V Ljubljani, dne 20. maja 1030.
ukZaVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI Došl° 19.’V. 1930
Cena posamezni številki 1*50 Din.
" krat’------ pn'logxil. leto.
„NAŠ GLAS" izide v*a-kega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. ■= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
L. A.:
Pomen skupne organizacije.
Ni še leto tega, kar smo objavili v našem listu poziv ljubljanskega društva državnih upokojencev pod naslovom »Upokojenci — združite se«. Poziv je rodil nepričakovan uspeh. Približno devet tisoč državnih upokojencev, ki žive na ozemlju drav* ske banovine, je bilo razdrobljenih na več nego 10 različnih organizacij, ki so vse le za silo životarile, brez pomena in uvaževanja s strani javno* sti. Razbiti drobci, ki vsak od njih n; pomenil prav nič!
V tem pozivu smo čitali nasled* nje pomembne besede: »Jasno je kot beli dan, da bomo ločeni dosegli le delne uspehe ali pa nič! Ideja zjedinje= nja ne more in ne sme z dnevnega res da, dokler ne poslane meso in kri. Če bo vsako navedenih posameznih društev poskušalo uveljavljati svo<je težnje na lastno roko, je bitka v nas prej izgubljena. To mora uvideti vsak izmed nas.
Naš princip pa mora biti tudi: Vse skupno z našo Zvezo državnih nameščencev in nič brez nje! Ona je boritelj:ca za interese aktivnih in upos kojenih državnih nameščencev. Da bodo njeni uspehi večji, jo morajo podpreti moralno in materijalno pos leg vseh aktivnih tudi vsi upokojenci, vsi brez izjeme.«
Ljubljansko društvo upokojencev je štelo lani v juniju komaj 170 člas nov. Agilnemu delovanju društvenega odbora in naraščanju organizacijskes ga smisla upokojencev se je zahvaliti, da šteje to društvo danes že blizu 1500 članov, upati pa je, da to štes vilo v kratkem naraste na 2000. Tako bi bila v enem, enotnem stanovskem društvu organizirana že skoro četrtis na vseh državnih upokojencev v naši banovini in to nižjih in višjih.
Neumorno prizadevanje odbornis kov ljubljanskega društva in pa uvis devnost in stanovska solidarnost od» bornikov drugih društev upokojencev sta rodili lep uspeh. Konec leta se je sklenila fuzija poedinih malih zdru» ženj v enotno skupno in močno ors ganizacijo s sedežem v Ljubljani. Ideja enotne fronte državnih upokos jencev je zmagala, nj;hova skupna organizacija pa se krepko razvija in trdno združuje vse upokojence in upokojenke vseh kategorij in vrst državnega uslužbenstva, vestno brani in ščiti pravice vsega upokojenega državnega nameščenstva brez razlike stroke *in položaja.
Vzgled, katerega so nam dali upokojeni tovariši, mora tudi nas aktivne prepričati, da je naša bodoč« nost zagotovljena edinole v edinstve« ni krepki skupni organizaciji. Mislim, da je čisto nepotrebno dokazovati, da mora biti vsak državni uslužbenec organiziran v svojem strokovnem dru* štvu. Te dolžnosti se dandanes za» veda že prav vsak delavec, vsak obrt» nik, vsak privatni uslužbenec, vsak trgovec — zakaj hi uprav državni uslužbenci ne razumeli potrebe strum» ne organizacije! In vendar je žal tudi pri nas Slovencih, ki se tako radi po» stavljamo s svojo stanovsko in stro» kovno zavednostjo, le še premnogo državnih uslužbencev, ki niso člani strokovnih društev. Koliko pa je pri nas sploh organiziranih državnih uslužbencev? In koliko ti žrtvujejo za svoje organizacije? Na tisoče je še mlačnežev, ki hladno stoje ob stra» ni in gledajo, kako se organizacije bore za ves stan, tudi zanje. Žeti plo» dove tujega dela, jih ni sram.
In kakor poedinec ne pomeni nič in ne doseže nič, tako tudi poedina društva, ki delujejo osamljena in vsa»
ko zase, ne dosežejo uspehov, katere bi mogli doseči strnjena v krepko fa» lango. 'Potrebnost skupnega delova« nja vseh organizacij državnih usltiž» bencev je jasna vsakomur. Zato so naši požrtvovalni stanovski in stro» kovni delavci precej po prevratu usta» novih »Osrednjo zvezo javnih name» ščencev in upokojencev«, ,:z katere se je v teku 11 let razvila naša Zveza državnih nameščencev in upokojen« cev.
Ne bom zagovarjal tu njenega dosedanjega delovanja, ne bom našte» val njenih uspehov, doseženih v teku let za vse slovensko državno name« ščenstvo, ne bom popisoval težkih borb in ogromnega dela. ki ga je Zveza izvršila od postanka doslej.
Navedel bi le nekaj stavkov iz poročila, katero je na zadnjem ob« .enem zboru podal Zvezin tajnik:
»Zveza je bila ustvarjena že ob svitanju sedanje naše državne tvor» be. Preživela je mnogo kriz, videla je v svojem odboru različne ljudi, ima pa za seboj v preteklem upravnem letu največ težkih preizkušenj, in — če smemo naglasiti — tudi največ re» afnih uspehov. Prihajali so ljudje in spet odhajali. Zvezja pa je ostala, k Or je morala ošteti, ker nam je bi|a po» trebna.«
Te besede si moramo vtisniti do* bro v spomin. Vprašanje potrebnosti ali nepotrebnosti, obstoja ali neobsto« ja Zveze je dokončno rešeno. Če bi je še ne bilo, bi jo bilo treba šele ustvariti. Če morda njeno delovanje ni bilo vsem po volji, če smatrajo posamezne organizacije, da Zveza — ki je samo eksekutiva njih samih — ni povsem zastopala njihovih intere» sov. tedaj je njihova pravica in dolž» nost, da svoje nezadovoljstvo z Zve» zinim delovanem izreko na pristoj« nem mestu, t. j. v odboru, da zahte» vajo popravilo storjenih pogrešk, da usmerijo vso delavnost Zveze v pra» vo smer. Kritika izven pravega mesta, t. j. izven odbora, je neplodna in brez» koristna.
Premnogo je v vseh posameznih organizacijah, in to v organizacijah višj h in nižjih uslužbencev, še res idealnih sodelavcev » veteranov, ki spremljajo delo naše Zveze od po» stanka do naših dni, ki so delovali vso to dolgo dobo lin še delujejo iskreno, požrtvovalno in vdano z na» menom. da bi ostala naša Zveza res» nična z voza prav vseh dr» -žavnih nameščencev dravske banovine, še več: da bi se razširila, ojačila in izpopolnila in postala po« polno in neokrnjeno predstavništvo vseh državnih uslužbencev naše ha» novine.
Časi so težki. Stojimo pred novim uradniškim in pred novim pokojnin» skim zakonom. Stanovanjsko vpraša» nje je še vedno aktualno. Problem draginje je nerešen. Vprašanje bolni» škega zavarovanja nujno kliče po re» šitvi. Na polju kulturne, socialne in gospodarske izpopolnitve nas čaka še polno jedva pričetih nalog. Vse te na» loge, vale te težnje ,jn pcjtUebe g|o pa skupne nam vsem, aktivnim in upoko» jencem, nižjim in višjim, v^em brez razlike strcke, čina in kategorije. Da bodo mogla vsa strokovna združenja v resnici uspešno zastopati interese svojih članov, je neobhodno potreb« no, da imajo skupno enotno pred» stavništvo, ki bo veren tolmač skup» nih interesov vseh organizacij.
