I RAVNATELJ L JU i I J Sta PoMUn« poračun) ena (C. C. con U porta) v Trsta« v petak, H« februarja 1»27, Posamezna Številka 39 cent. Letnik Lil List izhaja v 3 mesece L t 6.50 veC.^ v širok osti |4eT i slice, zahv ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, r celo leto L 75.—, v iiottnitro mesečno £30 stol. — Oflamiaa za i mm prostora veke in obrtne oglase L 1.—, za oemrt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.— prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Aseiai 30. Telefon 11-57. Dopisi naj se poStljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarn« «Edino«W Poduredništvo v Gorici: ulica Gioaue Carducci št. 7, I. n. — TeleL ii. 327. Glavni in odgovorni urednik: proL Filip Peric. m Povojno stavbno iitomle v irstu Med neštevilnimi perečimi problemi, ki so se pojavili kot posledica dolge svetovne vojne, •nahajamo na vidnem mestu hrc z Tvomno vprašanje likvida-c; mcvanjske krize, ki po- oca še vedno toliko gorja ne-premožnejsim slojem prebivalstvu vseh velikih središč. Vsi najrazličnejši poizkusi, ki so bili doklej v raznih državah v t*'- » oziru storjeni, so rodili ve-t i a delne ali celo negativno nasprotne uspehe. — Zato tlimo, da postaja to vprašanje od dneva do dneva kočij ivejše in da pridobiva vedno bolj na \ ažnosti — postaja državni pro-m, katerega rešitev mora H«r i ena na jsla vnejših skrbi . iad zainteresiranih držav. Preji ušča.ti pa rešitev tega tako važnega vprašanja privatni inicijativi, bi po menilo postaviti široke mase ljudstva« pred u-soiino alternativo: ali plačati monopolne cene — ali brez-sirešje! Nočem tu opisovati, koliko gorja in skrbi povzroča še dandanes t>taiiovanjska kriza našemu mestu, ki tudi pri t~m vprašanju ni hotelo zaostati za drugimi mesti: beda v prenapolnjenih in iz higij enakega in socijalnoga vidika neprimernih zasilnih zavetiščih, dnevni prepiri med hišnimi posestniki in na poizkusa prehoda iz stanovanjske zašči-!te v predvojno svol>odno ko.ii-;kurecico, bazirajoč .se na igri ponudb in povpraševanj, katero naj bi podpirala široko po-tezna gradnja velikih stanovanjskih kompleksov. V pričujočem članku hočemo pregledati celotno stavbno agilnost našega inesta, ki naj bi bila glavni likvidacijski faktor stanovanjske krize. — V ta namen si moramo predvsem razdeliti celo povojno razdobje v dve jasno določeni dobi: v prvo, približno štiri leta traja jočo, to je od konca svetovne vojne pa do raztegnit ve na našo deželo onih prvih zakonov, ki predvidevajo znatno redukcijo hišnih davkov za novozgrajene stavbe (1918-1921); in v drugo, do današnjega dne trajajočo. V prvi dobi vlada v gradbeni stroki popolna mrtvilo. Nova poslopja so silno redka in še ta malenkostnih dimenzij. Glavna skrb hišnih gospodarjev' je odprava poškodb, ki so se pojavile v dolgi dobi vojne na stavbah, bodisi radi vremenskih vplivov, bodisi radi obrabe. — Iz statistik, ki jih objavlja tržaška občina vsake tri mesece, sledi, da je tukajšnji Tehniški urad izdal 1. 1920. dovoljenja za zasedbo le 198 novih glavnih stanovanjskih prostorov (izključeni so torej v tem številu postranski prostori, uradi in trgo-vrne); malo večji je porast v naslednjem letu (1921): 262 novih stanovanjskih prostorov. Drugo dobo, katero hočemo zopet razdeliti v dva dela, za-moremo nazvati «dobo delavnosti«. — V prvem delu (1922-1923) zaznamujemo redni postopni razvoj gradbenega gibanja, katero podpirajo, kot že rečeno, razni dekreti, izdani v prilog posestnikov novih poslopij. Število zasedenih novih stanovanjskih prostorov znaša v letu 1922. že 392, torej za 130 več od prejšnjega leta; v letu 1924. pa 425. — Pravi razmah stavbene agilnosti pa pričenja pravzaprav šele v drugem delu «dobe delavnosti« (1924-1926), kateremu kumuje znani dekret iz leta 1923., ki predvideva popolno o-prostitev vseh "davkov in doki ad za dobo 25 let za tekom časa od 5. VII. 1919. pa do 31. XII. 1926 započete in dovršene nove zgradbe. Ta dekret pa, mo-mentano, ni rodil onega uspeha, katerega se je hotelo ž njim doseči, kajti nove zgradbe, ki so se pričele graditi, so bile večinoma luksuriozne in stanarina, odnosno odkupne cene njih stanovanj so dosegale skoraj fantastične zneske. Le I. C. A. M. (občinski zavod za gradnjo ekonomskih stanovanj) je pričel zidati velika poslopja z relativno nizkimi stanarinami. Iz sta- tistik posnemam zopet, da je bilo 1. 