe Vošnjaka in kratek očrt njegovega dela smo našim čitateljem že v glavnih obrisih pokazali. Zato tu ne bomo ponavljali lepih in toplih misli, ki jih je v svojem slavnostnem govoru na proslavi izrekel doktor Milan G o r i š e k. Iz njegovih izvajanj naj samo ponovimo resnico, da je Miha Vošnjak tisti naš velikan, po č e -gar zaslugi smo Slovenci postali gospodarsko neodvisni. To priznanje je najlepši in najtrajnejši spomenik možu, ki se je vsega žrtvoval za svoj narod. Usoda sama se je oddolžila spominu tega velikega tvorca na način, o katerem ni mogel sanjati niti Vošnjak sam. V Celju, prav v hiši, ki jo je nemštvo nekoč zgradilo v naše narodno ponižanje, je zdaj slovensko in jugoslovansko zadružništvo slavilo spomin rojstva tistega človeka, ki je Slovencem utrdil narodno svobodo, ko jim je vztrajno kazal in gladil pot do gospodarske osamosvojitve. Predsednik Zveze slovenski?! zadrug g. Ivan Pipan je ob 11. uri otvoril slavnostno zborovanje. Po uvodnih običajnostih, pozdravih in sprejetju brzojavnih pozdravov Nj. Vel. kralju in kmetijskemu ministru Stan-koviču je podal besedo slavnostnemu govorniku dr. Milanu Gorišku. Ta je v okviru razmer, kakršne so vladale na slovenskih tleh sredi prejšnjega stoletja, v lepem govoru podal veličasten lik in delo — očeta slovenskega zadružništva Mihe Vošnjaka. Za njim je govoril sin velikega pokojnika, bivši minister dr. Bogumil Vošnjak. Zahvalil se je vsem. ki so s svojim delom omogočili to proslavo, ter podčrtal silni razmah zadružništva, ki se je iz malega semena do danes razraslo v mogočno vsenarodno lipo. V vrsti govornikov je nato proslavljal delo Mihe Vošnjaka preizkušen zadružni borec Miloš Š t i b i e r , ki se je udeležil proslave kot zastopnik Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Z njemu lastno živahnostjo in z mladeniško ognjevitostjo je pokazal tri svetle zvezde na nebu zadružništva: Mihajla Avramoviča, očeta srbskega zadružništva, Miho Vošnjaka, očeta slovenskega posojilniškega zadružništva, in Janeza Evangelista Kreka, ki je Vošnja-kove brazde na podlagi njegovega dela lahko razširil v kmetsko zadružništvo. Slavnostno razpoloženje so dvignili številni gostje, ki so slavili Miho Vošnjaka kot očeta slovenskega in hkrati pofcornika jugoslovanskega zadružništva. Med njimi naj omenimo g. Velizarja Milosavlje-v i č a kot zastopnika Glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug v Beogradu, Bruna S t a r e t a kot zastopnika Zveze gospodarskih zadrug iz Ljubljane, inž. P o s t i č a , zastopnika Glavne zadružne zveze in Zveze hrvatskih kmetijskih zadrug. Razen teh je v imenu kmetijskega ministra, bana in kmetijskega oddelka banske uprave govoril g. P o d g o r -n i k, za Zadružno zvezo v Ljubljani pa gospod Anton Kralj. Za njimi so govorili še mnogi drugi zadružni delavci in ideologi iz najrazličnejših krajev naše države. Iz vseh govorov je zvenela želja, da ob proslavi očeta slovenskega zadružništva postani zadružna misel tista vez, ki bo družila nas vse v eno samo narodno in gospodarsko voljo, vez, ki bo povezala Jugoslovane v močno in n e r a z -družljivo celoto. Za zaključek proslave je bilo odlikovanih 20 najbolj zaslužnih zadružnih delavcev s častnimi diplomami. Med njimi so bili zastopniki najrazličnejših stanov, s čimer je prav posebej potrjen vsenarodni značaj zadružnega dela in zadružne misli. Veselilo nas je prav posebno, da je med njimi tako lepo število učiteljev, teh vzornih kulturnih pionirjev slovenske vasi. Marsikaj, kar je nekdaj bilo nujno in vodilno, danes morda ne velja več. Vsak čas zahteva svoje, zavrže, kar mu je postalo odveč, in brezobzirno kriči po izpopolnitvi in prenovitvi. Belo velikih mož pa vzlic tem železnim zakonom razvoja ostane in obvelja. Tako je ostalo in obveljalo jedro dela Mihe Vošnjaka. Pa ne samo to! Njegovo delo nam ni samo ponos preteklosti in temelj sedanjosti, ampak nam je tudi — vodnik v bodočnost. Zato se ves slovenski narod in vse jugoslovansko zadružništvo v pravi, resnični zadružni siogi pridružuje klicu: Proslavimo Miho Vošnjaka, očeta jugoslovanskega zadružništva na ta način, da priborimo vstop zadružni misli v vsako slovensko vas, v vsako vas širom naše države in v srce vsakega poštenega Jugoslovana. To bo sporne* nik, ki bo edini vreden velikega imena — Mihe Vošnjaka! Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo ir uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon »nter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14 1<»4 Dolgoletni spori, ki so imeli globoke vzroke ne samo v gospodarskih in socialnih vprašanjih, temveč tudi v vprašanju, dali je šteti Hrvate in Srbe za posebne narode ali en sam narod raznih imen, dobivajo s sporazumom, ki je bil sklenjen med Srbi in Hrvati, prvo rešitev, ki pa ni izčrpna, niti dokončna. Dne 8. oktobra je »bila namreč v Zagrebu in Beogradu podpisana listina, ki je vsekakor med najpomembnejšimi, kar jih je naše politično življenje od ustanovitve države pa do danes doprineslo. ( Kdc /e sklenil sporazum Leto 1929 zaznamuje odkrit pričetek odstra-njanja naroda iz političnega udejstvovanja. Ki-sneje se je sicer to spet postopno dopuščalo, a mera doseženih pravic ni nikdar dosegla načel prave demokracije. Politične stranke so bile razpuščene. Tako ije bila narodu onemogočena udeležba pri opravljanju javnih poslov, ki se je po dosedanjih izkušnjah najuspešneje uveljavljalo ravno potom pripadnosti k strankam. Dogovorile so se stranke, katere se kljub razpustu štejejo še vedno 7.a obstoječe, ki torej niso priznavale obveznosti vsem onim aktom vrhovne državne uprave, ki so stranke razgnali. Te stranke so v Srbiji: Narodna radikalna, demokratska in zemljorad-nička, v Hrvatski pa Radičeva seljačka in samo-slalna demokratska. Pokret dr. Mačka predstavlja