To je naša Zveza državnih na» mcščencev in upokojencev. Odstrani» mo zapreke, ki so nastale bolj iz osebnih nasprotstev, nego zaradi
načelnih razlogov, in zavedajmo se,
da je naša Zveza vsielej in v vsnkem trenotku odkrito in iskrer<o, povsem
nepristranski in z enako vnemo za» stopala in branite koristi nas vseh
Letna skupščina »Saveza javnih nameštenika i umirovljenika v Zagre» bu« se je vršila dne 27. aprila t. 1. v Zagrebu. Na nji je bila sprejeta na» slednja resolucija, ki je bila pod gor» njim naslovom priobčena v’ 9. številki zagrebškega »Našega Glasu« od 1. ma» ja 1930. in ki jo objavljamo v dobe» sednem prevodu:
»L Llitro naj se sprejme novi p o » kojninlski zakon, s katerim naj se izenačijo in izboljšajo pokojnine vsem vrstam upokojencev in to v smislu obvez, prevzetih s sentžermen» sko in trianonsko pogodbo.
2.	Uradnikom II. in III. katego« rije, zvaničnikom in služiteljem naj se takoj odobre sluäbene d okla» d e , kakor so jih prejele tudi ostale kategorije državnih uslužbencev.
3.	Čimprej naj se izda novi ura d» niški zakon, s katerim naj se državnim uslužbencem zagotovi: stal* nost, stanarina po zlati pevriteti z ozi» rom na splošno povišanje stanovanj» sk:h najemnin, sodelovanje upravnih sodišč v disciplinskih zadevah, oziro» ma odprava posebnih disciplinskih sodišč,, brezplačno zdravljenje v dr» žavnih in samoupravnih bolnicah, pravica aktivnih državnih uslužbenk do rodbinske pokojnine in pretvori» tev celokupnih sedanjih prejemkov državnih uslužbencev v stalno enotno plačo.
4.	Revizija in redukcija
brez razlike. Ponavljam sklepne be» sede tajniškega poročila: »...lahko je iz Zveze izstopiti, lahko jo je raz» rušiti —• težje, veliko težje pa jo je ustanoviti vnovič.«
državnih uslužbencev naj se izvaja po načelih usposobljenosti, kvalifikacije in uporabnosti, to pa vse s sodelova» njem uradniških organizacij.
5.	Revidira naj se davčni za» ko n glede plačevanja davka s strani državnih in somoupravnih uslužben» cev, oziroma naj se ta davek od« pravi.
6.	Naj se rodbinam aktivnih dr» žavnih in samoupravnih uslužbencev, vsem upokojencem ter mestnim in občinskim uradnikom dajo želez» niške legitimacije v enakem obsegu kakor tudi državnim usluž» bencem in naj se za šolsko deco uve» dejo takozvane »pasovne« mesečne vozovnice.
7.	Državnim uslužbenkam poro» čenim 'z državnimi uslužbenci, naj se doklada ne odteguje.
8.	Upokojencem naj se ne ustav» Ijajo draginjske doklade, če izvršuje» jo proste poklice.
9.	Otrokom ženskega spola naj se tudi po doseženi polnolet» n o s t i priznajo doklade.
10.	Naj se izvede revizija razsodb posebnih disciplinskih so» dišč, a oškodovani državni uslužbenci naj se povrnejo v svoje položaje.
11.	Strogo naj se izvaja zakonski predpis, po katerem se novim upoko» jencem ne s m e>\j o ustaviti aktivni prejemki pred nakazi* lom pokojnine.«
Mednarodna zveza duševnih delavcev.
(Konec.)
Po pravilih sme biti v vsaki dr» žavi samo ena državna zveza dušev» nih delavcev, ki more pošiljati svoje delegate v Mednarodno zvezo dušev» nih delavcev. Ta Mednarodna zveza deluje stalno po svoji pisarni, ki jo zdaj vodi glavni tajnik v Parizu s šti* rimi pomožnimi tajniki, ki so zastop» niki zvez duševnih delavcev iz raznih držav ter bivajo tudi v Parizu. Ti imajo večkratne, skoro tedenske se» stanke in izdajajo v zadnjem času tudi »Bulletin officiel« Mednarodne zveze duševnih delavcev. Po dvakrat na leto pa pridejo skupaj delegati po» sameznih državnih zvez duševnih de» lavcev, ki si volijo predsednika in ostale funkcionarje ter tvorijo odbor Mednarodne ZDD. Ta odbor usmerja delo glavnega tajništva ter določa tva» rmo za Mednarodni kongres dušev» nih delavcev, katerega se udeležuje več, po 1 do 5 clelegatov iz posamez» nih držav. Ta kongres se vrši dozdaj po enkrat na leto.
Na zadnjem takem kongresu je bila ljubljanska sekcija oficielno za» stopana kot reprezentanca duševnih delavcev za Jugoslavijo. Poročilo o poteku in sklepih tega kongresa nam podaja vpogled v delo te mednarodne organizacije. Kongres se je vršil od 23. do 26. septembra 1929. v Haagu, po svojih mednarodnih sestankih zna» nem nizozemskem mestu. Otvorit* vena seja pod predsedništvom finske» ga delegata ministra za socialno delo g. Niilo M. Mannioja se je izvršila v navzočnosti zastopnika nizozemskega ministrstva za delo, obrt in trgovino ter haaškega župana. Udeležila se ga je Anglija z dvema zastopnikoma, Avstrija z enim, Finska z dvema, Francija z glavnim tajnikom in še s štirimi delegati, Nizozemska s petimi, Poljska z dvema. Češkoslovaška z dvema in Jugoslavija z enim delega» tom. Bolgarija in Rumunija, ki sta že sicer v Mednarodni ZDD, nista imeli v Haagu svojih delegatov. Pač pa sta imeli Nemčija dva opazovalca in Dan»
ska enega opazovalca kot odposlance svojih .Zvez intelektualnih delavcev, da se seznanijo z ustrojem Medna* rodne zveze, preden se ji priključijo.
Mednarodni kongres v Haagu je odobril delo glavnega tajništva ter iz« volil novo tajništvo. Glavni tajnik je ostal dosedanji, namreč pariški od* vetnik Louis Gallie, ki je dosedaj vo» dil tajništvo in upravljal glavno delo Mednarodne zveze. Za Anglijo se je izvolil nov pomožni tajnik Smith, ravnatelj nekega podjetja, za Češko» slovaško pisatelj fil. dr. Siblik, za Poljsko pisatelj fil. dr. Woroniecki, za Nizozemsko je nov pomožni taj» nik pisatelj Fred Cornelissen, ki je bil že dosedaj urednik Bulletina MZDD. Kongres je določil še peto pomožno tajniško mesto in pooblastil, da od» bor imenuje za to mesto enega Nem» ca, če se nemška Zveza duševnih de» lacev priključi Mednarodni zvezi.
Po teh formalnostih je kongres dal tele stvarne pobude:
1.	Varstvo znanstvene lastnine. Kongres je povabil glavno tajništvo, naj stori vse korake, da Društvo na» rodov izdela mednarodno konvencijo za varstvo znanstvene lastnine.
