Štev. 49. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 8. decembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M.Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom“ 2.50 D. Takso Za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5 % do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. NAROČNIKOM NA ZNANJE! Cena Novin v državi ostane kak je bila: na sküpni naslov 25 Din., na posameznoga 30 Din. Vsaki novi naročnik dobi samo prvo številko i v njoj ček. Kda dobi uprava peneze, de naprej pošilala list; če jih pa ne dobi, ga taki Stavi. Kolko penez što pošle, tolko časa de dobivao list. Pri zadnjoj številki, kda njemi preteče naročnina, dobi pali Ček i lehko znova naroči list. Lehko si zato vsaki naroči naš list na mesec, dva meseca i tak naprej, kak zmore z naročninov. Te mesec začnemo čeke razno pošilati starim naročnikom, da ponovijo svojo naročitev, ki je ne ponovi, lista ne dobi. Uprava NOVlN v Črensovcih. Pomagajmo si! Ne trbe posebi naglašati, da se nahaja kmečki stan (kak tüdi drügi stani) v kritičnom položaji v nešternih drügih državaj še vnogo bole kak pri nas. Ka naj včinimo ? Pomagajmo si! Kda je človek v kakšoj nevarnosti, se včasi pita, kak bi se rešo iz nje? Ravno tak tüdi kmečki narod, kda vidi, v kak žmetnom stani se nahaja, mora misliti na to, kak bi si ga zbolšao? Za dnes povdarimo to, ka je najvažnejše. Gotovo je že vnogim znana Zgodba od krala i njegovih sinov. Pred smrtjov je krao naročo sinom, naj njemi prinesejo narezano šibje. Vsakomi sini je dao edno šibo i jim je velo, naj jo poterejo. To se je zgodilo brez težave. Potom pa so zvezali vse šibe vküp i so eden za drügim probali, da bi jih strli, a ne je šlo. Oča jim je nato pravo: „Vidite tak bo z vami. Če bodete vsakši na svojo stran vlekli, propadnete, če pa bodete vküpdržali, vas nikša stvar ne stere. Živlenje nam kaže, da je v sküpnosti moč. Ka se ne posreči ednomi človeki, dvema, trem ali štiram, to dosegne sküpina, v šteroj je deset, dvajsti, sto ali na jezere lüdi. Začetek zbolšanja razmer kmečkoga naroda je v trdnom zdrüženji. Kmečko lüdstvo se mora zbrati v zvezi, ki bo vodila račun o vsej kmečkih zadevaj i se bo na vso moč trüdila, da spravi svojim kotrigam vse, ka jim je potrebno. Kakša naj bo ta zveza ? Ne trbe ustvarjati nikše nove organizacije, ar že mamo od oblasti potrjeno Kmečko zvezo v Maribori, ki je namenjena vsemi kmečkomi lüdstvi. Iz pravil je razvidno, kakši namen ma ta organizacija: l. Da zdrüži kmečki stan v enotno Stanovsko, Strokovno i kulturno organizacijo, ki bo zmožna priboriti kmečkomi stani v celotnom javnom živlenji vse pravice na vseh področjih javnoga gospodarskoga i kulturnoga živlenja i tisti Socialni položaj, ki njemi v državi ide. 2. Da pospešüje nravno trdnost kmečkoga stana . . . 3. Da pospešüje gospodarsko blagostanje kmečkoga stana, širi za-drüžništvo i Posredüje pri küpüvanji i odaji kmečkih potrebčin i pridelkov. Kmečka zveza, če se ustanovi po vseh naših vesnicaj i pristopijo k njoj po večini vsi kmetje, bo rešitelica kmečkoga stana. Ne preostane teda drügo, kak da se organizeramo v njoj vsi. Kak se to napravi, Popišemo v prihodnjoj številki. Pomagajmo si i tüdi Bog nam pomore! Ka novoga v Belgradi ? Hrvati se poklonijo krali. Pred rojstnim dnevom Njeg. Vel. krala, 16. dec. se njemi pokloni v znamenje vdanosti odposlanstvo, štero pošlejo vsa hrvaška drüštva i vsi hrv. varaši. Zakon proti nemoralnim spisom. V četrtek je Njeg. Vel. krao podpisao zakon, s šterim se sprejema mednarodni dogovor držav v pobijanji nemoralnih spisov. Novi angleški poslanik. V pondelek je prišeo novi angleški poslanik Henderson. Ministra dr. Korošec i Savkovič sta odpotüvala v inozemstvo na zdravlenje. Dr. Korošca bo zastopao polodelski minister, Savkoviča pa minister brez portfeja. Od glada vmro. Iz Budapešta poročajo, da je od glada vmro pisateo i bivši poslanec Evgen Tomory. Ar je bio protivnik zdajšnje vladine politike, ne dobo niti takšega zaslüžka, da bi se preživo. Norc strelo 8 ludi. V Marseilli je nekši norc strelo policijskoga tajnika, nekšega narednika i šest drügih lüdi. l000 vučitelov zgrablenih. Sovjetske oblasti so zaprle v Ukrajini okoli 1000 vučitelov. Obtoženi so, da so rovarili proti oblasti. Strešen viher v Portugaliji. V vseh pokrajinaj Portugali je vladao več dni grozen viher. Bilo je tüdi močno dežovje, tak da so bili celi kraji pod vodov. Smrt pod vlakom. Na postaji Gjuriči je nekši potnik tak nesrečno stopo z vlaka, da je prišeo pod njega. Potači so njemi zdrobili glavo. Za telefonski promet z inozemstvom. Vodstvo trgovskoga gremija v M. Soboti je poslalo ministerstvi za zgradbe sledečo prošnjo: Nešteto Vlog i Prošenj smo že poslali od leta 1921 naprej, a dozdaj še vsikdar brez uspeha, zato vlagamo dnes ponovno prošnjo, za Otvoritev telef. prometa med M. Sobotov i med spodaj imenovanimi inozemskimi kraji, Vpelanje novih telef. zvez med M. Sobotov i med spodaj imenovanimi kraji v sosednih državaj je jako silna i celo neobhodno potrebna iz Sledečih razlogov: Murska Sobota je središče prekmurske pokrajine, ki tvori po vnožini prebivalstva eno tretino bivše mariborske oblasti. V Murskoj Soboti je jako dobro razvita trgovina in obrt. Tü se nahaja tüdi edna velka fabri- ka