1924. zasedenih 859 novih stanovanjskih prostorov, torej za 434 več od prejšnjega leta; leta 1925. pa nam zaznamuje, v primeru s prejšnjimi leti, sko-rai neverjeten porast: 2822 novih stanovanjskih prostorov. — Največ zasluge ima pri tem «Icam», ki ni zgradil v tem letu nič manj kot 39 zgradb, in sicer za 31 več nego leta 1924. N e pr ed vide vane mu izrabljanju dekreta iz 1. 1923. je napravil konec nov dekret (iz 1. 1925), ki je odrejal, da velja popolna oprostitev vseh davkov in do-kliui za vse nove zgradbe, ki so se pričele graditi pred 25. VIII. 1925 in ki bodo dovršene pred 31. XII. 1928; popolna oprostitev za dobo 25 let pa velja tudi še nadalje za vse one nove stavbe, katerih stanovanja ne bodo vsebovala, poleg stranskih prostorov, več kakor tri glajvne stanovanjske ambijente. Kar se tiče slednjič stavbnega gibanja v lanskem letu, si žali bog ne moremo stvoriti popolne slike; kajti podatki zadnjih treh mesecev bodo objavljeni šele črez par mesecev; zadovoljiti se moramo zato s statistiko prvih devetih mesecev (1. I; 1926 - 30. X. 1926). Iz te posnemamo, da je bilo v tej dobi zasedenih 2247 novih stanovanjskih prostorov odgovarjajočih 571 stanovanjem. V gradnji pa se je v teh devetih mesecih nahajalo: 1.) 54 mestnih stavb in sicer: 2 enonadstropni, 6 dvenadstropnih, 3 trinad stropne, 5 štirinadstropnih, 27 petnadstropnih 9 šest na dstropnih, 3 sedem najet ropne; 2.) 92 vil in sicer: 7 enonadstropnih, 79 dvonadstropnih, 5 trinadstropnih, 1 štirinadstropna; 3.) 36 enonadstropnih kmetijskih hiš; 4.) 25 industrijskih zgradb (ledenic, tovarn.. ), avbo-garaž, hlevov i. si.; 5.) 41 prizidkov, adaptacij ra.znih prostorov v stanovanjske svrhe i. si. S temi novimi zgradbami, ki so se gradile v oni devetmesečni dobi, smo dobili, odnosno nam bo na razpolago v tekočem letu 3075* novih stanovanjskih prostorov. Pri gradnji navedenega števila mestnih stavb je bilo za-zidanih 18.187 m3 zemeljske površine. Tudi v tej dobi je največ gradil «Icam» in sicer 40 mestnih stavb in 63 vil, od katerih je posebno važen kompleks onih petdesetih vil, ki se nahaja v Rocolu in za katerega je prispevala vlada precejšnjo subvencijo; sam «Icam» je zazidal pri tem skupnih 11.590 m2. Tako je bilo torej stavbna gibanje od konca vojne pa do oktobra lanskega leta; v na^ slednjih mesecih se je pričelo z gradnjo se nekaterih poslopij; tako n. pr. osemnadstropne navlače ob pričetku kanala i. dr. Letos pa namerava «Icam» graditi še večje število velikih stanovanjskih poslopij in vil; na^ dalje je predvidevana gradnja kompleksa, stanovanjskih hiš za državne nameščence; sistemizacija Oberdanovega trga in s tem v zvezi gradnja velikih luksurioznili stavb itd.*) Nova poslopja so v splošnem lepa; nekatera bolj enostavna, druga zopet gosposka; spominjam n. pr. na lepa poslopja ob ulici Coroneo, poleg še vedno nedovršene sodnije; na palače «Assicurazioni Generali« in kinematografa «Excelsior»; na palačo špedicijske družbe «Adria-tica»; na visoko poslopje, ki se dviga na mestu nekdanje tiskarne lista «Lavoraitore»; na težko še nedograjeno palačo banke «Banca dTtalia»; na lepo, tudi se nedograjeno poslopje, ki se dviga na mestu nekdanje «Chiozze» itd. Vsa ta poslopja pa imajo v splošnem veliko «napako*: da je stanarina njih stanovanj v prevelikem nesorazmerju z dohodki družinskih poglavarjev. i. s. *) Pri tej priliki bi omenil, z ozi-rom na tozadevno notico v torkovi «Edinosti». da je bil pred približno dvema letoma razpisan natečaj za sistemizacijo Oberdanovega trga. Doposlani projekti so bili tudi nagrajeni, in sicer sta dobila prvo naeTado dva videmska