2.	Pogodba za intelektualno delo. Kongres je odobril okvirni načrt za pogodbe med delodajalci in intelektu» alnimi delavci, ki ga je glavno tajni* štvo že dolgo pripravljalo na predlog francoske Zveze DD, in ga je nazad* nje redigiral odbor MZDD. Ta načrt naj bi služil kot vzorec za vse držav» ne zveze DD, da po njem vsi poklici stavijo svoje minimalne zahteve pri sklepanju kolektivnih ali individual» nih pogodb. Obenem je kongres po» oblastil glavno tajništvo, da pri Med» narodnem uradu dela (BIT) v Ženevi ta načrt uveljavlja kot minimum za» htev intelektualnih delavcev.
3.	Varstvo avtorske pravice pri mehaničnih Ireprodukcijah. Dela pi<l sateljev, gledališčnih igralcev, opernih pevcev, glasbenikov itd. se zdaj lahko mehanično reproducira v gramofonu,
Naše najnujnejše potrebe.
v kinu, v zvočnem filmu, v radiju in slično. Pravice avtorjev se morajo tudi pri teh mehan čnih reprodukcij jah varovati, podobno kakor se to dogaja pri reprodukcijah v operi ali drami. Kongres naroča glavnemu taj* ništvu, naj pripravi načrt za medna* rodno konvencijo v tem pogledu.
4.	Brezposelnost gledališk'-h igral« cev in glasbenikov. Mehanična repro* dukcija gledališčnih in glasbenih del povzroča v velikih mestih, kakor <\ Parizu, vel ko brezposelnost umetni* kov, ki jim ta reprodukcija jemlje zaslužek. Kongres vabi glavno tajni* štvo. naj intervenira pri Mednarod* nem uradu dela, da ta intenzivno za* slednje ta socialni poj(av in skuša nevarnost te brezposelnosti odpraviti.
5.	Socialno zavarovanje. / Ker opravlja intelektualni delavec svoje delo z enakim rizikom kakor ročni delavec, se more socialno zavarova* nje raztegniti tudi na intelektualne delavce. Pri katerih intelektualnih ue* lavcih sc naj to izvrši in pri kakih rednih dohodkih, to je pri razn h poklicih različno. Pri nekaterih bi se lahko dopustil tudi prostovoljni pri* stop k soc:alnemu zavarovanju.
6.	Komisija uradnikov pri Med* narodnem uradu dela (BIT). Ta urad je ustanovil na zahtevo Mednarodne zveze uradnikov posebno komisijo zanje. Kongres je konstatirah da sc je ta komisija ustanovila, ne da bi se določila njena kompetenca in ne da bi se definiralo, kdo je uradnikma* stavljencc. Zato izjavlja kongres eno* dušno in energično, da ima Posveto* valna komisija intelektualnih delav* cev pri Mednarodnem uradu dela polno kompetenco za vsa vprašanja intelektualnih delavcev po definiciji, ki se je sprejela za pojiem intelektu* alnega delavca na Mednarodnem kon* gresu DD v Parizu leta 1927.
7.	Po kongresu v Haagu so imeli delegati treh slovanskih držav, Polj* ske. Češkoslovaške in Jugoslavije posebno, slovansko konferenco. Za Poljsko sta bila navzoča poljski po* možni tajnik Woroniecki in glavni tajnik poljske Zveze DD Kazimir Mora*Brzezinski. za Češkoslovaško češki pomožni tajnik Siblik in tajn k češkoslovaške ZDD prof. dr. Weitz, za Jugoslavijo predsednik slovenske ZDD dr. M. Slavič. Izrazila se je že* Ija, naj bi slovanske zveze DD ime* le ožje stike med seboj, da bo polj* ski, češki in jugoslovanski radio iz* menjaval predavanja o kulturnih raz* merah teh treh držav ter pritegnil tudi Bulgarsko k tej slovanski vza* jemnosti.
Povedali smo že, da majo Polja* ki in Čehi lepo organizirani in uspeš* no delujoči Zvezi duševnih delavcev.
ki sta za francosko zvezo najagiinejš.. Kako daljše poročilo o Čehih in Po* ijakih pa pride ob drugi priliki.
Za zdaj bi samo izrazili željo, naj bi pristopile k ZDD SI še ostale organizacije, ki zastopajo duševne de* lavce, pa še niso pristopile k Zvezi. Želeti bi bilo, da se kmalu ustanovi tudi v Zagrebu enaka zveza in sc razširi še beograjska, da bi potem mogli ustanoviti formalni državni Sa* vez Umnih Radnika. Močna zastop* niča jugoslovanskih duševnih delav* cev bi bila želeti tudi radi takozv. Univerzitetskoga mesta v Parizu. Mednarodni kongres duševnih delav* cev v Varšavi leta 1928. je sklenil re* rolucij.o. naj1 Ibi državne zveze pD skrbele za to, da njihove države dobe svoj zavod v Univerzitetnem mestu v Parizu.
Na južni periferiji Pariza nastaja namreč »La C.te Univcrsitaire de Pa* ris«. Ker so po vojni tudi visokošolci trpeli vsled pomanjkanja stanovanj, je Francoz Deutsch podaril 10 milijo* nov frankov univerzi v Parizu v ta namen, da bi se za francoske v.soko* šolce postavilo poslopje za stanova* nje in študij. Francoska vlada je ku* pila 28 ha zemljišča na južnih pariš* kih utrdbah pri parku Montsouris in ga podarila univerzi. Za francoske dijake sta se zgradila dozdaj že dva velikanska zavoda, kjer je lahko na stotine francoskih akademikov. Fran* coz Honorat je potem raztegnil to misel na nefrancoske akademike. Vi* sokošolci drugih držav naj b' tu imeli svoje zavode. Stavbišče se je razširilo na 40 ha in z velikimi francoskimi in inozemskmi dotacijami je nastalo zdaj. že 24 takih akademičnih domov. Za nefrancoske zavode plačujejo ve* činoma dotične države. Poleg dveh francoskih zavodov imajo po en za* vod Kanadijci, Belgijci, jArgentinci, Japonci Angleži, Švedi, Nizozemci, Španci. Armenci, Indokitajc', Mone* gassi, Amerikanci. Deset drugih se gradi med njimi tudi češkoslovaški, poljski, rumunski in dr. Nekaj stavb imajo ti akademski domovi skupno, n. pr. za čitalnico restavracijo, pre* davalno dvorano za koncerte, kino. družabne klube itd. Tako je nastalo celo »Univerzitetno mesto v Parizu«, nekaki kolegiji vseh narodov, intelek* tualno središče vsega sveta.
Jugoslovanov še ni v tem Univer* zitetnem mestu. Jugoslovanska zveza duševnih delavcev bi bila poklicana, da daje pobudo za to važno zadevo. Saj vlada podpira mnogo jugoslovan* skih dijakov v Parizu; vse te pod* nore bi bilo treba osredotočiti v Uni* verzitetnem mestu; saj Jugoslavija ne sme zaostajati za drugimi drža* vami.
vedno odtegovati prispevke v korist Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, je g. minister za finance, obči oddelek, podal pojasnilo v spisu št. 14.589 od 24. marca 1930., ki se glasi:
»Določba čl. 14. uredbe (»Službe* ne Novine« št. 107/28) o izpremembah in dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev iz leta 1920., ki določa odtegovanje po 10, oziroma 5 Din na mesec od pre* jemkov državnih uslužbencev za ra* čun Zveze spredaj navedenih zadrug, je še vedno v veljavi. In dokler se ta odredba po rednem postopku, kakor je bila izdana, ne bo zamenjala ali razveljavila, se mora odbijanje po 10. oziroma 5 Din na mesec od prejem* kov državnih uslužbencev vršiti še naprej brez prekinitve, pri čemer je kot začetni datum tega odtegovanja smatrati prvi julij 1928.