mesnih izdelkov in eden eksportni mlin. Murska Sobota ma dnes 40 telefonskih naročnikov ino ma dobro razvito trgovino z inozemstvom kak z Avstrijov, Čehoslovaškov i Italijov, kam se izvaža meso, živina, belice, žito itd., a so zavolo pomenkanja telef. zveze z inozemstvom jako otežkočeni küpčijski sklepi, ki se zavlačüjejo, a vso škodo trpi pokrajina. Glavna bivša ovira je že davno odpravlena, ar direktni telefonski vod med Murskov Sobotov i Mariborom obstoji že skoraj dve leti. Poslovanje bi bilo po našem mišlenji tüdi jako olehkočeno, če bi se zvezao naš telef. vod med Radgonov i Radkersburgom z inozemskim telefonskim vodom. Nikak nemremo razmeti, da ravno Murska Sobota klub svojoj silnoj potrebi i neštetim vlogam i prošnjam nemre dosegnoti vpelanja novih telef. zvez, ko so te bile vpelane pred kratkim za vnogo menše varaše med temi tüdi takše, ki ne predstavlajo štrtino Murske Sobote n. pr.: Sombor-Beč, Veliko Trgovište-Budapešta-Sekič-Budapešta, Krapinske Toplice, Varaždinske Toplice, Dobrna pri Celji, Beč, Donji Mihajlovac-Nagyharsany, Samobor Budapešta, Ribnica na Dol. Trst Reka, Marija Bistrica-Beč in Graz, Gustanj-Bruck a/Mnr. Če je tü mogoče krivo mišlenje o političnoj nezaneslivosti, je to popunoma pogrešeno, ar že sama manifestacija ob priliki proslave desetletnice osvobojenja Prekmurja je pač že dosti dokaze, da je Prekmurje politično popunoma zaneslivo. Nikak se teda ne sme še za naprej ovirati vpelanje od nas zaprošenih zvez, ar se s tem samo škodüje celoküpnomi prebivalstvi. Mi prosimo teda ponovno, da se kemprle odpre telef. promet s kraji: Graz, Innsbruck; Klagenfurt, Leibnitz, Linz, Salzburg, Spielfeld, Velden am Wörthersee, Villach, Wien v Avstriji; Praha v Čehoslovaški; Fiume, Trieste v Italiji; Budapest, Nagykanizsa v Madžarski. S prošnjov gremija se sklada vsa Slovenska krajina, posebno vsi tisti, šterim so imenovane telefonske zveze krvavo potrebne. Cene: S. decembra Zrnje: pšenica 180 Din. žito 170 „ kukorca 150 „ stara kukorca 180 „ oves 170 „ proso 150 „ ajdina 160 „ krumpli 50 „ det. seme 600-700 „ grah (čreš.) 400 „ beli grah 500 „ mešani grah 250 „ Vino: Štajersko 6-12 „ prekmursko 4-6 „ šmarnica 3- „ Živina: biki (živ. v.) 8-10 „ telice „ „ 7-10 „ krave 4-7 „ teoci (mrtvi) 12-14 „ svinje (mrtve) 15-16 — „ slanine 26 — „ mast 30-32 „ S. decembra Cene v Ljubljani: pšenica 240-245 Din, žito 200 Din, kukorca 190-195 Din. — V Novom Sadi: pšenica 180 Din., žito 150 Din., kukorca 110 Din. Na Vogrskom se plača pšenica po 190 do 200 Din., žito po 140 do 155 Din., kukorca po 140 do 150 Din. Penezi: U. S. A. dollar 56.20-56.30 „ Canadski dolar 55- „ Argentijski peso 21 •- „ Avstrijski šiling 7.90-7.96 „ Čehoslovaška krona 1.65-1.67 „ Angleški funt 271-276 „ Francoski frank 2.18-2.23 „ Talijanska lira 2.95-2.97 „ Madžarski pengő 9.80-9 90 „ Nemška marka 13.35-13 53 „ Švicarski frank 10.80 „ Uruguajski peso 50-— „ Svetovna politika Protest sv. Oče. Pij XI. je meo v pondelek pomemben govor, v šterom je ostro nastopo proti ednomi članki, ki je izšo iz Mussolinijovega tiskovnega urada. To je prvi diplomatični protest pape. Med Bolgarijov ino Italijov je prišlo pri pitanji reparacij do nesporazumlenja. Pogajanja med Kitajci i Rusi. Listi poročajo, da je začnola Kitajska s sovjeti pogajanja za premirje. Borba v Avstriji. Že cele tedne traja boj med vladov i ništernimi strankami pri pitanji revizije ustave. Kak se poroča, ie prišlo te dni med vladnim predsednikom Schoberom i vodstvom socialistov do nekšega soglasja, ki pa sporne zadeve ne rešilo i še dale obstoji nevarnost za politične nemire. Spraznitev Porenja. Poroča se, da 12. toga meseca zapüstijo zadnje angleške čete zasedeno nemško ozemle. 2. NOVINE 8. decembra 1929. Kak se je obhajao narodni svetek? Če bi mogli zbrati podatke iz vseh naših far, bi videli, da je slavilo lüdstvo Slovenske krajine velki den zedinjenja tak slovesno i prisrčno, kolko to premore v svojoj priprostosti i svojem siromaštvi. Videlo je v njem spomin na najvekši den v zgodovini Srbov, Hrvatov i Slovencov, kda so se zdrüžili v ednoj, neločlivoj narodnoj državi. Najbole deležna proslave so bila šolska deca — prišestnost našega naroda. Kakša čüstva so pač morala puniti njihova detinska srčeca, kda so Šla pod vodstvom svojega vučitelstva k slüžbi božoj z zavestjov, da se sveti naš najvekši narodni svetek. O obhajanji narodnoga svetka smo dobili dve poročili i na tom mesti obe priobčimo. Dobrovnik. Na svetek zedinjenja 1. decembra smo obhajali pri nas jako slovesno. V cerkvi se je vršila dopoldne slovesna sv. meša pri šteroj so spevale strehovske dekle slovenske pesmi. Po meši je bio Te Deum. Po božoj slüžbi se je zbralo dosta lüdi v domačoj šoli, kde je g. nadučiteo z lepimi rečmi razložo pomen toga svetka. Bogojina. Na svetek zedinjenja 1. decembra so naša šolska deca zapela v cerkvi par pesmi. Lüdje, šteri so bili pri toj meši, kda so Čüli lepo pesem iz nedužnih detečih grl, so postali tak ginjeni, da je vnogoštero oko skuzno bilo. Lepi je bio edenajsti svetek zedinjenja. Še lepši bo dvanajsti, ar vüpamo, da nas miseo jugoslovanske sküpnosti Še vnogo bole zbliža. NEDELA (II. adventna. Evang. sv. Mat. 11, 2-10.) Vu onom vremeni: Kda bi Ivan čüo vu vozi dela Kristušova, poslavši