arhitekta; toda sprejet ni bil noben načrt z motivacijo, da bi njega udejstvitev presegala oredvidevano svoto. Maršal Badogllo pri on. Mussolinijti Sprememba v najvišjih povrti-niških mestih RIM, 10. (Izv.) Predsednik vlade je sprejel načelnika generalnega štaba maršala Badoglio, s katerim se je razgovarjal o raznih vprašanjih, ki so nastala radi poslednjih sprememb v najvišjih poveljniških mestih. Načelnik generalnega Štaba, ki je neposredno podrejen predsedniku vlade, bo imel odslej svoj urad v palači Viminale, kjer ima Že tudi najvišji odbor . . ixii>o države, ki je istotako neposredno podrejen ministrskemu predsedniku. _ General Armani imenovan za načelnika aeronavtike RIM, 10. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil imenovan na mesto odstopivše-ga generala Piccio za načelnika italijanske aeronavtike general Armar»T Armando. Novi načelnik : tv ti k e se je zelo odlikoval poslednji svetovni vojni, tekom katere se je udeležil 90 bombardiranj raznih mest in strategičnih točk. Pred zasedanjem poštanske zbornice Zaupniki pokrajinskih parlamentarnih skupin pri on. Turati j u RIM, 10. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel generalni tajnik faši-stovske stranke zaupnike pokrajinskih parlamentarnih skupin. Julijsko Krajino je zastopal poslanec on. Dudan. Generalni tajnik on. Turati se je dolgo razgovarjal z zaupniki o predstojećem zasedanju poslanske zbornice ter jim je dal natančne instrukcije, katerih se bodo morali držati poslanci tekom parlamentarnega zasedanja. Dne 23. t. m. se sestanejo v prostorih poalanske zbornice poslanci posameznih pokrajin. _ Zo tosptdonkl paložaj Trsta se tudi icGtornale d'I- taftia» RIM, 10. (Izv.) Današnji «Gior-nale dTtalia» prinaša iz Trsta daljši dopis o tržaškem gospodarstvu; članek ima sledeč u-vod: «Problem Trsta, njegovega dela in njegove paroplovbe postaja vedno bolj pereč in mora vzbuditi večjo pozornost države. To pa ne samo radi važnosti, katero zavzema v splošnem o-k vir j u državnega gospodarstva, ampak tudi radi njegovega mednarodnega pomena in radi konkurence drugih pristanišč in tujih pomorskih mest. Zato je treba tržaški problem razmotri vati iz dveh njegovih vidikov, ako se ga hoče razrešiti, kar se na vsak način mora zgoditi. Temu razmotrivanju se hoče posvetiti boš naš list (scil. «Giornale d'Italia») s celo vrsto člankov.» _ Fašistovska pokrajinska vodstva RIM, 10. (Izv.) Danes ob 10. zvečer je izšel «Foglio d'Ordini», ki prinaša med drugim seznam nekaterih novih pokrajinskih vodstev. Goriška, ki tudi v tem seznamu ni zapopadena, bo o-stala najbrž še nadalje podrejena političnemu tajniku tržaške fašistovske zveze. Seznam italijanskih plemiških rodbin RIM, 10. (Izv.) V notranjem ministrstvu se pripravlja nov seznam plemiških rodbin v Italiji. Doslej je bilo v Italiji 8000 plemiških rodbin, toda v novem seznamu bo to število mnogo večje, ker bodo vanj vključene tudi rodbine, katerim je bila v poslednjem času ponovno obnovljeno priznanje plemstva ali pa znova podeljeno plemstvo. Novi seznam bo predstavljal pravi seznam plemiškega štetja in bo prvi seznam, ki je bil izdan po italijanskem ujedinjenju. Za izboljšanje radiofonske službe RIM, 10. (Izv.) Državna komisija, ki je bila pred kratkim u-stanovljena v svrho zboljšanja radiofonične službe, je pričela svoje delo. Pri njenem delovanju ji lahko izdatno pomagajo vsi ljubitelji radiia » tem. da pošljejo njenemu tajniku inženirju Timia Gorio, Rim, Viale del Re 131, kratke podatke o svojih pritožbah, željah in motnjah pri sprejemanju in poslušanju. _ Odnosan med jufoslaoljo in Rusijo po mnenju rimskega lista RIM, 10. (Izv.) Današnja «Tri-buna» prinaša iz Moskve kratek članek svojega poročevalca o odnošajih med Rusijo in Jugoslavijo. Moskva je poskušala pred kratkim doseči direktne stike z Jugoslavijo, da bi našla potom ustanovitve di-plomatičnih odmošajev z Beogradom kako komodno bazo za svojo politiko na Balkanu in v srednje-vzhodni Evropi. Čiče-rin je