Ministrstvu je čast opozoriti, da je spredaj označeno vprašanje že v razpravi in pretresu in da se bo v kratkem glede istega izdala načelna odlločba, po kateri se bo to odtego* vanje vršilo glede vseh državn h uslužbencev brez izjeme ali pa se sploh ne bo nič več odtegovalo od ni* kogar.
Prednje se dostavlja zaradi zna* nja in ravnanja. Po naredbi ministra notranjih poslov, načelnik:	Podpis.«
£
Ta ministrski razpis je bil do* stavljen vsem kraljevskim banskim
Malokdo tako težko čaka novega uradniškega zakona kot ravno nižji državni uslužbenci. Pred zgodovin* skim 6. januarjem pr. L smo bili va* jen: le obljub in razočaranj. Novo stanje v državi nam je v šestnajst* mesečnem roku pokazalo, da je vod* stvo države v rokah poštenih in res* .nih državn’kov, katerim je dobrobit in napredek države res pri srcu. Ta* ko se uresničuje želja tudi našega najvišjega gospodarja. Red, mir in poštenje vlada povsod. Ugled države raste dan za dnem in ne pretiravam, če trdim da imajo velike zasluge pri tem ravno državni uslužbenci. Nepri* stransko uradovanje vžiga vsem dr* žavljanom ljubezen do domovine, ker so prepričani, da jih ščiti pravičnost državne uprave.
Da je pa v pretežni večini ravno nižji državni uslužbenec tisti, ki pri* haja največ v službeni stik z ostalimi sodržavljani (pismonoša, policijski stražnik, finančni stražnik, sprevod* nik, sodni in davčni izvrševalec i. dr.), ne more nihče tajiti. Če poleg tega še upoštevamo, da opravljajo vsi ti
upravam, upravi mesta Beograda in vsem oddelkom ministrstva za notra* nje posile.
Kakor sledi iz prednjega, je torej upati da se bo vprašanje nadaljnjih odtegljajev v kratkem enotno rešilo.
K vprašanju odtegljajev za Zvezo nabavljalnih zadrug obveščamo še vse državne nameščence, da na vloge za ustavitev odtegovanja, oz roma za povrnitev že odtegnjenih zneskov, dostavlja ljubljanska finančna direk* cija vsem uslužbencem finančnega re* sorja in upokojencem, katerim izpla* čuje pokojninske prejemke, nega* tivpe rešitve sdedeče vsebine:
»Na Vašo vlogo z dne itd. Vas obveščam, da je ministrstvo za finan* ce na podlagi uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev (»Ur. lit« št. 53/178 ex 28) odredilo odtego* vanje pr spevkov za nabavljalno za* drugo.
Ker finamčno ministrBtvb te ured* be do danes še ni preklicalo, ne mo« ?em ničesja.r ukreniti.«
Kolikor nam je znano, dosllej še noben uslužbenec, ki je preje! pred* njo rešitev svoje prošnje, ni zahteval formalnega odloka, proti kateremu bi mogel vložiti pritožbo na finančno ministrstvo.
Zveza je, kakor poročamo v Vest* niku, vložila na finančno ministrstvo predstavko, s katero prosi, naj se za vse stroke enako odredi ukinitev te* ga odtegovanja.
po večini le neprijeten posel, ki za* hteva mirnih in zdravih pivcev, ob vsakem vremenu in času, tudi pono* či, se moremo naravnost čuditi, da zmorejo vse napore ob skromni pre* hrani, ki jim jo nudi njihova borna plača. Splošno je znano, da je celo
uradništvo višjih kategorij in skupin po večini v težkem gmotnem polo* žaju, dasiravno so njihovi prejemki sorazmerno znatno v;šji kot prejemki nižjih uslužbencev. Ni se torej čuditi naši želji po novem uradniškem za* konu.
Prepričani smo, da bomo tudi mi deležni tiste pravične mere, katero opažamo |pri vseh novih zakonih in uredbah. Gotovo bodo odločujoči faktorji uvideli, da je naše težko in vestno delo treba tudi primerno na* graditi. Gotovo bodo upoštevali pred* loge, ki so jih predložile posamezne deputacije naših organizacij. Mi se bomo pa še z večjim veseljem lotili dela, ker bomo vedeli, da kraljevska vlada tudi pravilno ceni naš trud in napore, katere zahteva naša služba.
Odtegljaji za Zvezo nabavljalnih zadrug.
Društvo državnih upokojencev in upokojenk je z dopisom št. 14.911/30. ref. XIII. od 29. aprila t. I. prejelo od mestnega magistrata ljubljanskega naslednje ministrsko obvestilo v pre* pišu:
»Kraljevina Jugoslavija, ministr* stvo notranjih poslov, upravn' oddelek
III. — III. št. 18.104, 7. aprila 1930. Beograd. — Odtegljaji državnim uslužbencem za Zvezo nabavljalnih zadrug.
Kraljevski banski upravi Ljubljana.
Na vprašanje neke kraljevske banske uprave glede tega, dali je tre* ba od uradnikov notranje uprave še
Iv. Mlinar:
Nižji državni uslužbenci v pričakovanju novega uradniškega zakona.
Francevič:
Pes-mešetar.
Naslednja zgodba se je pripetila v mestu, ki po mnenju zemljepiscev leži na popku Evrope. Drzovita pri* spodoba. Pogled na našo zemljino vam sicer pokaže izrazito nogo — Apeninski polotok, leva noga bi bila za silo še Balkan. A ostalo? Pa bodi si kakorkoli. V evropskem popku je ži* vel darovit umetnik čopiča, ki je bo* jeval donkihotski boj s predsodki so* dobnikov in s pošastjo Bedo. Zdenko Zatornik — tako se je pisal obraznih imenitni — si je moral večkrat ponav* Ijati parodijo:
Slep je, kdor se s kistom ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže, likovniku sreča laže, on živi, umrje brez d’narja.
Družina je lačna. Zatornik trka po pisarnah, da bi unovčil kak umotvor* ček. A namesto zabele često požira debele očitke. Veste, kaj mu je za* brusil odvetnik dr. Svigašvaga? »Vaši moderni zmazki,« tako je dejal o novo* tarskih slikah »niso vredni, da bi jih cucek — povohal.« Kaj mu je storiti? Ubogi Zatornik vali mračne misli po možganih. Dolga griva mu vihra v ve< tru, ko prispe na most, držeč preko
deroče reke. Obup mu gleda plaho iz oči.
Življenje misli vzet’ si v slepi ven, šepeta sam zase pesnikov duh, utele* šen v junaškem kipu nedaleč od tam. »Reši dušo!« svari božje oko iz vel* kega trokota na bližnji cerkvi. Nara* sla voda polzi po kačje, rjava nalik uborni kavi hribovske mamice, ki troši za svoj zajtrk obilo Franckove ciko* rije. Zatornik, Zatornik, nikar ugono* biti nadarjenega duha!
Zaman. Ko bi trenil, se vzpne na ograjo, jo prekobali, se zažene nizdol z mostu: ves svet se mu je zamajal, zemlja je skočila iz tečajev, zvezde se rušijo, zdaj zdaj se zdrobi ter sesuje vesoljno stvarstvo.
Štrbunk! jekne motno valovje.