vse Hrvate; srbske stranke so se udejstvovaVe v teku časa različno in sedaj ni znano, s kolikšno dejansko močjo razpolagajo med narodom. Vendar so prepričane, da druge tamkajšnje stranke nimajo naroda za seboj, da so torej upravičene proglasiti sebe za noMtične predstavnike Srbov. ^eDma spcipazaina Objavljeni sporazum po svojem besedilu ne predstavlja celote dogovora. Saj ne prinaša načrta začasnega osnovnega zakona Jugoslavije, Ki je glavni del državnega programa pogodbenikov. Sporazum ima dva dela. Politični del ugotavlja, da je po načelih d<>-mekracije smatrati narod za vrhovni .zvor vsake javne oblasti in za glavni steber sleherne državne organizacije. Zato pravi, da ustava 'i leta 1981., ki je bila enostransko delo, nima moralne. nravstvene obveznosti. S tem ni zanikana njena pravna obveznost, ki pa je tako rekoč vendarle brez pomena, ko ne temelji na načelih moraje. Po načelih naravnega prava, po katerem so vsi ljudje enaki in si medsebojne odno-šaje urejajo ne s silo, temveč po poštenju in pravici, tedaj dogovorno, jo smatrajo stranke za neobvezno. Zlasti še. ker niti ustava od leta 1921., niti ona od leta 1931. ni bila sprejeta s strani Hrvatov, temveč brez njih in proti nji in. Ko smatrajo ustavo iz leta 1931. za protivno moralnim zakonom, tudi ne priznavajo večijoročal o sporazumu g. Veče-slav Vilder. Znižana obrestna mera Hipotekama banka je znižala obrestno ni»-ro na posojila, ki so jih prejeli v glavnem posestniki hiš v Beogradu. Radičev spomenik so poieuš''li Neznani zločinci so porušili preteklo soboto v MaČali v Hrvatskem Zagorju Radičev spomenik, ki je bil komaj pred dobrim mesecem z velikimi svečanostmi odkrit Po vsej verjetnosti so zločin izvršili oni politični nasprotniki, ki so Radiču in Hrvatski s^-Ijački stranki zamerili prizna'- anje na orgar; zaciji jugoslovanskega sociamega kmetskeg.i pokreta in ki še danes rujejo proti takemu gibanju. To so oni izrodki, ki tako zvano hrvatsko vprašanje najbolj zaostrujejo in ki ne puste, da b> se isto kdajkoli spravilo z dnevnega reda. Prežeti s tujo klerikalno ir irtadžaronsko idejo, jim je vsaka jugoslovanska misel najhujši sovražnik. Prišel pa bo čas in morda prav kmalu, ko bo hrvatski kmet v duhu Radičevih seljačkib idej iztrebil izrodke s svoje domačije in pričd ponovno delo na ustvarjanju velikega jugoslo« vauskega kmetskega pokreta. Plačilni s 5?®».?ar*scl?© V pravkar dovršenih pogajanjih med našo državo in Francijo je Lil dosežen tudi sporazum, na podlagi katerega se ukine klirinški plačilni promet Francija bo torej p^va država, kjer bomo opustili klirinški sistem. V bodoče se bodo,plačila-vršila v svobodnih devizah. Novi plačilni sporazum je izdelan po enakih principih, kakor sporazum z Anglijo. Tako bo prišla Francija v vrsto takozvanih neklirin-ških držav, za katere velja uvozna kontrola. Toda popolna uvozna kontrola se praktično uveljavlja samo nasproti uvozu iz onih držav, s katerimi nimamo urejeno vprašanje ravnovesja med izvozom in uvozom. V novem sporazumu s Francijo je predvideno, da se bo kontrola pričela izvajati šele tedaj, če. bo naš uvoz iz Francije prekoračil 80% vrednosti našega izvoza, kar se bo ugotovilo na podlagi trgovinskih statistik obeh držav. S tem nam je Francija priznala pravico do aktivne trgovinske bilance v višini najmanj 20% vrednosti našega izvoza- To sicer ni mnogo glede na velike finančne obveznosti, ki jih imamo v Franciji in ki jih moremo poravnati le z izvozom našega blaga. Vendar je verjetno, da bo razmerje v praksi za nas ugodnejše, vsaj za prihodnje leto, ko bomo spričo izvoza žita imeli precejšen izvoz. Cbčni zbeF 2veze slovenskih zadrug Po proslavi stoletnice rojstva očeta slovenskega zadružništva Mihe Vošnjaka se je vršil v nedeljo 10. t. m. v Celjskem domu v Celju občni zbor Zvezo slovenskih s^adrug v Ljubljani. Občni zbor je bil prav lepo obiskan in je potekel popolnoma v duhu zadružne solidarnosti. Otvoril ga je predsednik Ivan Pipan, nakar jo poslovno poročilo podal ravnatelj Fran Tr-ček. Razpravljal je zlasti o najbolj skelečem vprašanju, o kmetski zaščiti in pa o vzpostavitvi likvidnosti kreditnega trga. Omenil je tudi novi zadružni zakon. Za njim je podal poročilo nadzorstva gosp. Stanko Vrhove. Obe poročili sta bili soglasno sprejeti, takisto tudi proračun, ki je v glavnem enak lanskemu. Pri volitvah načelstva je bila soglasno sprejeta kompromisna lista, ki jo je predlagal dr. Srečko Goliar. Tako so bili v načelstvo izvolje ni: Ivan Pipan, poslanec Milan Mravije, senator dr. Drago Marušič, dr. Leopold Boštjančič. odvetnik v Mariboru, Matija Gorica r, župan in posestnik v Mozirju, dr. Milan Gorišek, odvetnik v Sv. Lenartu v Slov. goricah, Stanko Lenarčič. narodni poslanec in posestnik v Novi vasi pri Rakeku, dr. Josip Komljarec, gimnazijsK' ravnatelj v pokoju in posestnik v Ftuju, in dr Josip Zdolšek, odvetnik in posestnik v Brežicah Pri nadomestnih volitvah je bi! za preds^d r.ika izvoljen v nadzorstvo Hinko šumor, šolski nadzornik .v pok. v Liubljani, in kot član Vilko Senica, posestnik iz Žalca. Po občnem zboru se jf> skupina udeležencev in gostov odpeljala v Št. TI i pri Velenju, da so se poklonili na grobu Mihe Vošnjaka. Lep*1 vence so položili na grob Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu in Železničarska rabavljalna zadruga v Ljubljani. Po tej pietetni svečanosti so zadružniki odpotovali na svoje domove, kjer jih čaka še toliko zadružnega de'n. Silen odmev je vzbudil nedavno po vsem svetu pomemben govor predsednika Združenih držav Roosevelta. v katerem je ta največji demokrat sedanje dobe odločno svaril pred razkrajanjem osnov naše kulture, ki se je začelo z vnašanjem »mednarodne anarhije« v svetovni razvoj. Čeprav ni neposredno naslovil svojega govora na nobeno določeno državo, je