s tem namenom dal v Berlinu «Slovenskemu Narodu» oni znani interwiev, ki je vzbudil v Jugoslaviji toliko hrupa in ki je pripomogel, čeprav ni dosegel zaželjenih učinkov, k tajni diplomatični akciji, katero je hotel razviti na Balkanu, izrabljajoč izredno psihološko stanje Jugoslovanov, ki so bili alarmirani vsled italijansko-albanske pogodbe. Toda upanja Moskve so se izjalovila. Radić, ki je smatral trenutek za ugoden, da izvede svoj napad proti Italiji in da zavede Beograd v naročje Rusije, je moral konstatirati, da v Beogradu prevladuje treznost in se smatra prijateljstvo z Italijo za neobhodno potrebno osnovo jugoslavenske politike. Takrat se je Moskva nadejala na skorajšen padec Uzunovićevega ministrstva, ki je v resnici tudi padlo, toda novo vlado je sestavil zopet Uzunovič, vsled česar je Radič doživel nov neuspeh in vsled tega je doživela neuspeh tudi politika Moskve. Ruski tisk in moskovski politični korgi niso zamogli skriti občutka razočaranja, katero je jfzbudila vest o novem Uzuno-vićevem kabinetu, o popolni izključitvi Rusiji prijaznega in protiitalijansikega Radića. Izraža se upanje, da bo ta dogodek dal pobudo za energično akcija s strani Radićeve opozicije, ki bo imela za posledico ponovni padec jugoslovenske vlade in ustvaritev novega položaja, ki bo ugoden za Radićeve in moskovske načrte. Mi moramo, pravi član k ar, slediti z največjo pozornostjo Radićevim manevrom in akciji, katera izvršuje Moskva z oziram na Beograd, ker te stvari rodijo za italijansko politiko znatne interese. Tudi predstojeća pogajanja s Francijo, katerih pričetek je določen na 20. februarja, se bodo utegnila baviti tudi v svojih osnovnih točkah z italijanskimi interesi v Evropi, na Balkanu in na Sredozemskem morju. Biv^i bolgarski minister obsojen na tri leta ječe SOFIJA, 10. Bivši bolgarski finančni minister Turlakov, ki je bil eden izmed voditeljev zmernih zemljoradnikov, je prišel pred sodišče radi raznih poneverb. Kasacijsko sodišča 'ga je obsodilo na tri leta ječe; za 10 let so mu odvzete vse civilne pravice, poravnati pa bo moral poleg tega škoda, ki jo je napravil erar ju, in bo zato plačal 10 milijonov levov. Nemški poslanik v Parizu pri Briandu PARIZ, 10. Von Hoescli, > m-ški poslanik v Parizu, se je povrnil iz Berlina, kjer se je bil razgovarjal z zunanjim ministrom Stresemannom pred njegovim odhodom v Italijo. Von Hoesch je sinoči obiskal g. Bri-anda in je z njim več časa kon-feriral. _ Novi Jugoslovanski poslanik ▼ Sofiji. BEOGRAD, 10. (Izv.) Vlada je zaprosila danes pri bolp\r?ki vladi agrement za Ljubo NeSiča, sedanjega poslanika v Varšavi, ki je imenovan za novega poslanika v Sofiji. _ Kitajska meščanska vojna WASHINGTON, 19. (Izv.) Po konzularnih poročilih, ki prihajajo iz Kitajske, se meščanska vojna vedno bolj širi. V poslednjem času se je meščanska vojna razširila tudi na pokrajino Yu-Nan, kjer je bila odkrita zarota proti vladi. Pričakujejo se veliki nemiri in konflikti. Resen položaj na Portugalskem Revolucionarno gibanje se širi? Obstreljevani; Oporta PARIZ, 10. Iz obmejnih krajev je dobil ariški «Joumal» več poročil o razvoju revolucionarnega gibanja na Portugalskem. Po teh poročilih je treba sklepati, da so vstaši v Oportu doživeli poraz in da so zmagovite vladne čete odkorakale proti portugalskemu glavnemu mestu Lisboni, da ojačijo tam vrste vladi zvestiii čet, ki se borijo proti revolucijonarcem. Posadke vojnih ladij, ki so zasidrane v lisbonskem zalivu, so odrekle pokorščino in se nočejo bojevati proti vstašem. Mnogo vlakov, polnih vojaštva in municije, je bilo poslanih proti Lisboni. Vest, da so bili voditelji revo-lucijonarnega pokreta v Oportu aretirani, ne odgovarja resnici. Med Brago in O portom so se sinoči še vršili boji med tolpami vstašev in med vladnimi četami. Zveza med Oportom in Barcelono vzdržujejo letala. Neki očividec pripoveduje, da so vladne čete z 20 topovi streljale na O porto. V mestu je nastala velika panika in prebivalstvo je prestrašeno