»Na snidenje in svidenje v ono* stranskem navu!« vzdihne kamenita pesnikova soha. In v cerkvenem stolpu tedajci zaklenka navček, mrtvaški zvonček. A naš obupanec začuti v sebi novo živnost. Z rokami krili, maha, ruje, suje, hruje, snuje čedalje huje. In glej sreče! Uspelo mu je, da se je približal bregu in se nazadnje skobacal na kopno. Tam ga je že čakalo oko po* stave in zaslišal je gromki ukaz:
»V imenu postave, pojdite z me* noj!«
Zatornik je liki pohlevno jagnje stopal za možem javnega reda v mest* no hišo, kjer je gospod svetnik Zoran takoj izvedel ves dogodek.
»Gospod Zatornik,« mu jame na dušo pihati, »kake burke neki uganja* te? Mar vas ni sram, da na ta način blatite ugled našega razumništva? Kaj poreko vaši vrstniki? In tujina, ki lju* bosumno zre na nas in naše bedasto* če? Veste, mi smo na evropskem križ* potju. Potem pa vaša družina! Ociga* niti ste jo hoteli za edino oporo, sicer šibko, ki jo ima v svojem boju za ob* stanek! Kako naj označim vaše po* čet j e? Boga zahvalite, ker vas bogovi premalo ljubijo, da bi vas bili že to* krat k sebi vzeli!...
Propoved se je krotovičila v tem smislu še na dolgo in široko. Ko pa se je gospodu Zoranu grlo posušilo, je mojster barv, moker ko kužek, iztegnil koščeno roko proti govorečem:
»Tega ne maram!... Daj mi ciga* reto... Moje so se zmočile, če mi je sploh še katera ostala.«
S pretrgano besedo je naslikal ob* lastniku svoje jadno stanje, vse stiske in svihke. Tedaj se rejenemu rodoljubu otaja uradno srce in veli:
»Zakaj ne greste kar sami proda* jat svojega platna po znanih poslovni* cah, okoli zglednih narodnjakov?«
»Ako moram sam ponujati svoje umetnine, se čutim nadložen in nebog* Ijen kot otrok, ki še platno prodaja,« se brani Zdenko. »Saj vidite, dr. Švi* gašvaga se je povzpel, oziroma ponižal do psovke; sodobni umotvori mu niso vredni, da bi jih pes po . . .«
»Ne ženite si tega tako k srcu, dragi Zatornik! Jaz vam sicer ne mo» rem nič odkupiti. Toda vzemite kako svoje platence pa pojdite k odvetniku Poljancu. Izvrsten človek je. Morda se vas usmili. Recite mu, kar je nekoč povedaj naš pisatelj Gavrilo Zankar — Gavrizankar med sodobnimi pritli* kavči — da si mora kulturni človek prej nabaviti sliko nego si postaviti dom. To je krvava dolžnost vsakemu zavednemu izobražencu.«
In tako jo maha naš Zatornik v zasebno stanovanje visokega odvetni* ka. Kuharica ga nekam nezaupno sprej» me in veli odložiti dolgi zavoj kar v veži. Potlej z drhtečim srcem potrka na vrata.
»Kaj bo dobrega?« se oglasi mo» žak, korenjak po duši in telesu.
»Vidite ... platno prodajam ... Moderna slika bi se vam prilegla ...«
»Kakor psu palica, jelite?« se do* brovoljno pošali poznavalec zvitih »dvokačnikov« ali paragrafov.
Za enotno organizacij o vsega državnega nameščenstva.
Predsednikom vseh organizacij nižjih državnih uslužbencev je poslala Zveza državnih nameščencev in upo* kojencev v Ljubljani dne 13. maja 1930. naslednje vabilo:
»Na prvi odborovi seji Zveze dne N t. m. se je konstituiral novi odbor pod načelstvom g. Maksa Lillega, viš< jega davčnega upravitelja v pok. Kot svojo prvo in najnujnejšo nalogo je novi odbor smatral potrebo da skuša po vseh svojih močeh tesno strniti vse vrste državnega uslužbenstva. Novi odbor Zveze se je postavil so* glasno in z odobravanjem vseh od* bornikov na temelj edlnstva vsega aktivnega tn upokojenoga državnega nameščenstva v dravski banovini, ker resno želi izgladiti vsa obstoječa nas sprotstva in nesporazumljenja v vr* stali državnega uslužbenstva.
Zato Vas vljudno vabimo, da se izvolite kot predstavnik Vaše organi' zac'jc udeležiti tovariškega n^obvezs nega razgovora, ki se vrši v torek dne 20. t. m. ob pol sedmih zvečer v Zvezinem 'lokalu. Frančiškanska ulb ea št. 6/1.
Za Zvezo se udeleže razgovora gg. načelnik Lillcg. dr. Pečovnik, taj* nik in urednik našega glasila, katere
Tajništvo Zveze posluje za stran' k e v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/L vsak delavnik (razen sobot in dni pred prazniki) od 18. do 20. ure. — Telefon Zveze ima številko 3474.
Iz tovarišHega tiska. Sarajevski »Glasnik Umirovljenika« je v svoji 9. številki od 1. maja objavil pod na' slovom »Gubitak drž. službe i miro' vine radi sudske kaznene osude« pre« vod zanimivega članka višjega prista' va ljubljanske poštne direkcije, .gosp. Josipa Š ti u k 1 j a , o tem vprašanju. Imenovani list je razpravo prevel iz »Našega Glasu«, kjer je biia ponatis* lijena iz »Poštarja«.
Odtegovanje za Zvezo nabavljah »ih zadrug. Ker je naša Zveza v zad' njem času prejela več dopisov, v ka* terifi organizirani državni uslužbenci prosijo za posredovanje v vprašanju ustavitve odtegljajev za Zvezo nabav' ■jalnih zadrug, je naša Zveza dne 14. maja naslovila v tem predmetu posebno vlogo na obči oddelek fi' I nančnega ministrstva. V njej prosi, naj bi finančno ministrstvo posredo* valo da sc slično kakor za uslužben* Stvo pravosodnega resora, izda odloč' ba o ukinitvi odtegljajev tudi za vsa ostala ministrstva in za vse državne upokojence.
K stanovanjskemu vprašanju. Za* prebški »Savez javnih nameštenika i umirovljenika« je po zaključku glav'
Oblačilnica za Slovenilo
Ljubljana, MikloSileva cesta Štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
»Resno mislim, gospod doktor. Po* dala bi se tejle steni.«
»Mar ne vidite, da je ves zid za' vešen, kam pa naj denem to šaro?«
»Gospod, naš umetnik hira in umi* ra. Mecenov nam je treba. Brez njih ne pričakujte veledela.«
»Žal mi je, pa ne vem pomoči. No, pa mi vsaj pokažite svoj zasnutek, mo* goče vas priporočim kakemu znancu.«
In stopila sta v somračni hodnik. A kaj opazi tam: Umetnikov sveženj leži razvit ob steni, ob njem pa stoji sultan na treh nogah!
»Marš, ti mrcina!« se zadere go* spodar. In obrnivši se k ogorčenemu mojstru čopiča:
»Nesreča ne počiva, kaj si hočete. Ker pa je že stvar taka, namreč kršče* na, mi pa povejte ceno.«
»Petdeset kron,« je ušlo umetniku, ki je v naslednjem trenutku že rožljal proti »Figovcu« s polnovrednimi pred* vojnimi srebrniki. Spotoma pa si je očital, zakaj ni rekel sto kron. »To sem pa res neroden kakor dete, ki plat* no prodaja. Slika je prvovrstna, samo moj trgovski zmisel ni vreden, da bi ga pes ... povohal!«
je novi odbor s to nalogo izrečno po* oblastil.