bilo vsakomur koj jasno, da je govoril pod vtisom vojne v Španiji in na Daljnem vzhodu. V svojem govoru je ostro obsojal države, ki imajo imperialistične težnje in z njimi povzročajo vso zmedo na svetu. Brezpravnost je danes postala že epidemična bolezen, zato je treba nastopiti proti njej kakor proti vsaki drugi epidemiji. Brez sleherne vojne napovedi, brez slehernega opozorila in opravičila se danes pobija civilno prebivalstvo, pobijajo se žene in otroci z napadi iz zraka. V času tako zvanega miru se brez slehernega povoda in brez poprejšnjega opozorila vrše napadi podmornic na ladje. Države vodijo vojne in posegajo celo v državljanske vojne v državah, ki jim niso nikdar storile ničesar žalega. So narodi, ki zahtevajo zase vso svobodo, odrekajo pa jo istočasno drugim. Mednarodni položaj se je tako poslabšal, da so spričo tega miroljubne države resno v skrbeh. Sedanja doba vlade terorja in mednarodne nezakonitosti se je dejansko pričela že pred leti z neopravičljivimi vmešavanji v notranje zadeve drugih držav in z invazijami na tuja ozemlja ob ©čividni kršitvi obstoječih pogodb. Miroljubne države se morajo združiti, da se postavijo po Čast pionirjem naše gospodarske in narodne osamosvojitve! Kakor smo že spredaj omenili, so bili v nedeljo odlikovani najbolj zaslužni in najvztrajnejši naši zadružni delavni. V pravi bratski slogi se tu družijo imena najrazličnejših stanov, s posebnim veseljem nas pa navdaja dejstvo, da je med njimi toliko uči-teljstva. To nas utrjuje v prepričanju, da naš© učiteljstvo v polnem obsegu pojmuje veličino svojega težkega in resnega poslanstva. V priznanje svojega požrtvovalnega delova nja je Zveza slovenskih zadrug na nedeljskem slavnostnem zborovanju v Celju s posebnimi častnimi diplomami odlikovala tele neomahljive "in vztrajne zadružne delavce: Anton Gnus, šolski ravnatelj v pokoju, Dol pri Hrastniku; Jože Goropevšek, posestnik Trbovlje; Josip Lapuh, trgovec in posestnik, Logatec; Josip Lenarčič, veleposestnik, Verd; dr. Josip Rakež, zdravnik, Šmarje pri Jelšah; Janko Toman, nadučitelj v pokoju, Moravče; Viljem Tomic, posestnik, Trebnje; Matija Brezovar, šolski upravitelj in posestnik, Št. Rupert na Dolenjskem; Anton Godec, učitelj v pokoju, Limbuš; Ivan Golia, posestnik, Metlika; dr. Milan Gorišek, odvetnik, Sv. LenaW v Slov. goricah; dr. Viktor Kac, zdravnik, Maribor; Alojzij Kecelj, učitelj v pokoiju, Ljubljana; Ivan Košir, trgovec in posestnik, Škofja Loka; Ivan Kovačič, posestnik, Sodražica; Anton Kup čič, posestnik, Ptujska gora, Vaclav Paleček, posestnik in trgovec, Gorenja vas; Jože Pečnik. šolski upravitelj v pokoju, Brežice; Mihael Tr-bovc, posestnik, Radeče; Fran Zupančič, posest nik, Rakovnik. Naj nam dovolijo, da jim ob tej priliki tudi mi izrečemo svoje čestitke v dokaz, da smo v duhu in s srcem vedno z njimi! Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte o vsakem gostilniškem lokalu, kamot zahajate in dajete zaslužka, .Kmetski listu I J robu kršitvam pogodb in onim neodgovornim instinktom, ki izhajajo iz teh kršitev. Nevtralnost ne pomeni izhoda iz tega položaja. Svet se mora spet povrniti k veri v dano besedo, kajti moralne osnove so za ohranitev narodov in držav prav tako potrebne kakor so potrebne za ohranitev poedincev. Nobena država se danes ne more izogniti posledicam gospodarskih in socialnih peripetij v ostalem svetu. Danes je položaj tak, da sta svoboda in varnost najmanj 90 odstotkov držav resno ogrožena po ostalih 10 odstotkih držav, ki rušijo pravice narodov in mednarodni red. Gotovo je torej, da mora teh 90 odstotkov držav najti pot, da lahko uveljavijo svojo voljo. Svet je pravilno razumel tega velikega kli-carja miru in pravičnosti. Mirno lahko rečemo, da še noben govor katerega koli državnika po vojni ni bil sprejet s toliko pozornostjo izza dobe, odkar je Wilson svetu sporočil načelo samoodločbe narodov. - Koj za tem govorom je ameriško zunanje ministrstvo s posebno izjavo obsodilo japonski napad na Kitajsko. V izjavi pravi zunanje ministrstvo med drugim: »Načela, po katerih bi se po mnenju ameriške vlade morali urediti mednarodni odnošaji, ako se zares želi ohranitev miru, bi morala obsegati predvsem: vzdržanje držav od uporabe sile ter vmešavanja v notranje zadeve drugih, ureditev vseh perečih mednarodnih problemov samo s pogajanji in sporazumi, dočim naj bi vsi narodi spoštovali pravice drugih in strogo izpolnjevali svoje mednarodne obveznosti.« Odmevi teh važnih izjav so zajeli ves svet. Italija in Nemčija sta vsaka po svoje, vendar v enakem duhu odklonili Rooseveltova človečan-ska načela. V velikem milanskem dnevniku je izšel članek, ki ga je baje napisal sam Musso-lini. Tam je med drugim tudi tale značilna trditev: »Vsi, ki so v sedanji dobi zastoja in reakcije v obliki kapitalizma, parlamentarne demokracije, marksizma, komunizma, liberalizma in nekakšnega nedoločenega krščanstva nasprotniki fašizma, ki predstavlja 20. stoletje, spadajo še danes v 19. stoletje, ki se ne bo nikdar več povrnilo. Fašizem bo prej ali slej zmagal na vsej črti.« Članek se konča s trditvijo, da je bodočnost Evrope — fašistična. Ruski letalec Levanevski, ki je med polarnim poletom izginil s svojim letalom in ga sedaj iščejo Rusi in Amerikanci. Seveda je malo upanja, da bi junaškega letalca še našli živega. Bržkone je postal žrtev — večnega ledu. Podobno je odklonil Rooseveltove zahteve nemški tisk, Japonci pa se kot nedolžna jagnjeta sredi prelivanja krvi sklicujejo na neko »pravico«, ki je noben pameten človek ne more niti razumeti niti priznati. Končno pravi japonska uradna izjava sama, da »Japonska ne zahteva enakopravnosti kot svojo pravico, ker se ideja pravice na zapadu ne strinja z mnenjem o pravičnosti, kakor ga imajo orientalski narodi. Japonska zahteva svobodo gibanja za svoj presežek na prebivalstvu, katerega izseljevanje v Zedinjene države so onemogočili z nečloveškimi zakoni. Le opozicija Kitajske proti sodelovanju z Japonsko je izzvala sedanji spor.