bežalo na čolne in jadrnice ter se skušala rešiti na morju. Celih šestnajst ur je trajalo obstreljevanje mesta. Več velikih, ^rasnih palač je bilo porušenih. Po dosedanjih računih je več kot sto oseb izgubilo življenje, kakih 300 pa jih je bilo ranjenih. Vodja vsta- šev general Souz se je z vsemi svojimi četami predal vojnemu ministru; izjavil je, da polaga orožje, ker noče, da bi se mesto Oporto izpremenilo v kup ruševin. V torek ob 10. predpoldne je vojni minister na Čelu svojih čet pri j ali al v mesto. Prebivalstvo ga je sprejelo zelo hladno. Proti večeru istega dne je položaj postal spet normalen. Vlaki so pričeli spet voziti. Mnogo vstašev je skušalo pobegniti preko meje na Špansko, ker se boje represalij. Vsekakor pa si sedaj še ni mogoče ustvariti jasno sliko o položaju, kajti le redka poročila prihajajo preko meje. Vlada je namreč uvedla strogo cenzuro. Uolne ladje bombardirajo lisbono PARIZ, 10. (Izv.) Iz Madrida poročajo, da so glasom vesti, ki prihajajo s portugalske meje, vladi zveste bojne ladje, ki so zasidrane v Tagu, močuo bombardirale nekatere dele presto-lice, v katerih so se utrdili vstaši. Od bombardiranja povzročena škoda je ogromna. Po istih vesteh izgleda, kakor da se vstaja vedno bolj širi. MADRID, 10. Sinoči je general Primo de Rivera sprejel novinarje ter jim je povedal, da je položaj na Portugalskem zelo resen. Ves severni del dežele jo baje že v rokali vstašev. novi državni proračun pred jugoslovansko narodno skupščino BEOGRAD, 10. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je po običajnih formalnoaiih predsednik narodne skupščine sporočil, da je anketni odbor predložil poročilo o zlorabah pri državnih dobavah v Adamovu. Samostojni demokrat, poslanec dr. Popović, je v imenu opozicije zahteval, naj se o tem poročilu takoj otvori razprava, da zvesta narodna skupščina in narod o zlorabaJh z državnim denarjem in tudi o krivcih, ki so to zagrešili. Opozicija je dr. Popović u viharno pritrjevala, vladna večina pa je nujnost tega predloga odklonila, kar je izzvalo v opozicijskih vr ' i silne proteste. ^ Predsednik narodne skupščine je nato sporočil, da pride na mesto umrlega poslanca dr. Vandekarja v narodno skupščino Andra Petković. V imenu samostojnih demokratov je nato poslanec Juraj Demetrović stavil nujen predlog glede avtentičnega tolmačenja zakona o volilnih imenikih.' Narodna skupščina je predlog sprejela. Za tem je prometni minister odgovarjal na interpelacijo posameznih poslancev glede zgradbe novih železniških prog, med drugimi tudi proge Krazi-na-Rogatec. Minister je izjavil, da so vse priprave že dokončane, vendar pa se dela ne more nadaljevati, ker ni na razpolago potrebnih kreditov. Vlada bo zato najela posojilo v inozemstvu. Za tem je narodna skupščina prešla na razpravo o državnem proračunu. V imenu vladne čine je podal poročilo poslanec Gavrilavić. Nato pa so podali svoja oddvojena mnenja poslanci opozicije. Seja narodne skupščine je bila zaključena ob 13. uri ter je bila prihodnja sklicana 7 jutri dopoldne. Na jutrišnji seji bo finančni minister podal ekspoze o finančni politiki vlade in finančnem položaju v državi. BEOGRAD, 10. (Izv.) Svetozar Pribičević je predložil predsedniku finančnega odbora 24 emendamentov. Med drugim je zahteval, naj se znižajo vsi krediti v zaupne svrhe, zlasti pa dispozicijski tand predsednika vlade in zunanjega ministra. Nadalje je zahteval ukinjenje kreditov za nepotrebne izdatke, v prvi vrsti pa za avtomobile in šoferje onih ministrstev, ka^ terih resorti se po zakonu o centralni upravi ukinejo. To so ministrstva za vere, za pošte in brzojav, za šume in rudnike, za agrarna reformo, za socijalno politiko in za izenačenje zakonov. _ Gstancvlte« liurctlnesa seljaSKEša Kluba Klub tvorijo HSS ter Črno sorski federalisti in šteje 53 peslanccv BEOGRAD, 10. (Izv.) Nocoj je imel radičevski klub sejo in sicer po konferenci med člani črnogorskega federalističnega poslanskega kluba in vedstvemn IISS. Na