dvá od svojih vučenikov, pravo je njemi: Ti si té pridoči, ali drügoga čákamo? I odgovoréči Jezuš veli njima: Idočiva nazvestita Ivani, štera sta čüla, i vidila. Slepi vidijo, plantavi hodijo, gobavci se očiščávajo, glühi čüjejo, mrtvi gori stanüjejo, nevolam se Evangeliom nazveščáva. I blaženi je, ki se ne spáči v-meni. Kda bi na njidva odišla, záčao je Jezuš praviti vnožini od Ivana: ka ste vö šli vu püstino glédat ? jeli roz- go od vötra gibajočo? ali ka ste vö Šli glédat? človeka v mehkom gvanti oblečenoga? Ovo, ki se z-mehkim gvantom obláčijo, vu králeski hišaj so. Ali ka ste vö šli glédat ? Proroka ? ešče velim vam, i več od proroka. Ár je té, od šteroga je pisano: Ovo jaz pošilam angela mojega pred licom tvojim, šteri poprávi pot tvojo pred tebom. Koledar. pondelek: Peter F. püšp. tork: Lavret. M. boža sreda: Damaz četrtek : Sinezij petek: Lucija sobota: Spiridijou nedela: Kristina. Murska Sobota — Dr. Geiger Artur odvetnik v Murskoj Soboti je preselo svojo kancelarijo v hišo g. Olajoša prek od birovije. — Roko si je potro. Preminoči tork se je orožniški narednik g. Miloš Čretnik z biciklom pelao mimo Fürštove trgovine. Proti se je pripelao drügi biciklist. Kda sta se ogibala, je g. narednik zavozo na küp kamna i je tak nesrečno spadno, da si je potro levo roko i se je tüdi inači preci pobio. — Otvoritev Sokolskoga doma. Preminočo soboto večer je bio otvorjeni Sokolski dom. Ob toj priliki je bila slavnostna akademija, šteroj je prisostvüvalo vnogo naroda. Njeg. V. krali je bila poslana vdanostna brzojavka. — Priznati se mora, da je lepi. Ob otvoritvi njemi tűdi od svoje strani Želemo, da bi bio ognjišče narodne i tiste kulturne zgoje, ki tüdi to prizna, ka je nadnaravno. — Novost. Pred Prekmurskov tiskarnov mamo nekšo novost. To je reklamna svetilka, štera se od znotra süče i pri tom spreminja farbe. — Vojaški koncert. Kak smo že zadnjikrat poročali, priredi drüštvo rezervnih častnikov v zeezi z aktivnimi častniki v proslavo rojstnoga dneva Njeg. Vel. krala, v soboto, 14. dec. v dvorani Sokolskoga doma velki vojaški koncert. Vstopnina znaša za osebo 15 Din., za drüžine 25 Din., na galeriji in za dijake 5 Din. Vstop je mogoč tüdi v navadnoj promenadnoj obleki. — Trgovci pozor ! Novoletna številka Novin bo prava senzacija. jako bo povečana i se tüdi dosta več razpošle kak navadno. Oglasi bodo meli velki uspeh, zato pošlite za njo vsi oglase i novoletna voščila! Prek jih lehko date v Prekmurskoj tiskarni. — Slike mantrniškoga Gortana. V Prekmurskoj tiskarni se dobijo po 2 Din. slike mantrniškoga Gortana, šteroga so Italjani tak nesmileno strelili. Küpite si jih za spomin ! — Srce na pravoj strani. V bolnici se vrači Franc Janža iz Šalamenec, šteromi je pred par dnevi srce odišlo na pravo stran. — Vsem, ki so lani naročili Mohorske knige pri g. Jeriči, sporočamo, da dobijo knige v uredništvi Novin (Kolodvorska ul.). Šteri še jih nemate, pridite po nje. Za poštne stroške vsakši plača 1*50 Din. — V Prekmurskoj knjigarni (g. Hahn) vsaki dobi Kolendar Srca Jezušovoga (8 Din.), jako lepi povesti: A njega ni (15 Din.) i Odpoved nesrečne žene (12 Din.), Prekmurske profile (6 Din.), kak tüdi vse pisarniške potrebčine. — Geodetski diplomski izpit je položo 2. decembra 1929. na tehniškoj fakulteti univerze krala Aleksandra I. v Ljubljani Elemér Kolarš naš domačin. K njegovomi uspehi prisrčno čestitamo. Slovenska krajina Horvat Franjo: O te naše kmečke hiše... O te naše kmečke hiše, pune vüpov so, nema lepše zemla viže, kda zaspevlejo . .. 1 šümenje Müre bistre hišam tem rümi i s pozdravi Rabe — sestre veter njim šümi . . . Naši bregi, naši doli jij obdavlejo, naši glasi v vsakšoj boli jij obimlejo ... Štošte z njij po sveti ide — daleč v tüji svet, njemi vsikdar v miseo pride z óken rožni cvet . . . Kak bi želo vsikdar biti v njüvoj lübavi, rože v oknaj smeo gojiti, meti mirne dni . . . — Dva dühovnika Vmrla. V četrtek je zatisno oči k smrtnomi spanji č. g. Janez N. Bagarija plebanoš v Pertoči. Rojeni je bio l.1862. Kaplan je bio na večih faraj. Leta 1891. pa je postano v Pertoči plebanoš. Na žmetnoj fari si je nakopao beteg, ki ga je več let mantrao i ga je zdaj spravo v grob. Za vse trüde, štere je meo v svojem živlenji njemi naj bo Bog dobrotlivi plačnik. — Vmro pa je te dni tüdi g. Mirko Štruc, ki je bio nekaj časa kaplan v Gornjoj Lendavi. V začetki oktobra je odišeo na dopust, ar ga je preveč začno mantrati protin. Par tednov je bio v Varaždinskih toplicaj, potom pa je šo v Slovenjgradec v bolnico. Tam so ga opererali. Operacijn se je ponesrečila i morao je vmreti v najlepših letaj živlenja. Vsikdar je bio veren služabnik boži, zato je gotovo našeo smilenje bože. — Neprevidno ravnanje z nožom. V soboto je bio v M. Soboti pokopani 13 letni Martin Györek iz Beltinec. Smrt je povzročila rana. Nekak pred ednim mesecom je prineso mlajši brat Štefan iz hiše nož. Martin njemi je velo, naj ga nese nazaj Brat je ne bogao, nego je vrgeo nož proti njemi. Zadeo ga je v nogo i njemi je prerezao glavno žilo. Martin se je doma vračo, ar pa njemi je postalo jako hüdo, so ga pripelali v bolnico. Tü so ga šteli operirati, a je prle vmro. — Küpüj premišleno, da küpiš po fal ceni a zraven toga dobro ! Najprijetnejše je, kda