« Temu nasproti so z velikim zadovoljstvom pozdravile Rooseveltove odločne in možate izjave vse demokratične države in vsi narodi, ki jim mir ni samo puhla fraza, ampak resnična življenjska zahteva. Posebno zadovoljstvo je zavladalo v Franciji in Angliji ter v krogu vseh onih malih držav, ki jih fašizem še ni potegnil v svoj pogubni vrtinec. Vojne vihre divjajo medtem z nezmanjšano besnostjo dalje. V Španiji je general Franco jel mobilizirati celo že tudi žene in dekleta. Odrejena je zanje obvezna služba v pomožnih organizacijah. Mobilizacija zajema vse ženske od 17. do 35. leta. Proste so le nesposobne in one žene, katerih možje so na fronti, dalje vdove z dvema in več otroki pa žene in dekleta v državni in samoupravni službi. Franco pripravlja namreč veliko ofenzivo, s katero hoče streti zadnji odpor Baskov in Asturcev. Vprašanje prostovoljcev in njih odhoda iz Španije je obtičalo zaradi trmoglavega stališča Nemčije in Italije na mrtvi točki. Enako se ni prav nič zmanjšala napetost oroetf po §ve!u ISTI T "H S T 3 TO 5T 5 zaradi problemov varnosti v Sredozemskem morju, ker je italijanska vlada odklonila fran-cosko-angleško vabilo k skupni konferenci. Podoben je položaj na Daljnem vzhodu in ni prav nič upanja, da bi se kmalu izboljšal. Kitajci so v obupni, a junaški obrambi predrli nasipe Rumene reke in s tem povzročili poplavo na ozemlju, ki je približno tako veliko, kakor je bila nekoč Kranjska. S tem so del japonske vojske popolnoma odrezali od ostale armade. Seveda bo to zahtevalo na obeh straneh velikanske gmotne in človeške žrtve. Japonci so zadnji čas znova začeli napadati Sanghaj, kamor pa hiti tudi Kitajcem na pomoč velika vojska okrog 200 tisoč mož. Po izjavi kitajskega maršala Čangkajška pomeni vojna z Japonci veliko preizkušnjo za kitajski narod in njegovo življenjsko sposobnost. Sedanja vojna zahteva od slehernega Kitajca celega moža in vso požrtvovalnost. Vojna se nedvomno ne bo končala že v nekaj mesecih, temveč bo trajala še dolgo časa. 'Dvajset let se je večina branila, je končno aretirala nad 200 učiteljev. Po razpustu zveze je vlada imenovali začasno vodstvo, ki naj zlasti upravlja zvezino premoženje, ki znaša okoli 10 milijonov zlotov Učiteljska zveza je bila že dolgo vladi trn v peti, ker je znana kot liberalno demokratična trdnjava. Časopisi ne smejo o razpustu zvezo ničesar poročati. "Fašistični vaj Medtem ko oboževalci raznih fašizmov smatrajo te vrste diktature za edino rešitev, prihajajo z druge strani poročila, ki postavljajo fašizem v precej drugačno luč. V Nemčiji je lansko leto zaradi bede napravilo samomor okrog 6500 oseb. To je žalostna bilanca, ki je ne zasenči in ne prekriči nobena še tako bučna parada. IMineisl&a mladi^ia jI® c « sls?« vlf e r»i, h ovci nase vasi V nedeljo bo podala organizirana kmetski mladina obračun svojega dela. V Ljubljani se bodo zbrali iz vseh krajev Slovenije mladi, ide alni borci za dvig, napredek in porast našega podeželja, borci za pravično razdelitev vlog na razgibani pozornici življenja. Vsakoletni občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet je dogodek, ki ne more mimo nje ga noben javni delavec, če le količkaj z razumom posluša v bodočnost. Sile, ki se zbirajo v teh vrstah, nam dajejo slutiti zarje novih, lepših, pa tudi zlasti socialno in kulturno pravičnejših dni. Do pred kratkim je bilo naše podeželje tako rekoč trgovski predmet, ki so z njim baran-tali najrazličnejši ljudje. Cena je bila sramot i,o nizka in vse je kazalo, da bo podeželski delovni človek ostal izkoriščan siromak, ki bo moral vzli • vsej svoji vrednosti, kljub velikim gospodar skim, kulturnim in etičnim vrednotam, katere proizvaja in s katerimi pomlaja, vzdržuje i>i ohranijuje ves narod. Razdvojenos* podeželj? spretno medsebojno izigravanje, izkoriščanj > najmanjših nasprotij s strani vseh onih. ki na vsak način hočejo živeti, mastno živeti brez dela na tuj račun, to so bile bolezenske klice, ki so grozile z uničenjem naši vasi in vsemu nierie-mu življu. Dolga desetletja so prihajali k nam sovražni sejalci, ki so sejali seme razdora, ljulik"* razdvajanja in omotičnega mraka po našem podeželju. Končno pa je narod le spregleda1 V zdramil se je v najdražjem in v najboljšem, svoji mladini! Ta naša kmetska mladina ije kakor svetel plamen dvignila svoj glas- »Dovolj je bilo gorja dovolj bridkosti! Mi hočemo novih dni. mi hočemo pravice mi hočemo svoj delež na soncu, ker smo mi tisti, ki s svojim delom vzdržujemo in ohranjujemo svet!« In slovenska vas je prisluhnila temu klicu' Čez in čez je obšla mlade sile slutnja, da je *<> res klic bodočnosti. Z ognjem mladostne nepo-kvarijenosti, z vero, ki je lastna samo poštenim in plemenitim srcem, se je kmetska mladina oklenila novega duha in se jela družiti pod v*. lenim praporjem kmetske svobode, pod zastavo ki nam edina daje poroštvo, da se bomo iz težav in zablod današnje dobe prebili do resnične d° mokracije in do tistega človečanstva. po katerem je vedno žejalo ves človeški rod. Sadovi nesebičnega dela, ki ga je kmetski mladina opravila širom našega podeželja, so že povsod vidni. Prosveta se dviga, ne morda pa pirnata in birokratska, ampak tista resnična pro- tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU sveta, ki se je človek oklene iz lastne volje. Sa-> mozavest se dviga, s samozavestjo pa tudi' čut skupnosti in medsebojne povezanosti. Prav naravno je. da mnoge sovražnike res-nične svobode to delo in ta napredek boli. Kmetska mladina se seveda v svojem poletu ne bo dala ovirati. Vprav zapreke in ovire so tisto gibalo, ki ji dajejo še več vzgona in pobude, pa tudi več jeklenega odpora Mladim borcem želimo, da bi ob pregledo-' vanju svojega dela na letnem občnem zboru, oo tehtanju uspehov in neuspehov črpali kar največ moči in pobud za bodočnost! Vztrajati in neustrašeno iti po začrtani poti. to bodi vsakomur najsvetejši ukaz! Vsi pa — prav prisrčno pozdravljeni! Cvtike UatdisUeoa dnevnika Zgodovinski slog. Slovenec, 9. oktobra: »V učiteljstvo ije že začel lesti tisti zoperni duh zopervanja, na katerem še danes trpimo in tako se je zgodilo, da mu je poznejši komenski učitelj Grmek z nekaj razsaiači skušal razbiti shod, pa se mu ni posrečilo, ker je bil dr. Krek pri ljudstvu že tako v veliki veljavi, da mu noben nasprotnik ni bil kos.