tej seji je sporočil predsednik kluba dr. Stanko Šibenik, da se je dosegel popoln sporazum s črnogorskimi poslanci dr. Drljevićem, Vuleti-čem in Mihajlom Ivanovićem, ki so v to svrho dobili soglasno odobrenje glavnega odbora, svoje stranke, da ustanovijo s poslanci HSS nov klub, ki naj se imenuje Narodni sel jaški klub. Po daljši debati je bila sprejeta resolucija, ki se glasi: «Podpi-sana zastopnika khiba IISS in Črnogorskega poslanskega kluba sta ugotovila enotnost stališča glede notranje in zunanje politike države in sta zato podpisala sporazum, ki se glasi: 1.) Ker pri nas seljaštvo po svojih tradicijah ni stan, ampak narod, mora biti zato naša državna politika seljaška, ako hoče biti nacijonalna. 2.) Oba kluba se v svojem javnem delovanju postavita na stališče obstoječe državne ustave in zakonskega reda, priznavajoč kot vodilno misel enotnost državne ideje in enakopravnost vseh pokrajin in državljanov neglede na narodna pripadnost. 3.) Najvišji interesi države, ki jih predstavlja njena gospodarska, kulturna in obrambna moč zahtevajo zakonitost kot jamstvo nadaljne ljubezni vseh državljanov do svoje domovine. Na mesto politike sile, ki ni v skladu z ustavo in obstoječimi zakoni, mora takoj stopiti politika zakonitosti, pravičnosti in človečnosti ter dejanska svoboda vseh državljanov. Da more v pravcu teh načel priti politika do krepkejšega izraza v parlamentu, sta zastopnika obeh klubov, prvi po pooblastilu stranke in svojega kluba, drugi pa po soglasnem sklepu glavnega odbora svoje stranke, sklenila: Klub HSS in Črnogorski poslanski klub se združita v Narodni sel jaški klub, o čemer se nemudoma obvesti predsedstvo narodne skupščine.» Podpisana sta dr. Stanko Šibenik kot predsednik poslanskega kluba HSS in Mihajlo Ivanović kot predsednik Črnogorskega poslanskega kluba Dr. Šibenik in Pavle Radić sta nato v kratkih obrisih na- « EDINOST* V Trstu, dne 11. februarja 1927. glasala važnost tega. sklepa kot začetek splošne ljudske stranke v Jugoslaviji. Predsedstvo novega kluba se je nato takoj konstituiralo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Šibenik, za prvega podpredsednika Lavo Vuletič, za drugega Karlo Kovačič, za tretjega Nikola Preka, za tajnika pa dr. Bajikiovič in Zagorac. Narodni sel jaški klub šteje 53 poslancev. Jutri bo predsednik sporočil predsedniku nar. »kupščine ustanovitev tega kluba. _ Načrt za i zgradbo novih železniških prog ▼ Jugoslaviji. BEOGRAD, 10. (Izv.) Predsedstvo železniške konference na pooblastilo plenuma je izdalo definitivno resolucijo, ki jo je predalo prometnemu ministru in članom konference. Ta resolucija pravi med drugim: «Ker je v naAi državi potrebna gradnja večjega števila novih železnic, ki zahtevajo veiik kapital in daljšo dobo, je konferenca arzdelila gradnjo vseh projektiranih prog v dve skupini, kakor so pač važne in nujne. V prvo skupino spada 4248 km nor-mainotirnih in 701 ozkotirnih železnic, v drugo skupino pa 2303 km normalnotimih in 790 km ozkotirnih železnic. Izvedba tega programa bo stala približno 300 tisoč zlatih dinarjev za 1 km za normalnotirne in 170 tisoč zlatih dinarjev za 1 km ozkotirnih prog. Sredstva za gradnjo novih železnic se morajo dobiti z notranjimf ali pa zunanjimi posojili. Gripa t Snbotici. SUBOTICA, 10. (Izv.) Zadnje 3 dni je zbolelo za gripo 280 oseb. — Oblasti so takoj zaprle vse srednje šole, jutri pa bo ukinjen pouk tudi na vseh ljudskih šolah. Doslej je za gripo umrlo 5 ljudi. Združene držače ln Družba narodov WASHINGTON, 10. (Izv.) Zunanji državni urad »poroča, da so se Združene države definitivno odtegnile od pogajanj z Družbo narodov, ker je bil zavrnjen ameriški predlog, ki je predpostavljal, da vstopijo Združene države v Družbo narodov pod gotovimi pogoji. Anglija in dve drugi državi, katerih imeni nista znani, so se uprle predlogu Združenih držav, katerih predsednik Coo-\idge je sedaj izjavil, da se Združene države odtegnejo pogajanjem z Družbo narodov, ako ne bodo sprejeti ameriški