Želimo, da se tega sestanka, na katerem bomo skušali najti sredstva za ohranitev in izpopolnitev enotne skupne organizacije, zanesljivo ude* ležite.
S tovar škimi pozdravi!«
Za odbor Zveze državnih nameščen* cev in upokojencev v Ljiibljalu:
načelnik: Makao Lilleg, s. r. tajnik: Joža Bekš, s. r.
*
Sklicanje tega tovariškega razgo* vora naj znači prv' korak do končne* ga cilja: do ohranitve, Okrepitve in iz* popolnitve skupne organizacije, vsega državnega uslužbenstva brez rjazlike kategorij in stopeinj. Prepričani smo, da ob količkaj dobri volji in ume* vanju nujnosti in potrebnosti enotne organizacije, ne bo težko premostiti posamezna nesporazumljenja, ki pa niso načelnega, nego po večini zgolj osebnega značaja. Vsak državni usluž* benec, ki prav pojmuje smisel organi* zacije, pa bodi to višji ali nižji, iskre* no želi uspeha ti akciji.
2. maja poslal gg. min sirskemu pred* sedniku in ministru za socialno poli* tiko naslednjo brzojavko:	»Po za*
ključku skupščine Zveze javnih na* meštenika i umirovljenika v Zagrebu in pooblaščeni od Saveza drž. name* štenika u Splitu, Saveza stanara kra* ijevine Jugoslavije in Zveze drž. na* mcščencev v Ljubljani, Vas prosimo, da stanovanjski zakon podaljšate za eno leto in omogočite zaščito najem* nikov, ker nižji drž. uslužbenci še vedno nimajo eksistenčnega minima in ker v vseh večjih mestih države vlada brezposelnost. Pismena pred* stavka sledi.« Ker je med tem izšel novi zakon o ureditvi stanovanjskega vprašanja, s katerim je stanovanjska zaščita dokončno likvidirana, je na* vedeni zagrebški Savez obvestil našo Zvezo, da bo nemudoma odposlal p:s* meno predstavko merodajnim činite* Ijem in zaprosil 1. naj se na prečan* ske kraje razširi določba srbskega gradjanskega zakona, po kateri je mogoče odpovedati stanovanje samo dvakrat na leto, in sicer 1. maja in 1. novembra, ter 2. da se s posebno novelo zakon o oderuštvu razširi tudi na stanovanja. Z ugoditvijo teh želja bi se položaj gmotno šibkejših najem* nikov znatno zavaroval.
Omejitev pravice upokojencev dd draginjskih doklad. Članku pod tem naslovom, ki je bil priobčen v zadnji številki našega glasila, je treba dodati še naslednje izpopolnilo, da ne nasta* ne nepotrebna zmeda. Določbe prvega odstavka čl. 16. odločbe ministrskega sveta št. 107.201/24 (da namreč pra* vica do draginjskih doklad ne pripa* da upokojencem, ki imajo od lastne* ga premoženja ali pa od osebnega dela na mesec vsaj 3000 'Din ali več dohodkov) v smislu čl. 17. iste odloč* be ne veljajoj za upokojence in upo* kojenke, ki prejemajo osebno po* kojnino, če so upokojeni(e) po 20 le* tih efektivne službe; za upokojenke pa, ki uživajo vdovsko pokojnino, ne veljajo v slučaju, če so že starejše od 65 let. Če ima torej upokojenec (upokojenka), ki je bil upokojen po 20 letih efektivne službe, od osebnega dela n. pr. kot privatni nameščenec ali od lastnega premoženja (n. pr. iz hišne ali zemljiške imovine), tudi več nego 3000 Din dohodkov na mesec, mu kljub temu pripadajo osebne in družinske doklade. — Toliko smo, opozorjeni po prijatelju našega 'lista, smatrali potrebno dostaviti, da se pre* prečijo eventualne pomote.
Vojaška služba. Kakor poroča ljubljanski »Poštar«, je gradbeno mi* nistrstvo obvestilo ljubljansko poštno direkcijo, da glavna kontrola spet vlaga tožbe na državni svet proti pri* znanju vojaške službe, ne oziraje se na odločbo obče seje državnega sveta z dne 21. in 22. decembra 1925. Mini*
strstvo sporoča, da do odločitve dr* žavnega sveta ne bo več priznavalo vojaške službe, pač pa da bo imelo prošnje v evidenci. Kdor se pa hoče pritožiti na državni svet, lahko kljub temu takoj dobi od ministrstva nega* tivno rešenje.
Draginjske cjdklade častnikov in vojaških uradnikov. Proglašen je za* kon, s katerim se priznavajo častni* kom, vojaškim uradnikom, podčastni* kom in gojencem vojnih akademij osebne in družinske draginjske dokla* de ter stanarina po odločbah ministr* skega sveta od 24. januarja 1924., D. R. št. 7500. od 28. februarja 1924., D. R. št. 21.800 in od 23. januarja 1926., D. R. št. 99.000. Obenem poob* lašča zakon ministrskega predsedni* ka, da more te draginjske doklade na predlog finančnega ministrstva zvišati, znižati ali sploh ukiniti.
Udruženje jugpslov. učiteljstva. Letošnja pokrajinska skupščina ljub* Ijanskega poverjeništva UJU se bo vršila dne 19. in 20. julija v Novem mestu. Širji sosvet je na seji v Mari* boru dne 26. aprila t. 1. sklenil, naj bo glavna točka na letošnji pokrajin* skl skupščini »gospodarska osamosvo* jitev učiteljstva«.
Zveza nabavljalnih zddrug držatv* nih uslužbencev. Letošnja redna skup* ščina Zveze nabavljalnih zadrug se bo vršila dne 25. maja ob 8. uri zjutraj v Beogradu. Skupščina, ki je že de* veta, se bo vršila v dvorani Doma Zveze v Poenkareovi ul. št. 21.
Redukcija banovinskih proraču* nov. Ministrski predsednik je izdal odločbo, da se izvrše potrebni ukrepi za zmanjšanje banovinskih izdatkov. Ker so v odobrenih banovinskih pro* računih določene mnoge postavke, katere bi se brez škode mogle opu* stiti, oziroma jih je mogoče brez škode reducirati na manjše zneske, je potrebno, da se ti krediti po mož* nosti zmanjšajo, oziroma da se pri izdajanju postopa skrajno varčno. To so v prvi vrsti krediti za repreze^thcijb in zaupne potrebe. Službeno obvestilo pravi v nadaljnjem:	»V isto vrsto
pridejo tudi oni izdatki, katerih po* trebe bi se mogle poravnati v znatno manjših vsotah: za podpore uradni* kom in služiteljem, za službena poto* vanja. za honorarje in nagrade za
»ZadrugarstvO«. Prejeli smo 4. številko tega glasila Zveze nabavljal* nih zadrug državnih uslužbencev, ki izhaja po enkrat na mesec v Beogra* du. Vsebina: Inž. Agr. Bož. Jova* novič: O pekarskoj vrednosti savez* nog brašna. Jos. Ferjančič; Beograd: Naše zadrugarstvo u brojkama. V. Vojnovič: Opštinska trošarina grada Beograda. Iz naših zadruga: Pitanja i odgovori. Razno. Poziv. — Naročnina »Zadrugarstva« za leto 1930. znaša 60 Din. Dobro urejevani zadrugarski list (urednik Miloš Štibler) vsem drž. nameščencem toplo priporočamo.