« Ja, to zoperno zopervanje pa še danes dela trpljenje! Domači zdravnik. Slovenec, 10. oktobra: »N. N — Lj. Nehotni nočni izlivi so redni in naravni pojavi pri zdravih ljudeh. Če so prepogosti in občutno slabeči, treba preurediti ali mehkužno ležišče ali preobilo in dražečo hrano, pokrotiti nagajivo živčevje, predvsem pa očistiti domišljijo vse poltenosti. Zoper spolno razdražljivost so i je dal v razjarjenosti nad ponovnim porazom drugi dan za vsak ponoven slučaj spopada pri nekem svojem prijatelju, ki se bavi s sedlarsko obrtjo, tapecirati glavo; tako, da zgleda sedaj kadar inšpicira po mestu svoje podložnike kakor kak egiptovski Faraon. Ormoški meščani, so se obrnili name, s pismeno prošnjo, v kateri me prosijo, naj se obrnem kot ugledna osebnost na tvrdko Bata ter prosim za brezplačno poklonitev 50 parov do kolen segajočih gumastih čevljev, katere nameravajo mestni očetje razdeliti med socialno šibkejše meščane, da bodo ti lahko gazili po ormoških ulicah dO kolen segajoče mlakuže. Prosili pa so me tudi za nekaj plinskih mask. Zakaj jih bodo rabili, mi ni znano — mislim si pa, da se gre tukaj za kak navaden domač smrad, ki ga imamo dovoitj v vsaki vasi, zlasti pa tam, kjer se skriva kak smrdljiv dehur. ho-, kaka fa i/Zftdat ? Na dan z besedo! Tako je! Slovenci hočemo čisto vino. Smo tako vzgojeni, da ločimo luč od teme, dan od noči in denar od knofov. Pa pišejo cajtenge, da je dobival imenovani mariborski podžupan g. Franjo Zebot denar od g. Petra Živkoviča. Druge cajtenge so pa zopet rekle, da ni res, da bi se kaj takega moglo zgoditi med katoliškimi Slovenci. Sedaj ne vem, kaj je res. Ali je res to, kar ni res, ali ni res tisto, kar je res. Jaz kot pošten kmetski mladič hočem priti na čisto, zato se še enkrat obračam kar naravnost na g. Žebota, ki je edini merodajen, da pove kaj je res in kaj ni res. IčctMnpit frnifc Nekemu kmetu na Dolenjskem po imenu Urban, je začel v letošnji dolgi deževni dobi gniti krompir, tako, da je bil v skrbeh, da mu zgnije ves s krvavimi žulji pridobljen pridelek. Ker si Urban ni vedel, kljub dolgemu posvetovanju s svojo ženo, pomagati, je šel vprašat k sosedu za nasvet, kaj naij stori. Sosed mu je svetoval kot prijatelju, naj obesi v shrambo nad krompirjem gugajooo se leterno z rdečimi šipa- mi, še bolje pa je, če gre do gospoda Janeza Vodopivca iz Fabcov in da nekaj za vonga, pa bo po njegovem mnenju krompirju pomagalo kakor bi odrezal. Urban, dasi suh kot cerkvena miš, gre res takoj po nasvetu soseda k gospodu Janezu Vodopivcu na Fabce in naroči proti gnitju krompirja vonga. Ko ije bil od strani gospoda Janeza Vodopivca iz Fabcev vonga pošteno v seznam zapisan, je vprašal Urban gospoda Janeza Vodopivca, koliko bo vonga profi gnitju krompirja stal. Gospod Janez Vodopivec iz Fabcev malo pomisli, se prime za suho kosmato brado in pove, da stane taka reč kakor je vonga (De irltentione dantis) na kredit 200, proti takojšnjemu plačilu pa samo 80 dinarjev. - Urbanu se je stemnilo v glavi — padel je v nezavest in se zgrudil kakor klada na zemljo. Ko pa je prišel po dveh debelih urah zopet k sebi, se je ozrl okrog in zastokal »bomo krompir raje pošteno prebirali, pa bo šlo brez rdeSe luči in tudi brez vonga!« Naročniki, ki ste prejeli v zadnji in današnji številki Kmetskega lista priložene položnice, se naprošate ponovno, da poravnate v najkrajšem času zapadlo naročnino, sicer bomo neljubo primorani zamudnikom ukiniti nadaljnje pošiljanje »Kmetskega lista«. V a dogodki X 1' o 300'— d i n plač a m o 1 kg prvovrstne angorske volne. Potrebujemo nujno 200 kg volne, kupimo jo vsako količino. Pošljite vzorce z navedbo količine na naslov: Zveza, Ljubljana, Karunova ulica 10. Vsa podrobna navodila so v knjižici: Angorski kunec, cena din 10"—. X Neznan berač je menda pred nekaj dnevi podtaknil ogenj v župnijskem gospodarskem poslopju pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Pogorelo ije mnogo krme in slame, v nevarnosti pi je bila vsa vas. Škocla znaša kakih 30.000 din in je le do tretjine krita z zavarovalnino. X Po amerikansko. V Mariboru je začel zopet delovati drzen vlomilec, ki posluje v opoldanskih urah. Pred kratkim je s ponarejenimi ključi med 12. in 2. uro vlomil v trgovino Pla-tzer v Gosposki ulici, pobral 1160 din in brez sledu izginil. X Lepo uspela prireditev je bila vinska trgatev, ki so jo v nedeljo priredili organizirani rejci malih živali v Ljubljani. Prireditev je spretno angažiral idealni šolski upravitelj gosp. Inkret, ki je naš neumorni pobornik za napredek malega človeka. Rejci hočejo na ta način zbrati sredstev za razmah svoje organizacije, ki je poklicani faktorji vzlic njeni veliki gospodarski in socialni važnosti vse premalo upoštevajo. Obisk je bil lep, zabava prijetna, zato pa tudi upamo, da je poleg moralnega dosegla tudi gmoten uspeh. Kot ljudje dela in samopomoči to vrlim rejcem tudi iz srca privoščimo. Kmalu na svidenje! X V Brezju pri Leskovcu je pred kratkim nastal požar v hiši posestniee Elizabete Keri-nove. Ko je kuhala zajtrk, ji je ogenj