se doma lepo prijetno sedi pred velkov ilustriranov knigov svetovne razpošiljalne tvrdke Suttner i premišleno zbira vse, ka se potrebüje. Tü je na jezere predmetov za vse svrhe, štere se lehko nabavi brez vsakoga rizika, ar to ka ne vgaja se vömini, ali pa se vrne penez. Tüdi naši čtevci lehko dobijo to praktično knigo popunoma kšenki če jo zahtevajo od svetovne razpošiljalne tvrdke H. SUTTNER v Ljubljani št. 945. — Smrtna kosa. V Gornioj Lendavi je Vmrla mati g. plebanoša, Rudolfa Bednarika. Pokopana je bila preminočo nedelo. - Po kratkom betegi je v sobočkoj bolnici zatisnola oči 25 letna Ferčak Bara iz Renkovec. V Bakovcih je bila v pondelek pokopana Smodiš Treza. Dočakala je lepo starost 81 let. — Za kaplana v Črensovcih je postavleni č. g. Alojz Drvodel, ki je bio dozdáj kaplan pri Sv. Križi. Ár je goreči dühovnik, ga bodo farani ravno tak radi meli, kak so meli g. Meška. — Pišite! Najbole zanimive v vsakšem listi so novice iz domačih krajov. Tak je tüdi pri Novinaj. Mi bi radi, da bi od vseh strani naše krajine meli novice. Za to je potrebno, da zvedimo za nje. Prosimo vsakšega, što kaj zna ali Zvedi, naj si sede, prime svinčnik ali pero i naj napiše i pošle na naslov: Uredništvo Novin, M. Sobota. FR. HORVAT: Izza dijaških dni . . . Bilo nas je precej fantov in par deklet. Z nami so bili profesorji. Peljali smo se v Maribor, da bi šli na Pohorje. Pohorje ! Želja in hrepenenje mladega srca! Kolikokrat sem gledal še kot otrok tisti plavi obronek tam preko Kapele. Prišel je čas ... Počitnice so nas objemale s svojo nasledno roko. Poletno julijsko solnce je razgrinjalo preko ravni svoj gorki plašč. Vlak je drdral. Ihté je sopihala lokomotiva v julijskem solncu. V naših srcih pa je orila pesem slovenskega študenta. Hribi so šumeli s svojimi gaji in Mura je valovala ter nas pozdravljala. Maribor, glavni kolodvori.... Izstopili smo. Kako vrvenje ! G. Sušnik nas je zbral in peljal v mesto. Tam v dijaškem semenišču smo obedovali. Mesto je bilo za nas pretežko. Želeli smo si svobode v naravi, gorskih višav. In šli smo. Vedno bližje je bilo pobočje Pohorja. Nizko grmičevje ga je pokrivalo. Splazili smo navkreber Čez drn in strm. Kako so sopihala dekleta I Stolp! Kraljeval je sredi višave in nemo poslušal šumenje vetra. Nudil nam je krasen razgled. Kakor bi valovala vsa Dravska dolina, kakor bi dvigala drevesa svoje vrhove in nam klicala: Med nami je mir. Šli smo naprej. Markacija za markacijo se je vrstila. Mogočna drevesa so razpletala svoje ogromne korenine po granitnih pohorskih tleh. Mariborska koča! Nisi bil naš cilj; vendar smo te pozdravili. In samotni križ sredi Pohorja je bil tolažba nam vsem. Naprej . . . Zagledali smo cerkvico sv. Areha in Ruška koča je na planoti bila prav gorsko zatočišče. Bili smo trudni. Mrak je legal na zemljo. Peli smo fantovske. Zabave ni manjkalo. V naših srcih je bila mladost. Spali smo v Ruški koči. Ko smo zjutraj vstali, je zunaj bil dež v ogromnih curkih. Hladno je bilo. Marika bi nam skoraj zmrznila. Vili, kovač za naju je bil dober kaj? Kakor bi šli v neskončnost, se je vlekla pot mimo Klopnega vrha proti Fali. Pozabil sem te skoraj, Šumik ! Zabrenčal je avtomobil. Sedemindvajset se nas je vsedlo in brrr . . . Sóbota — Lendava. Hiše so bežale mimo nas. Jutranje solnce je sipalo na nas svoje žarke. Travniki so blesteli v jutranji rosi. Oh — ti lepo julijsko jutro! . . Peljali smo se. V en sam objem novih dežel so nas peljale misli. Brž, brž na vlaki In že je zdrčal železni voz po železni cesti . . . Müra — Drava. Izstopili smo v Varaždinu. Oj, ti slavna kula — da nam pričaš . . . Naprej, naprej v Zagreb . . . Tuji obrazi, tuj svet, a vendar domač in naš. Videli smo te, Zagreb, ker smo bili dva dni tvoji gosti. Slavni Zagreb I Ustvaril si nam v dušah sliko pestrih spominov; prestol Matije Gubca je stal tam pri cerkvi sv. Marka. In iz tlaka so nas gledale štiri vdrtnic kakor štiri oči . . . Naprej. Želje so butale ob goščave in drvele kakor vihar. Morje je bilo nač cilj. Golo skalovje — goličave gorskega kotarja so nemo bulile v nas. Ko sem mislil, da se peljemo v večnost, sem zagledal morsko planjavo tam daleč; globoko pod nami se je zibalo morje v zahajajočem solncu. Kako si bil grozen v svojem šumenju, pa vendar tako lep. Skoraj bi me objel . . . In žlebovi ob gorski vodi so se vili kakor naša hrepenenja ... VI. Mir, mir ! Saj sem vam rekel... Odmevalo je zunaj po naravi, dež je curkoma lil. Tiščali smo se skupaj, kakor plahi piščani. Kaj bo? Brez tradicije je bila naša šola. Trebalo jo je ustvarjati. Kako? Ponos, ki nas' je objemal, je plapolal, toda se zgubljal že ob obronkih željá. Čutili smo se tako same. In tedaj je nastopil Ovidius in ti prožil roko, da te popelje v svete hrame latinske poezije. Illi inter sese magna vi brachia tollunt . . . Kakor večna kladiva so tolkle besede na nas. Popotniki smo bili. Jetniki. Vse, kar je zmogla misel, smo premlevali. Bili smo na cesti koprnenja ... In tedaj je zaoril v daljavi glas: Quadrupedante pudes . . . VU. K morju ... Po vseh razredih je odmevalo; veselje je odsevalo z naših lic. 8. decembra 1929. NOVINE 3. — Kraja. Neznani tolvaje so Preminoči teden vdrli v hišo trgovca Hülla v Gornjoj Lendavi i so odnesli Vsefele blaga v