Nova knjiga. V lastni nakladi je izdal g. Lovro Kalašič knjižico »Ured* ba o naknpdi putnih i seobnih troško* va državnih službenika građanskog1
Dne 1. februarja je bila otvorjena v Ljubljani železničarska menza (o kateri smo v našem listu že poročali, op. ured.) kot oddelek železničarske nabavljalne zadruge. Ta menza je tretja po vrsti, ki je bila ustanovljena v Ljubljani. Dalj časa že poslujeta uradniška menza in splošna javna ku* hinja v Delavski zbornici. Ker se v obeh teh menzah hrani veliko število konzumentov in ni bilo mogoče novih članov več sprejemati, se je železni* čarska nabavljalna zadruga odločila, da ustanovi za svoje Člane posebno menzo. Po naklonjenosti železniškega direktorja v Ljubljani, ki je zadrugi pod zelo ugodnimi pogoji stavil na razpolago lokale za menzo, je le*ta začela poslovati in se prav lepo raz* vija. Prvi dan je prišlo na kosilo 60 zadrugarjev, po osmih dneh je štela menza že 100 stalnih gostov. Za ko* silo se plača 6 Din, za večerjo pa 5 Din. Brezmesne, a zadosti velike obroke hrane daje menza za 4 Din,
prekomerno in izredno službo, izred* ne posle, osebni izdatki itd. »Vsi ti previsoko proračunani izdatki naj se naknadno pregledajo in v najkrajšem času zmanjšajo na višino stvarnih po* treb.
Konec »Uradnega lista«. Po ods ločbi bana dravske banovine je z 9. majem 1930. prenehal izhajati »Uradni list kr. banske uprave drav* ske banovine«. Namesto njega se je ustanovilo novo uradno glasilo z na* slovom »Službeni list kr. banske upra*-j ve dravske banovine«,, ki objavlja, ka* kor prejšnji »Uradni list« vse zakon* ske predpise, uredbe osrednje vlade in bana, banske okrožnice, občeve* Ijavne odredbe, razne objave iz »Služ* benih Novin« in izpremembe v oseb* ju. Izhaja v obbki 3i‘50 X 23‘50 cm. Prva številka je izšla dne 13. maja.
Sprejem gojencev v pomowM) zrakoplovsko šolo. Po odredbi mini* stra za vojsko in mornarico bo letos sprejetih v zrakoplovsko podčastniško šolo mornarice v Divuljah (pošta Ka* štel Stari v Dalmaciji) za gojence do 150 mladeničev iz civilnega prebival* stva in iz mornarice. Šolski tečaj se prične dne 1. oktobra in traja dve leti. Sprejemajo se kandidati stari do 21 let, ki so popolnoma zdravi in za letalsko službo pri pomorskem zrako* plovštvu sposobni ter so dovršili uspešno vsaj štiri razrede osnovne šole in prebili najmanj leto dni v ko* vaškem, mehaničarskem, monterskem, ključavničarskem, strugarskem, šofer* skem, električarskem, kleparskem ali podobnem obrtu. Kandidati naj se prijavijo komandantu pomorsko*zra* koplovske šole s svojeročno spisano prošnjo najkasneje do 2. septembra. Pripominjamo, da so z novim zajfo* nom podčastniki, zlasti še zrakoplov* ci, prav dobro preskrbljeni. Kandidati, ki se nameravajo posvetiti samo me* haničarstvu, niso prisiljeni letati. Po dovršeni šoli imajo gojenci kot višji podčastniki pravico, opravljati pozne* je izpit za strokovnega častnika po* morsko zrakoplovne stroke. Opozar* jamo na razp:s v 57. številki »Urad* nega lista«.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra in lika tovarna J O S. REICH.
knjige.
reda«. Knjiga vsebuje uradno bese* dilo uredbe o povračilu potnih in se* litvenih -stroškov od 15. marca 1930., razen tega pa nekaj praktičnih pri* merov z obrazci, kako je sestavljati potne, oziroma selitvene račune po tej uredbi. Ti obrazci so sestavljeni posebe za uradnike in za zvaničnike in za razne načine potovanja. Knji* žica bo prav dobro služila vsem dr* žavnim uslužbencem, ki morajo po službenih opravkih potovati, oziroma ki morajo predlagati potne račune za selitve. Knjiga se naroča pri izdaja* telju g. Lovru Kalašiču v Zagrebu, Prilaz 52. Cena knjigi je 12 Din in se pošilja znesek s čekovno položnico št. 36.549, Zagreb. Po povzetju velja knjižica 19 Din.
Menza nudi gostom po njihovi želji hrano po količini in kakovosti kakor to gostje žele. Poziva jih, naj se izrazijo, da*li žele boljšo in obil* nejšo hrano, ki bi bila par dinarjev dražja, ali se pa zadovole s sedanjo. Če bi se število članov zvišalo na par stotin, obeta menza, da bo nudila go* stom dvoje vrst jedi po prosti izberi.
Snovanje takih menz je treba vneto podpirati v vseh tistih krajih kjer je večje število državnih nami' ščencev*samcev ali uslužbencev, ki so navezani na službo tako da ne mo* rejo domov, ali pa so njihovi domovi preveč oddaljeni. Pomen menz je po sebno velik zato, ker je gost ki silirani v njih, gotov, da dobi dobro, svežo in higiensko hrano za mal d • nar. Izdatek 270 do 300 Din na m, s e : za kosdo in večerjo je za državnega uslužbenca z mesečnimi prejemki do 1000 Din tako nizek, da ga more prav lahko prenesti vsakdo in z ostankom
Vestnik.
ne letne skupščine odposlancev z dne
Nove
Vprašanje prehrane po menzah.
svojih prejemkov kriti druge življem ske, deloma tudi kulturne potrebe.
Dobro organizirane menze znat* no zvišujejo i državnim uslužbencem mesečne prejemke. Zato je treba te prav enostavne, toda koristne usta* nove snovati v vseh sreskih mestih ali vsaj v vseh mestih, kjer že po* stoje nabavljalne zadruge državnih uslužbencev.
Teržan. (Iz št. 3. mesečnika »Zadru* garstvo«, Beograd).
Stavbna zadruga državnih nameščencev v Novem mestu.
Kakor drugod, tako je tud v, Novem mestu zavladalo po končani vojni stanovanjsko pomanjkanje, ki se je leto za letom še večalo. ,Ko so se morali železničarji po nalogu upra*-ve izseliti iz vagonov, so si poiskali ti izgnanci zasilna stanovanja v kle*, teh, podstrešjih itd. Boljših stanovanj se skoro ni dobilo, a če je kdo tako stanovanje zasedel, je moral za to. plačati visoko najemnino. Toda le malo je bilo državnih uslužbencev, ki šo si mogli privoščiti boljša stanova* nja. V tem, skoroda obupnem polo* žaju je vznikla med državnimi name* ščenci in železničarji misel na samo* pomoč. Kot so se otresli trgovcev prt preskrbi z živi jenskimi potrebščinami z osnovanjem nabavljalnih zadrug, tako so se hoteli postaviti na lastne noge tudi pri stanovanjski akciji po geslu: »Pomagaj’ si sam in Bog ti bo, pomagal!« Leta 1927. so osnovali »Sta* novanjsko zadrugo državnih name* ščencev«. Člani te zadruge so držav* ni nameščeno», to je državni uradniki in uslužbenci ter železničarji vseh ka* tegorij.	,
Najprvo je stopila nova zadruga v stik z novomeško občino, ki je ve* likodušno odstopila zemljišče po ceni 1 Din za kvadratni meter ter pre*
j vzela jamstvo pri Mestni hranilnici novomeški za 1 milijon dinarjev po* sojila novi zadrugi.