švignil iz peči in se prijel lesenega stropa v kuhinji. Peč je namreč bila brez dimnika. Ker je bila streha krita s slamo, je bilo mahoma celo poslopje v ognju. Razen liiše je pogorel tudi hlev s pridelki vred in znaša skupna škoda 11 tisoč dinarjev. To je tem hujše, ker poslopji nista bili nič zavarovani. X Zaradi nesrečne ljubezni je dala v Zagorju ondan življenju slovo Pepca Iludomalova. Pognala si ije kroglo v glavo in je bila takoj mrtva. Tragično preminulo pokojnico, ki je bila blagega značaja in vredna drugačne življenjske usode, objokujejo številni znanci, ki jo bodo ohranili v toplem ^spominu. X V Kaplji vasi pri Mokronogu je posestnik Cirer ob rigolanju zemlje za vinograd po naključju naletei na zanimiv in dobro ohra-nijen rimski grob iz prve krščanske dobe. V njem je bilo še dobro ohranjeno okostje in ve5 drugih zanimivih predmetov: bronasti uhani, novec in kamenit kip, predstavljajoč ženo z dolgimi, po hrbtu spuščenimi lasmi. Ker je na levi strani uklesana riba, znak prvega krščanstva, sklepajo, da izvira grob iz zgodnje krščanske dobe. Verjetno je, da hrani okolica še več takih starinskih zanimivosti, zato bi tudi bilo pametno, ko bi jo strokovnjaki temeljito raziskali. X Letina za olje ije letos srednja. Na vsem našem Primorju goje okrog 5 milijonov oljkovih dreves, ki dado ob dobri letini okrog 1000 vagonov olja, letos pa ga bodo po dosedanjih izgledih pridelali le polovico, namreč okoli 500 vagonov. X Otroka s tremi rokami je v vasi Kršlja-raa povila kmetica Stanka Babic. Novorojenček je živel samo nekaj ur. Lahkoverneži so prepričani, da pomeni nenavadni porod izredne dogodke in kdo ve kakšno strahotno nesrečo, ki. bo zrdela vas. X Bogastvo naših gozdov ne obstoji samn v lesu, ampak tudi v drugih pridelkih, med katere spada tudi malina. Letos ije bilo kljub neugodnemu vremenu iz Slovenije izvoženih 23 vagonov malin, v ugodnem in toplejšem letu pa bi se ta pridelek celo podvojil. Cena je bila ugodnejša kakor prejšnja leta. Kupci so plačevali za kilogram 2 din do 2'50 din. Ta denar pride v roke naših najrevnejših podeželskih ljudi, za katere tako pomeni vprav malina veliko pomoč. X Zaradi kravjega roga — v smrt. V Tu-praviču je bila v rodbinski zadrugi Nikčeviče-vih mlada žena Leposava določena, da pazi na živino. Kakor se to večkrat zgodi, so se jelš krave bosti, pri čemer si je ena zlomila rog. Krava z zlomljenim rogom pomeni v teh kraljih za ugledno zadrugo veliko sramoto. To si je 25 letna Leposava gnala tako k srcu, da j rojstva Mihe VoŠmjaka izdala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. »Zbornik« je lepo opremljen, vsebinsko zanimiv in nam prikazuje veliko delo Mihe Vošnjaka za razvoj slovenskega zadružništva. Prispevke so napisali Ivan Pipan, Dolfe Schauer, dr. Bogumil Vošnjak, dr. Josip Komljanec, Fran Trček in Ivo Sancin. Med drugim vsebuje ta publikacija tudi zanimive podatke o razvoju slovenskega zadružništva, zlasti pa zadrug, včlanjenih v Zvezo slovenskih zadrug. X Spor med prijatelji je povzročil — smrt. V zagrebški bolnici je nedavno umrl kmet Milan Ovčariček iz vasi Žutinca pri Krapini. Ustrelil ga je v prepiru Slavko Dolničar. Ovčariček in bolničar sta bila nekoč dobra prijatelja, zadnje čase sta pa živela v prepiru; Včeraj sta so ponovno sprla in med prepirom je Dolničar ustreli! Ovčarička v trebuh. X Ljubi svojega bližnjega! Čuden dogodek je pred kratkim razburil Maribor. Kot žrtev noža je podlegel 45 letni viničar Alojzij Hladnik iz KošaRov. Ko so nesrečno žrtev spremili k večnemu počitku, je šla za njegovo krsto le njegova težko prizadeta žena. Brez duhovnika in brez cerkvenega obreda so zagrebli nesrečnikovo, bolje rečeno siromakovo truplo v zemljo. Ni nam znano, zakaj je bil pokop brez cerkvenega obreda, verna pa, da se mariborska javnost upravičeno zgraža nad tem svojevrstnim pogrebom. Ali je to prav? Ali je to v duhu nauka o ljubezni do bližnjega? X Preiskava rudnika cinka na Dolenjskem. Te dni se je mudila v Cirniku blizu Mokronoga posebna komisija pod vodstvom mineraloga prof. Janeza Žurge, ki je preiskovala kakovost množine cinkove rude na kraju,, kjer se js svinčeni rudnik že pred leti izkoriščal. Preiskovalci so vzeli dele rude s seboj, da jo natančno preiščejo. Od preiskave je odvisno, ali bodo rudnik začeli ponovno izkoriščati, kar bi bilo za ondotni revni okoliš znatnega pomena. X Huda nesreča se je te dni pripetila v Krasiču blizu Jastrebarskega. Žika Brebrič je prešal s svojim hlapcem grozdje. Ko sta napolnila prešo, sta sedla k mizi in med pogovorom je opazil hlapec puško na steni. Snel jo je in dejal gospodarju: »Evo, zdajle bi te lahko ubil.« Čim je izgovoril te besede, se je puška sprožila. Zadet v prsi se je gospodar mrtev zgrudil. Hlapec seveda ni vedel, da je puška nabasana. Brebrič je zapustil štiri otroke. Ruski caristični general A b r a ni o v je sedaj vrhovni vodja v caristični komediji ruskih emigrantov. Njegov predhodnik general Miller je bil namreč ugrabljen in je izginil. Svet se pa danes seveda prav malo briga za take šale in se le čudi, da sc ti ljudje ne morejo spoprijazniti z resničnostjo. X Dvojni roparski umor pri Krapini. V Ra- doboju pri Krapini so našli umorjena gostilničarja in posestnika Janka Šlibarja in njegovo Ženo Antonijo. Preiskava je pokazala, da je neznanec izvršil roparski umor. Pravijo, da je Šlibar prav te dni imel doma 20.000 din. Morilcu so baje že na sledu. X Iz ječe je pe^egnil — v smrt kolovodja j neke vlomilske družbe. Pred kratkim ga ie namreč z njegovimi pajdaši vred ujela sarajevska policija in so morali bratci pod ključ. Kolovodja ni hotel povedati imena. TrrMl je, da se piše Josip Tomič in da je po pokMcu trgovski potnik. Med preiskavo je pa izjavil, da se piše Jakuš. V sredo zjutraj so ga pa našli v celici