vrednosti 10 jezer Din. Misli se, da so bili Ciganje. — Čuvajte svoje prašičke ! Da te meli vsigdar zdrave debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. Glavna zaloga A. Kosec, Maribor Tezno št. 5. Pertoča. Za pokojnim g. plebanošom je postavleni za , župnoga upravitela g. kaplan Varga Stefan, ki je že tüdi dozdaj vodo skoro vse posle. — Strokovne tečaje priredi v mesecaj marci i aprili Sküpna Obrtna zadruga v M. Soboti za čevlare i sabole. Več bomo pisali od njih sledkar. Što se jih šče vdeležiti, se že zdaj lehko priglasi pri obrtnoj zadrugi v Murski Soboti (Aleksandrova c. 4.) vsakši den od 11. do 12. vöre. — Beltinci. V noči od torka na sredo so neznani tolvaje vdrli v trgovino Jožefa Klepca i so odnesli od tam vekšo vnožino vunenoga blaga. Tolvaji so gotovo zvohali, da vert (ki se je odpelao v Štrigovo na senje) ne bio doma i so to priliko ponücali za svojo meštrijo. — Živinska sol. Vsem gospodarom priporočamo, da si nabavijo Živinsko sol, Zednim pa jim tüdi sporočamo, da ma skladišče za njo trgovina Ascher v M. Soboti. Pravijo toti, da je zdaj nima v zalogi, Vüpamo pa, da si jo naroči. — Lepa povest: A njega ni (15 Din.) se dobi na upravi Novin v Črensovcih i v trafiki gdč. M. Sever v D. Lendavi Po katoliškom sveti. 10.000 franc. far brez dühovnikov. Francija ma 41 jezero dühovnikov, a vseedno je še do 10 jezero far, ki nimajo düšnoga pastira. Vesnički plebanošje morajo voditi po 4 do 5 far. Zadnji čas je toti dosta dühovniškoga naraščaja, a vse fare še dugo ne bodo spopunjene. Novi kardinali. Kardinalski zbor se je povekšao s petimi novimi kardinali. Imenüvani so: patriarh Cerejeira, nadpüšpek Verdier, nadpüšpek Savitrano, nadpüšpek Minoretti i nadpüšpek Rory. Vseh kardinalov je zdaj 62. Petnajst jezer dece je okrstila edna ženska, ki je posvetila svoje živlenje misijonom. Hodila je od vesi do vesi, vračila je deco i jih na smrtnoj posteli okrstila. Šestero dece dao Cerkvi. Anglikanski dühovnik T. F. Willis, ki je prestopo v kat. Cerkev, je izmed desetero dece šest posveto cerkvenoj slüžbi. Velkodüšno darilo za misijone. Španska gospa Grotta Marija Zabela je zapüstila sv. Oči 300 jezer pezet (okoli 3 miljone Din.) z želenjom, naj obrne te peneze za misijone. Zima v Ameriki. Listi poročajo, da je na Zapadnoj strani Zedinjenih držav naednok nastopila močna zima. Viher i snežni zameti so pokončali več lüdi. Nesreča mlade dekle. 21 letnoj deklini Pavici V. na Sušaki se je zgodila velka nesreča. Na ogenj je vlejala petrolij. Naednok je močno začnolo goreti. Dekla je bila v hipi vsa v plameni. Zgoreli so njoj lasje, po teli pa je dobila velke opekline. Smrti so jo rešili sosedje, ki so na njeno kričanje pribežali vküp. Drüštvo proti psüvanji. V Bosni se je ustanovilo drüštvo, ki se bo borilo proti psüvanji. Drüštvo bo melo tüdi svoj list. V Rusiji so zaprli princezinjo Zofijo Lieven zavolo toga, ar je čtela betežnikom i sirmakom sv. pismo. Peč v cerkvi. Cerkev sv. Krištofa v Ljubljani je v Slovenija prva cerkev, ki dobi peč, da jo bo po zimi segrevala. Zanimivosti. — Vöra v kravjem želodci. Na Nemškom v Resingfeldi je kmet Beckel pripravlao za krave repo. Kda se je nagno nad škaf, njemi je spadnola iz žepa vöra. On toga ne opazo i je odneso repo v štalo. Krave so jo pojele. Edna je bila jako parovna i je celo vöro požrla. Kmet je sledkar opazo, ka se je zgodilo. Bojao se je, da bi krava poginola, zato je bujo tri krave. V želodci edne krave so našli vöro. Ne se njoj nikaj zgodilo, nego je lepo Šla, kak da bi bila v žepi. V dečjem domi mačke mesto dece. V Stockholmi je odkrita Zvünredna afera. Varaš je vsako leto dao 24 jezer škotskih kron na dečji dom, v šterom bi se moralo zdržavati 15 dece. Voditelica doma je vsikdar prevzela peneze i javila, da so vsa mesta zasedena Pred kratkim je nepričaküvano prišla v dom komisija. Kda je prišla v spalnico, je našla v desetih postelaj mesto dece 10 mačk. Brezsrčna ženska je za mačke trošila peneze, deca pa so bila čisto zanemarjena. Trdni lüdje. Če pri nas što dosegne 80 leto starosti, pravimo, da je že jako stari. Ka pa v Georgiji (Amerika)? Tam je lani vmrlo nad 100 starcov, ki so živeli prek 100 Iet. Za hišo i dom. Mati i deca. Tolko kihanja i kašlanja ne nikdar v leti kak ravno v tom časi, šteromi pravimo jesen. Odrasli majo nato i zapane nose, da komaj dihajo, deci pa visijo pod nosom „cveki.“ Vsemi tomi je krivo prehlajenje, štero zgrabi človek v jesen jako lehko. Ar Prehlajenje lehko ma tüdi hüše Posledice, trbe dobro paziti. Velka skrb se mora posvečati posebno deci. Pred vsem mora mati paziti na to, da je dete preskrbleno proti prehladi. Za to je potrebno dobro obüvalo i obleka. Dobro obüvalo je ne tisto, ki je iz finoga ledra i drago, nego tisto, štero je dobro napravleno, tak da ne püšča skoz vode. Ravnotak je z oblekov. Ne trbe drage obleke, nego priprosto močno toplo obleko. Ka pa naj včini mati, če je dete že prehlajeno? Ne sme gledati brez brige, da dete kašla po več dni, nego mora taki pomagati svojemi prehlajenomi deteti. Če pravočasno nastopi proti prehladi, ga odpravi z malimi trüdi. Deteti sküha lipov čaj. Prehlajenec ga mora toploga izpiti, potom pa se zakopati v toplo posteo, da se zošvica (spoti). Za dva tri dni bo dete znova Zdravo