predlogi. DNEVNE VESTI Za ilino bitko Posnemljemo sledeče iz dopisa, ki nam ga je poslala kmetijska potovalna šola v Gorici: Deževno vreme lanske jeseni ni samo oviralo in zadrževalo žitne setve, temveč je tudi onemogočilo posejati z žitom vso ono površino, ki jo je bil namenil kmet za žito. Posebno velja to za Vipavsko, Tolminsko ter Idrijo in okolico. V interesu posameznih kmetovalcev kolikor v interesu skupnosti je, in tudi načelnik vlade hoče, da se setev dopoini spomladi. Poleg tega se poseje v goriški pokrajini vsako leto okoli 700 hektarjev zemlje z ovsom. Tudi en del te zemlje bi se lahko porabil za posev pomladanskega žita in je tudi možnost, da se poseje vmes detelja. Kmetijski konji se dajo ceneje rediti, če se namesto ovsa vseje sirk (cenkventin), bob itd. Za to setev je potrebno primerno seme in tudi gnojilo. Kmetijska potovalna šola bo radi tega naročila amerikansko seme Manitoba I in bo poverila razdeljevanje Julijski Zvezi v Krminu, Kmetijskemu kon-sorciju v Gorici in svojim podružnicam v Idriji, Tolminu, Ajdovščini in slovenski Zadružni zvezi. Kmetovalci bodo deležni popusta 50 lir pri kvintalu. Rocifonle žensR in ofnk po podjeljfli in đelrvnlcsii Kr. prefektura opozarja prizadete, da morajo vsi oni, ki imajo v podjetju ali delavnici v službi ženske ali otroke, najkasneje do 28. februarja naznaniti to pristojni občiris k i upravi. Kot industrijsko podjetje ali delavnica se smatrajo vsi prostori, kjer se vršijo ročna dela obrtne narave, bodisi s stroji aH brez njih, in to brez ozira na število zaposlenih ljudi obeh spolov. VTzorce za naznanitev dobijo prizadeti pri svojih občinskih upravah, na katere naj se posamezna podjetja obrnejo. Žiebanje obligacij tržašk. mesta. Komisar tržaške občine naznanja, da se bo v lorek, dne 1. marca t. 1., ob 10. uri vršilo v manjši dvorani mestne hiše 11. žrebanje obligacij posojila tržaškega mesta iz leta 192fi, in sicer v višini, ki je določena v amortizacijskem načrtu. Izžrebane obveznice bodo iz-p ačane 6 mesecev po izžrebanju pri občinski zakladnici (v ulici S Lazzaro št. 4) s 114 lirami za vsakih nominalnih 100 lir, ako gre izmenjane obveznice, in s fiO lira'.oi za vsakih nominalnih 100 kron za neizmenjane obveznice. ZA UPOKOJENCE JAVNIH SKLADIŠČ Predsedništvo Udruženja državnih upokojencev Julijske Krajine sporoča, da bodo bivši u-siužhenci Javnih skladišč tMagaz-zini General[)% ki so bili upokojeni z 31. decembra 1920., dobili prve obroke na račun pokojnine že 12. t. m., torej jutri. — Toliko na znanje prizadetim. Iz tržaškega življenja Dve smrtni nasroil pri dela Včeraj zjutraj se je dogodila v ladjedelnici S. Rocco v Miljah smrtna nesreča. Tam gradijo že delj časa veliko motorno ladjo, na kateri je bil včeraj med številnimi drugimi delavci zaposlen tudi pleskar Josip Bartole, stanujoč v Miljah; delal je na visokem odru, postavljenem nad odprtino pri skladišču broA.. Okoli 9. ure, ko je bilo delo v polnem teku. se je nenadoma razlegel presunljiv krik in delavci, ki so bili zaposleni blizu odra, so videli, kako je Bartole nenadoma omahnil vznak ter strmoglavil z odra z višine kakih 12 metrov v skladišče, kjer je obležal nezavesten v luži krvi. Delavci, ki so bili priča presunljivemu prizoru, so naglo pohiteli k nesrečnemu tovarišu, toda ko so prišli k njemu, so na prvi pogled spoznali, da je vsaka pomoč za, man; siromak je bil že mrtev; pri padcu z vrtoglave višine si je razbil lobanjo, si polomil ude ter razen tega zadobil še druge hude poškodbe po vsem telesu. O Žalostnem dogodku je bilo obveščeno ravnateljstvo ladjedel-ni. ki je odredilo, da je bilo delo na ladji takoj prekinjeno in je obenem uvedlo preiskavo o vzrokih nesreče. Sodeč po tem, kar so povedali delavci ki so delali na istem odru je nesrečni Bartole padel z odra najbrž radi hipne o-motice. Pozneje je prišla na lice mesta nenadna komisija, ki je ugotovila dejansko stanje, —s- -kar je bilo truplo ponesrečenca prepeljano v vaško mrtvašnico. — Druga grozna