obešenega. X Sin je ubil očeta v vasi Brdovačko pri-gorje pri Zagrebu. V samoobrambi je tam Miško Kovačič usmrtil svojega lastnega očeta Ivana. Pokojni je bil znan kot zelo vročekrven in grob mož. Svojega 18 letnega sina je pogosto pretepal. Tudi včeraj ga je pretepel in vrgel ob tla, Končno je pograbil sekiro in hotel navaliti na sina. Videč, da mu. preti smrtna nevarnost je pograbil sin nož in ga zakadil očetu 1 prsi X 115 letni starec, ki ne ve, kaj je denar V vasi Dubravi blizu Bosanskega Novega /ivi j 115 letni starec Marko Klek, ki še nikoli ni bil i v mesto. Večino svojega dolgega življenja je preživel na planinah kot pastir. Mož sploh ne ve kaij je denar, ker je služil vedno samo za stanovanje, hrano in obleko. Zelo rad pije žganje in kadi. X Bojevit medved. Kmetom v bosanskih planinah je napravil podivjan medved obilo škode. Razen njega delajo tam škodo tudi številni divji prašiči. Zato so kmetje organizirali lov na divje prašiče, ki so pred njimi bežali in naleteli na medveda. Ker jih ni bilo več, so medveda pregnali. Razkačeni kosmatinec je od-hlačal v gozd, kjer je srečal Mohameda Belilula in navalil nanj. Fant je urno splezal na drevo in jel klicati na pomoč. K sreči so ga slišali kmetje in mu prihiteli na pomoč. Medved je pograbil debel kol in jel udrihati po drevesu, kjer je sedel prestrašeni fant. Da mu niso prihiteli na pomoč kmetje s sekirami, bi bila fantu najbrž predla slaba. Ko prečžtate Kmetski list. dajte ga lepo o žep in pokažite ga sosedu. Opozorite ga na važnejše članke, ki so pisani v duhu kmetskega pokreta. Ne bo vam treba tega ponoviti trikrat, pa boste imeli pridobljenega novega naročnika za prihodnje leto. X Izvirno sleparijo je stuhtal 211etni Rudolf Vanovšek iz Marenberga, ki je prodajal maren-berškemu trgovcu Vrenčtirju kože. Hotel je dvojno zaslužiti, kar je dosegel na ta način, da je trgovcu kradel kože, ki so se sušile pred hisO, ter mu jih je potem zopet prodajal. Na ta način jo odškodoval trgovca Vrenčurja za 1600 dinarjev. Vanovška so prepeljali v mariborske sodne zapore, kjer*bo lahko razmišljal o uspešnosti in neuspešnosti svoje trgovine. X Požar v zgodovinsko pomembni hiši. Pred kratkim, v noči na zadnjo soboto bi bila kmalu pogorela rojstna hiša pisatelja Ivana Tavčarja v Poljanah nad Škofjo Loko. Ogenj je nastal na podstrešju in se naglo razširil. Na pomoč prihiteli gasilci so preprečili, da ni postala vsa stavba žrtev požara. Škoda je precejšnja, a je poravnana z zavarovalnino. X Na Goleni pod Kureščkom je umrl v 71 letu starosti znan kmetski pokretaš Janez Šteblaj. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Naj mu bo lahka domača gruda. Prizadetim naše iskreno sožalje! X V Završju pri Doboveu je popival v večji družbi orezi>o«elni delavec Alojzij Bregar. Nastal je prepir in nekdo ga je z nožem sunil tako močno, da mu je preparal vso stran izpod leve pazduhe do bokov. Nesrečni *ant je izgubil mnogo krvi in ie sitno stokal, ko so ga naložili na reševalni voz. Prepeljali ?o aa naglo v bolnišnico, kjer so ugotovili da je njegovo stanje zelo resno. X Nto^cr 'f7ce ie v soboto v Bodrežu pri Šf. Vidu pri 'ir' °:iem po nesreči na lovu ob-streljt !?!e>ne?a Jože-a J,*v>m|ra iz B^ire/a. §> ie 3<> op azi'e deči a po obrazu in ga močno poško- fv-^f*1! v pptisVo bol- nišnic I i v; ^et -ir.ev« j«' otuts-sel. V noči na nedeTt se ie ne?.nan tat v^boiaoil v hišo Rosul-mk* Franca na Golem pri Vodicah, udarit ?na-če a Ros inika da ga je omamil, nato pa mu. Je ukradel 20 000 din ki jih je Rosnlnik prejšnji dan vzel iz M«?«tne hranilnice ljubljanske za >o-pravtlo hiše. Ko so aa "omači prišli zjutraj zoii-dit, je bil še neza- e-ten, da so ga morah buditi z umetnim dihaniem Orožniki =o šli takoj na zasledovanje, Ka''or ka>e. je vlom izvršil domačin ki je vQdel. rfa je imet Rosulnik denar. X Sc ena žrtev pitjaneevskeira pretepa. Tz Podgraia pri Zp i ni je de'avec Ancl»ej Jakibn, ki je ppnival na Fužinah z več d°!avci, Vino jim it: stopilo v glavo, beseda je dala besedo in naenkrat so bi'i v laseh Izkupil jo ie J ako lin ki ga ie n<*'v 'o sunil z nožem v trebuh in aa .e nevarno ranil. T""ii t p« a -o reševalci prepeljali v bolnišnico. * Smrt vrle .a isi«sža. Na Pesnici je um-1 ugledni pose«tn»k in sadni trgovec Franc Švar<\ Blagepa pokrniika smo pokopali prejšnji pe*?k ob 14 30 izpred hiše žalosti na Pesnici k Spodnji. Kungoti. Trajen mu spomin, žalujočim naše toplo sožalje! H Strašna poguma. Motorna barka se je prevrnila med vožnjo iz Veracruza v Villo Her-moso. Pri tem se je 15 potnikom posrečilo, da so priplavali do neke čeri in se rešili. 39 po- ^ nesrečencev pa je postalo plen morskih volkov, * ki jih je v teh krajih izredno mnogo. Tako so zveri imele strahotno pojedino. Ifc Advokat proti — samemu sebi. Kaj nenavadna obtožba je bila pred kratkim vložena pri nekem sodišču na Dunaju. Odvetnik Pian je podal ovadbo proti samemu sebi, da je svoja stranke oškodoval za okrog poldrugi milijon dinarjev. Bog ve, kaj je advokata gnalo v tako nenavadno odkritosrčnost. ■ Čebele navadno ne lete od ulnjaka dalje kakor kakih 800 metrov. Prav redko se zgodi, da se čebela oddalji dva do 3 kilometre od panja, v enem samem primeru pa so doslej mogli ugotoviti, da je čebela letela 10 kilometrov da-i leč in se nato srečno vrnila domov. w Koliko imajo na Grškem psovk, to so ugotovile telefonistke v Atenah. Ko so dekleta dajale strankam željene telefonske zveze, so morale preslišati celo kopo psovk. (Tudi pri nas so telefonistke deležne podobnih »doklad«.) Dekleta so si končno začele zapisovati vse psovke in so jih zbrale točno — 10 tisoč. To edinstveno zbirko so nato telefonistke s posebnim spremnim pismom poslalo poštni direkciji. Zbirka, prav za prav cela knjiga, dokazuje, da niti tako stara kultura, kakor