kak riba v vodi. Človeka srce boli, kda vidi pri naših kmečkih hišaj bledo, betežasto deco i to tem bole, ar so največkrat matere krive tomi, ar ne skrbijo za svote male. Matere, Zdrava deca so za hišo blagoslov, zato pa pazite na nje, posebno zdaj v jesenskom vremeni i po zimi, da vam jih beteg ne zmantra do smrti. Agrarne zadeve. Sküpna seja načelstva, nadzorstva i odposlancov. Vršila se je 27. novembra. Na njoj se je konstituira novozvoljeno nadzorstvo. Zvoljen je za preds. Kontler Julij, Š. upr. v Turnišči, za podpred. Smodiš Štefan, pos. v Beltincih, za tajnika Magdič Jurij pos. z Renkovec, Na seji se je razpravlalo od pritiska, šteri se vrši na agrarne interesente, da bi posili küpili agrarno zemlo i so se prečtele tozadevne pritožbe. Sklenolo se je, da se te pritožbe pošlejo na višje mesto. Rešile so se vse tekoče zadeve. Nazadnje se je sklepale od zavarüvanja svinj i od naročitve klepalnoga stroja. Pismo dolnjelendavskoga Veleposestva na predsednika agrarnoga odbora. Našoj zadrugi je do rok dano to pismo i zavolo istine moramo nekše trditve toga pisma popraviti. V pismi se pravi najvekši hasek je kemprle küpiti zemlo, ar bi se znalo zgoditi, ka agrarni zakon prinese dosta vekše cene. Kak to zna veleposestvo ? Z koj sklepa to ? Če bi bila to istina, te naj bi veleposestvo počakal, ve je tüdi njemi na hasek če več dobi, kak pa če menje. Zakaj pa te tak vroče ponüja odájo zemle ? Zrok je te. Če veleposestvo dragše oda zemlo, kak je ponüdila ceno agrarna zadruga, te veleposestvo ma v rokaj veliko orožje pri ministri, ka zahteva od njega tiste cene za vse po agr. zakoni, kak so jo dali tisti, ki so zemlo küpili. To je zrok zakaj se tak strašno ponüja odaja zemle. V tom pismi se dale trdi, ka je 78 plügov zemle že tabulerane na küpce. Je, pravimo; ali s tem še ne rešen niti fideikomis, niti patronat, ki stoji na celom imanji. Zobstom trdi veleposestvo, ka garantira za odpravo fideikomisa i bremen, če što küpi; za garancijo se mora nekaj položiti. Od toga pa ne guči banka za parcelacijo. Naj se določi garancija i to v formi, ka de mela i pred zakonom moč. »Na Zadrugo v Črensovcih naj nihče ne Čaka, ar veleposestvo Esterhazy nešče se dale z njov pogajati za zemlo, nemre za nikoga pogajati niti küpiti te zemle, niti šume.“ Ka tü trdi veleposestvo, je edna prevelika neistina. Zadruga se je dužna pogajati za svoje člane, ar to ma v svojih pravilaj i nieden član se ne sme sam za sebe pogajati, ar je ta pravila podpisao. Vsaki član, ki pošteno drži dano reč, svoj dani podpis i ne poje toga, naznanja vse zadrugi i ta se pogaja za njega. Ne dajte se za to zapelati. Pogajati se ne sme kotriga nači kak samo potom zadruge. Toga se naj vsaki drži i naj se ne boji nikšega strašna, ka zgübi zemlo, če je ne küpi. To neje istina, štokoli bi pravo. Kotrigam agrarne zadruge, štere neščejo čakati agrarnoga zakona. Kak so časopisi že prinesli glas, bo za kratek čas predložen stalni agrarni zakon. Če teh par mesecov ne bi štela štera kotriga počakati, ka jo tak Srbijo penezi, te naj javi zadrugi, počem šče küpiti svojo zemlo pa zadruga to naznani veleposestvi. Pohvala zadruge. Vučegomiličanci bi radi küpili šume Szaparijove. Ponüdili so ravno telko do slednjega krajcara, pa še mero na sebe vzeli, kak je ponüdila Jelovšekova drüžba, vendar se nešče dati šuma tem siromakom. Pristopili so v Zadrugo i ta je poslala naprej njihovo pritožbo. Zdaj je prišlo pitanje na te siromake. Pitani so bili tüdi: zakaj ste pristopili k zadrugi ? I odgovorili so te lepe reči: Prosimo, vsepovsedi smo iskali pomoči, a nindri je nesmo našli, zato smo se obrnoli na Zadrugo ta nam pomaga.. Klepalni stroj. A. zadruga je naročila eden mašin za klepanje kose. Košta 300 din. i se na njem v ednoj vüri lehko skleple 20 koš. Če se naroči več takših strojov, bo cena menša, okoli 250 ali nekaj više. Javite odposlanci do zadnjega toga meseca, keliko takših strojov naj bi naročili. Vsaki, ki ga naroči, more dati kaporo naprej, najmenje 50 din. če jih ga več naroči, tej sküpno dajo to kaporo. Zavarovanje svinj. Odposlanci se prosijo, da do konca januara, najkesnej do sred februara javilo zadrugi, keliko svinj de sekuleranih i na kelikokratno sekulacijo. Enkratno zavarovanje košta deset dinarov. Če njemi svinja prejde, dobi enkratno povrnitev; če da petkratno zavarvati to je če plača 50 din. dobi v slučaji nesreče petkratno povračilo itd. Ki kaj ne razmi, naj pita Zadrugo. VGANKE. Rešitev ugank, ki so bile priobčeno v zadnjoj številki: 1. Pred kom se celo kralovje, casari i papi morajo odkrivati. (Pred tistim, ki jim lase reže). 2. Kak pridemo iz Bogojine v Domanjšovce, tak da nemo nindri prek potoka šli? (Tak da idemo proti Fokovcom, Mačkovcom, Vidoncom, Doliči i nazaj v Domanjšovce). 3. Po zimi i leti se küri pa se nihče ne segreva poleg? (Pipa.) 4. Ka pride prek vode brez sence? (Glas). Nove uganke; 1. Zakaj ma osel duga vüha ? 2. Kde se nemre lüknja napraviti ? 3. Što ide po glavi v cerkev? 