Član zadruge lahko postane vsak državni nameščenec ali železničar, ki plača 50 Din vpisnine ter 1000 Din za delež, katerega lahko vplača tudi v obrokih. Član pa, kateri hoče gra* diti, mora pri izadrugi založiti naj* manj eno tretjino zneska proračuna* nih stavbnih stroškov. Do dve tretjini ali največ 60.000 Din pa preskrbi za* druga kredit pri Mestni hranilnici v Novem mestu, in sicer po 8% obresti s pribitkom 0'5% za upravne stroške, torej skupno 8‘5% obresti. Zadrugi pa plača gradeči član za njene uprav* ne stroške 1% vseh gradbenih stroš* kov kot enkratno plačilo.
Kreditirani zneski stavbnih stroš* kov se morajo plačati najkasneje v il5 letih z enakomerno mesečno amor* tizacijo. Dolg se pa lahko poravna tudi vsak čas prej celotno ali pa del* no ali /pa v večjih zneskih, nego so posamezniku mesečno predpisani.
Do letos je zadruga zgradila že 26 hiš, a kredit ni izčrpan niti do po* lovice in tudi stavbnih parcel ima še nekaj na razpolago.
Posamezne hiše so stale od 40.000 Din (enodružinske pritlične z dvema soboma, kuhinjo in pritiklina* mi), do 150.000 Din (visokopritlična, enonadstropna brša z dvema večjima in enim manjšim stanovanjem ter enim poslovnim lokalom).
Stavbe bi bile izdatno cenejše, če bi se vse gradile po enotnem načrtu — enotni 'tipi — ker bi bila nabava načrtov le enkratna, lesni deli: okna, vrata, strešni stoli itd. bi bili vsi ena* ke mere, bi se jih lahko nabavilo v večji množini in bi bili vsled tega ce* nejši. V prostem stanju znašajo stavbni stroški 800 do 1200 Din za kvadratni meter zazidane površme.
Amortizacije in obresti skupaj ne presegajo stanarine za enako na* jeto stanovanje. Mesečni odplačevalni znesek znaša približno 1% zazidane vsote, to je od 400 Din dalje. Ker meri stavbna parcela približno 750 m2, ostane tistemu, ki zida, še toliko sveta, da ga lahko uporabi za vrt, na katerem pridela potrebno zelen* javo, povrtnino in sočivje, ki zado* stuje mali družini za vse leto.
Marsikateri zadrugar je izjavil, da je .srečen, ker ima hišico, katera bo nekoč njegova last; da nikdar ni mi* slil, da bo amortizacijo tako lahko — odnosno še lažje — zmagoval kot na» jemnino.
Velika zasluga za uspeh zadruge gre predsedniku g. Jak. Luznarju, viš» jemu sodnemu svetniku, ki predse» j duje zadrugi že od njene ustanovitve, in pa novomeški občini.
Marsikdo je iz početka nezaupno gledal na delovanje zadruge. Ko so pa uvideli zadružniki, da gre odbor bvrno dalje po začrtani poti do cilja, Ida se hiše na Marofu množe od me» Iseca do meseca, so se opogumili tudi nezaupneži. Do kakih uspehov vodi fcadružna akcija, razvidimo tudi ob tej priliki iz raznih oglasov, ki vise tu pa tam po Novem mestu in na kate* Hh se najavljajo prazna stanovanja !za oddajo v najem, česar ni bilo pred hašo stavbno akcijo, i	(»Zadrugar«, Ljubljana).
Narodno gospodarstvo.
Posojilo za obnbjvlo njaših cent. Z uredbo o banovinskih davščinah, ki jo je objavil »Uradni list« od 16. apri» la se pooblašča ban uvesti zaradi ustanovitve cestnega fonda doklado na državno trošarino na bencin v iz* meri največ 100 Din na 100 kg. Dalje se pooblašča ban najeti za kritje iz» rednih izdatkov investicijsko' posojilo
do 60 milijonov dinarjev. S tem poso» jilom namerava banovna temeljito popraviti, in obnoviti naše ceste. Kot prvo pride V poštev asfaltiranje ceste Lesce*Bled ter tlakovanje cest okrog večjih mest.
Naše naqodr(Q pretnožehje. Med
gospodarskimi vestmi poročajo čašo» piši, da je sklenil upravm svet druž* be »Mineš de Bor«, ki izkorišča zna* meniti in bogati bakreni 's rudnik v Boru v Srbiji, 300 odsfotno dividendo. To se pravi, da bo izplačano za vsa* ko deln:co, ki se glasi na 100 dinar* jev. 300 dinarjev. Sedež družbe je v Parizu in so lastniki delnic, oziroma borskega rudnika Francozi. Pri 15 mi* lijonski glavnici, ki so jo delničarji vložili v podjetje, znaša samo letos čisti dobiček 45 milijonov dmjtrjev.
Zvišana doseljeniška kvot* Jugo* stavije v U. S. A. Kvote doseljevanja v Ameriko so sedaj na novo zakonito uredili. Doseliti se sme odslej na leto 153.714 oseb, dočim je znašala kvota leta 1924. še 164.6671. !Med 14 državami, kojih kvota je zvišana, je tudi Jugo* slavija; njena kvota se je dvignila od 671 na 845. — Kvoto Avstrije so, zvi* šali od 785 na 1413, kvoto Ogrske od 473 na 869, Italije od 3845 na 5802. Poljske od 5982 na 6524, Velike Bri» tanije in Severne Irske (Ulster) od 34.000 na 65.721; zelo je padla kvota Nemčije (od 51.227 na 29.957), Švice (od 2081 na 1707) in Irske države (od z8 567 na 17.852). Primerjana z dru* gimi državami je naša kvota še zrnc» raj majhna.	1
Nova tobačna ijoVarna. V Nišu jv dograjena ena največjih in najmoder* nejših tobačnih tovarn v Evropi. To* varna šteje več velikih poslopij. De» lavcev bo v početku zaposlenih nad 900. Število delovnih moči se bo po» lagoma znatno povečalo. Dnevno se bo predelalo približno 13.000 kg toba» ka. Tovarna ima najmodernejše stro* je, ki so urejeni na električni pogon.

Priporočamo Vam „PUCH“ koleSa
ki so med vsemi nnjtrpežnejša. Dobe se po ugodni ceni in tudi na obroke pri tvrdki
IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7.

Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. -— Raznovrstno rudninsko vodo.
3
Ljubljana, Jurčičev trg 1
♦'•'•'•'•'•'•'•'•'•'•♦•'•'•♦♦«♦♦«V»
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah ki inserirajo
v „NAŠEM GLASU“
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	—
Pisalni stroj JEM.“ nott 0
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
lijnhljana. Gradišče 10
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
L. Mškuš
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
|||C. J. HAMANN
nll	Uubllana
Vam nudi najsolidneisi vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov» perja» modnih ootrebščin - Predt’skarSja modernih ročnih del-
II
I
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejsega d« najmodernejšega. — Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku; brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah; časopise, revije, mladinske liste, plakate, letake in osmrtnice. •» Zahtevajte cenik!
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. Lastna tvornica šolskih zvezkov. .*•' Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.
TELEFON ŠTEV. 2312. * RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761.

Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno odgovarja France Štrukelj. Vsi v[Ljubljani.