je» grška, ne obvaruje človeka pred surovostjo. ® Nevarna pot — za prazen nič. Trije Lahi so pred časom iz domačega raja krenili v svet. Brez denarja in potnih listov so se poskrili med. zaboje v neki vagon tovornega vlaka, ki je vozil iz Acireale v Francijo. »Slepi potniki« so imeli smolo. Vagon so nastavljene! zaplombirali, potem pa je šlo počasi in z večdnevnimi postanki na Francosko. Ko so končno na francoski obmejni postaji vagon odprli in pregledali radi carinske kontrole, so našli v nijem med zaboji tri nezavestne in napol mrtve Lahe. Francozi so jih spravili k zavesti in jih nekoliko okrepčali, potem pa po odgonu poslali nazaj v milo domovino. H Klobase iz mrhovine je dajal svojim gostom gostilničar Josip Hartmann v Salzburgu. Kupoval je za mal denar najrazličnejšo mrhovino in jo podelaval v klobase. Kupčija mu je tako cvetela, da je s temi izdelki zalagal tudi več delikatesnih trgovin. Končno so oblasti vendar zavohale smrad in vtaknile oštirja, njegovo ženo in nekega zaupnega pomočnika pod ključ.. ® Cela družina — žrtev avtomobilske nesreče Pred kratkim je v Novem Zelandu zdrknil v reko neki avtomobil in se popolnoma razbil. V njem so se vozili mož, žena, njuni trije otroci in dva vnuka. Vseh sedem ljudi je utonilo. B Odločne arabske žene. Angleške oblasti so pred kratkim odpeljale na neki samoten otok več arabskih voditeljev. Njih, žene so sedaj v Jeruzalemu sklicale velik protestni shod, na katerem so kot govornice slovesno izjavile, da bodo nadaljevale borbo svojih pregnanih mož. Ženske so nato svečano prisegle, da ne bodo odnehale prej, dokler Arabcem ne pribore v Palestini svobodne in suverene arabske države. Zveza prostovoljnih samomorilcev so pred kratkim ustanovili na Japonskem. To pa ni društvo ljudi, ki bi iz dolgočasja ali bojazljivosti obupali nad življenjem, temveč zbor odličnih, idealnih rodoljubov, ki prostovoljno žrtvujejo svoje življenje v protest proti političnih in -'»cialnim razmeram, kakršne vladajo na Japonskem. Med vojaško stranko in parlamentom vlada namreč vedno hujša napetost. Parlament zahteva, naj se vojska ne meša v politiko, vojaška struja pa hoče doseči razpust parlamenta. Predsednik vlade, general Hajiši, ima kaj težavno stališče. Pred kratkim je na en sam dan izvršilo v Tokiu 5 odličnih rodoljubov harakiri. Eden si je preparal trebuh pred cesarskim dvorom, ostali štirje pa na raznih drugih vidnejših krajih v mestu. Žrtvovali so se podnevi, ko so bile mestne ulice polne ljudi. Vsa petorica je zapustila pisma, kjer vsi zagotavljajo, da so odšli iz življenja radi velikih krivic, ki jih mora trpeti japonski narod zavoljo teptanja socialnih in verskih pravic. Poleg teh se je ubilo še osem članov društva »Hočemo umreti«, prav tako iz političnih razlogov. Pet nadaljnih članov te sekte pa je tudi hotelo izvršiti samomor, a so jim to preprečili. Seveda so ti pojavi v mestu samem in po vsej Japonski vzbudili veliko pozornost in mnogo vznemirjenja. Pričajo pa zgovorno, kakšna napetost je zavladala zadnje čase tudi med Japonci. ■Eivimshi sejmi Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 12 konj, 14 bikov, 160 volov, 528 krav in 28 telet; skupaj 742 komadov. Cene so bile sledeče za 1 kg žive teže: debeli voli 4'50 do 575 din, poldebeli voli 3'75 do 5'—, plemenski voli 3"30 do 4'50, biki za klanje 3'30 do 4*50, klavne krave, debele 3'75 do 4'80, plemenske krave 3'20 do 4'—, krave za klobasarje 2'20 do 3'50, molzne krave 3'25 do 4'—, breje krave 3'— do 3'50, mlada živina 3'70 do 5"—, teleta 4'50 do 6'— din. Prodanih ie bilo 446 komadov. Važnejša radio predavanja od 17. do 24. oktobra 1937. Nedelja, 17. oktobra: 17.00: Vzimljenje po-vrtnine. Ponedeljek, 18. oktobra: 18.00: Dedovanje bolezni — 18.40: Umetnostni spomeniki. Torek, 19. oktobra: 11.00: Po slovenskem Kočevskem — 18.40: Elektrifikacija Dravske banovine — 19.30: Nac. ura: Zgodovinski dvoboj Strossmayerja s Francem Jožefom I. Sreda, 20. oktobra: 18.00: Pred 400 leti v Carigrad — 18.40: Davčne oprostitve in olajšave. Petek, 22. oktobra: 18.00: Moda in obleka. Sobota, 23. oktobra: 20.00: O zunanji politiki. Sel mi 17. oktobra: Ratečah, Sv. Barbari v Halozah, Pristavi, Zidanem mostu. 18. oktobra: Boh. Bistrici, Lukovici, Št. Vidu pri Stični, Guštanju, Radohovi vasi, Vojniku, Apačah, Trbegovcih, Mozirju, Pod sredi, Trbovljah. 19. oktobra: Novem mestu, Kamniku, Ormožu, Ljutomer, Ptuju, Dolnji Lendavi. 20. oktobra: Ljubljani, Tržiču, Trbovljah, Breži- cah, Celju, Ptuju, Mariboru, Hrastniku-Dolu, Črenšovcih. 21. oktobra: Žireh, Črnomlju, Vrhniki, Šmihel- Stopičah, Turnišču, Sv. Petru v SI. gor., Sevnici, Mali Nedelji, Cerkljah, Lescah, Žubni, Črni, Celju. 22. oktobra: Mariboru, Ptuju, Dramlijah. 23. oktobra: Domžalah, Kamniku, Škofji Loki, Tržiču, Celju, Brežicah, Hrastniku - Dolu, Mariboru, Prevaljah, Sevnici, Trbovljah, Mariji Gradcu, Laškem. Vrednost denarja 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 avstrijski šiling 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira 1 francoski frank Din 43'40 Din 17'45 Din 840 Din 10-— Din 216'20 Din 1'52 Din 2'30 Din 1'42 v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 reg, zaiir, i neomejeno zaveza Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskonfuje menice Daje kratko- < ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle «a * o* A @ o 0 v> A° .o* V* O** Zaupaite denar domačemu zavodu! .>. :-Srv • V . "k. C '.-Si H.U, • i' .»^sbete- TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro ln pocenil TISKARNA MERKUR 1 _ i 1 -.p— ^ LJUBLJANA, GREGORCiCEVA ULICA 25 TELEFON STEV. 25-52 r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mtevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vac«. Karlovac. za vse vrste zidne in strešne opeke. . - ■■ . ..v .