4. Kolko cvekov trbe dobro podkovanomi konji ? * Ugankarom. A. Marič, Ropoča. Pošlite še, če mate kaj! M. Pavel i M. Vöröš, Gančani. Še drügoč pošlita, kda kaj stuhtata. Vsem. V novom leti bo v Novinaj tüdi za deco eden kotiček. Šolari nošilajte kakše zgodbice, pesmice, smešnice, uganke i drüge stvari. Za smeh. V šoli. Katehet: Miškec, zakaj se trbe večer priporačati angeli varvači? — Miškec: Zato, ar se včasi zgodi, da človek večer zdrav ide spat, zajtra pa mrtev stane. V krčmi. Žena je prišla po moža. Sela si je poleg njega i začnola jokati. — Če ščeš igrati — joj je velo mož — idi k peči; tam je prostor za muzikantare. Na znanje! Agrarna Zajednica v Murskoj Soboti naznanja vsem svojim članom, da ma uradne vöre v svojoj pisarni vsak četrtek od 8—12 in od 13—16 vöre, vsako nedelo pa od 9 — 13 vöre. Blagovolijo se naj člani toga držati, ar drüge dneve ne v pisarni poslovodja. Upravni odbor. Vino, Pošta uredništva. t. Horvat, Prosonjakovci. Ne vem, što je kriv, da Novin neste dobivali. Zdaj se vse uredi. I. Zamerili. Meni neste plačali, ar sem prevzeo uredništvo komaj septembra. Bom pozvedavao, što je kriv. I. Mikolič, Šulinci. Kepe dobite iz Črensovec. dobro, ljutomersko poceni na prodaj Poizve se v UREDNIŠTVI. Občinski urad v Satahovcih izda dne 16. t. m. ob 10 vöri v občinskoj hiši lov. Doma i po sveti Spravišče Prosvetne zveze. Preminoči četrtek se je v Maribori vršilo spravišče Prosvetne zveze. Iz poročila, štero je podao tajnik, se je videlo, kak močna je zveza i kolko je v ednom leti napravila. Na spravišči so bila tüdi naša prekmürska drüštva zastopana. Zgrableni slovenski dühovnik. Italjanske oblasti so zgrabite i poslale na otok kaštigancov slovenskoga župnika g. Karola Essicha. Obsojen je na edno leto. Kaštigani g. župnik ne včino drügoga, kak da se s križnoga pota strgao italjanske napise, štere so fašisti prikelili zato, da bi zakrili Slovenske. Velke slavnosti v glavnih varašaj. Belgrad, Zagreb, Ljubljana so slavile 1. december jako slovesno. Velke slavnosti so bile posebno v Zagrebi Prisrčno se je svetio den zedinjenja tüdi po vseh drügih varašaj v državi. 4. NOVINE 8 decembra 1929, J. CASAR: Gospodarstvo Zadrüžništvo. Kolkovanje. Tiste zadruge, ki sprejmejo v svoja pravila takše določbe, da ustrezajo pogojom člena 262 finančnoga zakona za leto 1922/23, so za prošnjo, priloge i legalizacijo podpisov oproščene vseh taks. Tiste zadruge, ki ne uživajo pristojbinskih ugodnosti, morajo plačati ob svojoj ustanovitvi naslednje takse: 1) na predlog 5 Din., 2) na vsako prilogo 2 Din., 3) za vpis firme 20 Din., 4) za vpis vsakoga odbornika 5 Din., 5) za legalizacijo podpisov za vsakoga odbornika 10 Din. Poleg toga pa trbe ešče predlogi priložiti kolek za 5 Din. za sodni razglas v Uradnom listi. Kak pravna oseba obstoji zadruga s tistim dnevom, kda je vpisana v zadružni register. Sodni sklep od registracije je važna listina, ki se mora dobro shraniti. Ravno tak tüdi izvirnih pravil, šteroga registracijsko sodišče nazaj pošle zadrugi, dočim overovleni prepis shrani sodišče v zbirki listin. Vpis zadruge razglasi sodišče v uradnom listi. Drüge vloge. Banskoj upravi je potom srezkega poglavarstva predložiti en prepis pravil (neoverovlen). Ta Vloga, ki je takse prosta, se mora napraviti v 8 dnevaj po registraciji. Davčnomi okrajnomi oblastvi v Maribori je predložiti 2 izvoda pravil. Tiste zadruge, šterim idejo pristojbinske ugodnosti, naj napravijo tüdi prošnjo na finančno okrajno ravnitelske v Maribori, da se njim Stavi ali pošle dekret, da so res deležne pristojbinskih ugodnosti po čl. 262 fin. zak., za l. 1922/23. Članstvo. Če šče što postati član kakše zadruge, je potrebno, da podpiše pristopnico i mora biti sprejeti v načelstvenoj seji. Če pa so v pravilaj določeni ešče kakši drügi pogoji, trbe tüdi te pogoje spuniti, prle kak se dosegne članstvo. Član lehko postane vsaki, što se more vezati s pogodbami, torej tüdi pravne osebe. Nedoletni morejo k zadrugi pristopiti samo z dovolenjom oče oziroma varuha i varuške sodnije. Občina se sme sprejeti samo na podlagi sklepa občinskoga odbora i z dovolenjom nadrejene oblasti. Tüdi drügi javni zastopi morejo pravovelavno pristopiti samo z dovolenjom škofijskoga ordinarijata. Okrajni cestni odbori, šolski sveti, Zdravstveni zastopi itd., morajo vsi prositi dovolenje nadrejeno oblast, če ščejo pristopiti h kateri zadrugi. Za oženjene ženske osebe naj se vsikdar zahteva ob sprejemi dovolenje moža, razen če opravlala, oba samostojno vsaki svoje premoženje. (Dale prihodnjič.) Kak pomagajmo našoj živini pri krmi? Uspeh živinoreje ne zavisi samo od dobre pasme (fajte), nego tüdi od krmlenja. Ar ne vseeno, če enoleten jünček vaga 200 ali 300 kil, ali če krava na leto dava 1000 ali po 1200 litrov mleka. Da majo v drügih naprednih deželaj bole rastno i bole čontasto mlade živino, ne pripomore tolko samo fajta, nego bolše krmlenje. Zato tüdi pravimo, da ide fajta skozi gobce ali da krava pri gobci doji. Neide teda samo za to, kolko krme živina dobiva, nego tüdi za to, kak je krma sestavlena. Večinoma našoj krmi primenküje beljakovin in tolšče maščobe. Kda so umni živinoreja to spoznali so si jako hasnovito pomagali s krmili, ki majo vnogo beljakovin i tolšče v sebi. Najbole so živini potrebne beljakovine, ki pri prehrani največ izdajo. Govejoj živini polagamo tečna krmila v obliki otrobov, žita, žitne mele i raznih olnatih pogač. (Dale.) Pošta upravništva. Edšidt Štefan, Gederovci. Horvat Ludvik je prišo domo z Nemčije, davaj njemi Novine, zato je pali na stari račun pošilamo. Dug ma še za tisto, ka so v Nemčijo hodile, naj tebi plača i ti nam pošli po čeki. Plača na mesec od ednoga falata 6 din. 50 par. Njegov pajdaš tüdi teliko. Za Marijin List pa plačata na mesec dva dinara. Te dug si pa naj razdelita. Petek Ivan, Filovci. 10 frankov sprejeli. A. Tivadar. Pompey. „Francoščine brez vučitela“ nesmo mogli v Soboti dobiti. Prošene Novine nadomestili. Pišite v Ljubljano na jugoslovansko knigarno, mogoče bi se tam mogla ta kniga dobiti. Če mi zvemo za njo, vam naznanimo. Pörš Jožef, Šülinci. Mate za plačati, kak prosite samo edne Novine, to je 30 dinarov za to leto šče. Zonik Ivan, Mlajtinci. 43 din. sprejeli iz Francuškoga. Mali oglasi. Delavska drüžina s 3—4 delavci se sprejme v stalno slüžbo na veleposestvi pri G. Radgoni. Pogoje: komencija: 1000 kg. zrnja, mleko, prosto stanovanje i drva, 1/2 plüga zemle, obleka: mesečna ali dnevna plača po dogovori. Zglasiti se trbe pri g. ROZMANIČ trgovini v Gornjoj Radgoni. 1 Pozor ! Oda se 400 litrov prvovrstne jabočnice po 2 1/2 Din. Zglásiti se je pri FRANJO NEMEC Kupšinci št. 25. Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Kalmus, Encian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „MASTELIN“ vsebüjo bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „MASTELIN“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na Pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor, Tezno št. 5. 1 Miklavžova i božična darila aktovke, albumi spominske knige, Penkala zlata nalivna pera, pisemski papir v kartah v najvekšoj izberi i solidnih cenah nudi HAHN IZIDOR trgovina z papirom M. SOBOTA. Iz bolše hiše Vajenec (inaš) se sprime včasi za trgovino z mešanim blagom. CIPOT IR. trgovina z meša nim blagom GORNJA LENDAVA. 2 Razglas. Občinska gostilna v Šalovcih se dne 8. decembra 1929. predpoldne ob 9 vöri na lici mesta da na javnoj dražbi v najem z vsemi pritiklinami za čas od t. januara 1929. do 31. decembra 1932. leta. Izklicna cena 4000. Din. Reflektanti morajo vložiti pred dražbov 2000 Din. kavcije i zvün toga z merodajnimi (verodostojnimi) spričevali dokazati, da so premožne osebe. Dražbeni pogoji so na razpolago i na pogled vsaki čas pri občinskom župani. Za občino Z i š k o 1 obč. župan Vse blago ceneje predavati a vendar dobavlati v najbokšoj kakovosti more Svetovna razpošiljalna tvrdka H. Suttner iz razloga ar njej to omogoča njeni ogromen promet. Za samo 22 Din se dobi fino poniklano brivsko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, jako lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13116 z 10 tipkami, 2 basi, dvovrstna, velikosti 24x11 1/2 cm, z 10 gübami na mehi, v lepoj izdelavi košta samo 168 Din po povzetji ali če se penez pošle naprej, crez vsakoga rizika, ar to ka ne vgaja ze zamenja, ali pa se vine penez. glazbila, Žepne nože, brivske potrebščine jekleno blago, kühinske predmete, plašče za gospe gospode i deco, perilo, Črevle, obleke, nogavice, igrače i jezere razuih predmetov za vse namene v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi. Tüdi Vi dobite k šenki to knigo, če jo z dopisnicov zahtevate od svetovne razpožilalne tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Kočiš (hlapec) se sprejme z novim letom 1930. v slüžbo proti konvenciji. Oženjeni, z dečkom prek 16 let, majo Prednost. Pitati je pri: IVAN ŽERDIN, pos. DOL. LENDAVA 26. IVAN SEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje- jermeni, la. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki í vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, Sejalni mašini, plügi, Sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Razpis službe. Električno podjetje velike občine Murska Sobota razpisuje mesto samostojnega knjigovodja bilancista kalkulanta. Prednost imajo reflektanti, ki so bili že zaposleni pri električnem podjetji. Prosilci naj vlože nemudoma svoje prošnje s spričevali pri županstvi velike občine Murska Sobota. Plača po dogovori. Nastop slüžbe s 1. januarom 1930. Župan: 1 BENKO, l. r. ŽENSKE SKRBI ne prenehajo nikdar — skrbi za mladost i lepoto, snažnost . . . Če tüdi Vas mučijo te tajne skrbi, te Posküsite ednok ELSA-CREME-POMADO, štera s svojimi posebnimi sestavinami hrani, varje i pomlajüje Vašo kožo. Mozolje, sunčne brzgotine zajedavci — vse mine brez sledü, minole so tüdi gübe, te prerane oznanilke starosti! Za nego vlas močna ELSA-POMADA ZA RAST VLAS, ki krepi vlasišče, ostranjüje prhljaj i napravi vlase■ mehke i blesteče. Po pošti 2 Ionca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade stane 40 Din franko če se penez pošle naprej, po povzetji 50 Din. ELSA-SHAMPOO izvrsten za pranje glave 1 kom. 3 Din 30. ELSA-MILA ZDRAVJA v 7 vrstaj: milo iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz žučaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i milo za britje. Po pošti 5 kom. Elsa-míla na izbiro stane 52 Din franko, če se penez vpošle naprej; po povzetji 62 Din. Den za dnevom negüjte telo z Elsa-preparati ! To pomaga! Dobi se vsepovsedik! Kde nega, zvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC. Pozor! Oda se I. a. friška svinska mast kgr. po 27 Din. na malo, na veliko kgr. po 26 Din., dokler zaloga traja v gostilni JOSIP-A TURK v M. Soboti. 1