nesreča, ki je žalihog tudi zahtevala človeško žrtev, se je pripetila včeraj popoldne v tovarni pil I.F.L.E.A. v ul. Michelangelo Buonarotti št. 3. — Okoli 15.30 je 24-letni mehanik Renato Basettini, stanujoč v ulici Bosco št. 5, varil s pomočjo vodikovega plamena dva kosa železa, ko se je iz neznanih vzrokov vnel vodikov plin v rezervoarju, ki je radi tega nenadoma eksplodiral s silnim pokom in drobci so zadeli Basettinija naravnost v glavo. Nesrečni mladenič se je zgrudil smrtno ranjen. Ko je polegla hipna panika, ki je nastala v tovarni radi eksplozije, so navzočni delavci priskočili k Basettini ju in mu skušali na kak način pomagati. Medtem je bila obveščena o nesreči rešilna postaja, od koder Je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, kateremu pa je preostala le žalostna naloga, da je ugotovil, da je nesrečni mladenič mrtev; smrt je morala biti hipna, kajti siromak je imel na več mestih zdrobljeno lobanjo. Po izvidu sodne komisije, ki se je zvečer podala na lice mesta, je bilo truplo nesrečnega mehanika prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. O nesreči je bila uvedena preiskava. Hada nezgoda kolesarja Ko je 23-1 etni brezposelni delale Attilij Di Meo, stanujoč v ulici Riborgo št. 4, vozil včeraj popoldne s kolesom s Prošeka proti mestu, se mu je medptooma utrgala zavora. Kolo je začelo drveti po strmi cesti s čim dalje naraščajočo naglico, tako da je Di Meo, ki si je zaman pr&zadeval, da bi ga obvladal, naposled padel in se pri tem hudo pobil na raznih delih telesa; med drugim si je tudi zlomil levo nogo v kolenu. K sreči je kmalu potem privozil tam mimo neki motociklist, ki je priskočil nesrečnemu kolesarju na por/ioč in ga prepeljal v mestno Lcnišnico. Tržaško sodišče Kdo gorerl resnico? - Tlkoiaplje- s)e slkafeola. - TL&o Je žrtev? Tržafcki kazenski senat se je včeraj bavil z izredno zanimivim slučajem, ki prihaja sicer v prvi vrsti v navzkrižje s carinskim zakonom, ki pa je že v preiskovalni dobi zadobil okvir, ki ako ni le izrodek domišljije enega izmed obtožencev, utegne postati za so-obtoženca precej trdno omrežje na oknih naše kaznilnice. Glasom obtožnice so flumberf Gallina, trgovec z alkoholom, Marino G. in _ Ar tur Gregorich vtihotapili v dneh od 16. do 17. oktobra 1925. v Tržič 180 litrov alkohola v desetih posodah. Pri izpraševanju na obravnavi je obtoženec Gregorich ponovil, kar je govoril pred preiskovalnim sodnikom, in to je precej zanimivo. Pravi: Dne 17. oktobra sta prišla k meni Gallina in G., da me pripravita do tega, da vzamem nase odgovornost za vtihotapljenih 180 litrov alkohola, za katere jaz nisem niti vedel. Ker sem se branil, sta mi ponudila 20.000 lir za uslugo, ki bi jo s tem napravil svoji tvrd-kL Šli smo se radi tega posvetovat k odvetniku dr. Zenaro Fer-rucciju, ki mi je odsvetoval vzeti nase tako breme. Usoda je hotela, da sem bil tiste dni v resnici v Tržiču, kjer sem iskal nekega Baldassi, katerega pa nisem našel. Predsednik: Kaj pravite vi Gallina k temu? Gallina: Jaz ne vem ničesar. Prodal sem Gregorichu tistih 180 litrov alkohola. Marino G. je obtožen, da je on spisal naslove na pošiljkah. Tako se je izrazil tehnični izvedenec, ki pa ni sodno priznan. Zato dvigne bramba tega obtoženca v razpravi veliko prahu. Odv. Mellone vztraja na zahtevi, da se preda pisava na teh listkih sodnemu izvedencu v pretres. Vrhu tega smatra, da je neobhodno potrebno, da se zasliši odvetnik Fer-ruccio Zennaro. Bramba Gregoricha, odvetnik Kezich, se temu upre, in ker so predlogi podprti tudi od državnega pravdnika, prenese sodišče obravnavo na poznejši čas. Odmevi radi požiga v skladiščili tvrdke brstov Malani. Silv. Hlapse pred tukajinjlm kazenskim sem a tom. Včeraj je tržaški kazenski senat v šesti sekciji obravnaval zaključno fazo težkega zločina, ki je pri-vedel mladega uradnika Silvija Hlapse pred tržaško poroto. Obtoženec je odgovarja! včeraj na obtožbe ponarejanja številk v računskih knjigah in izsiljenja podpisov na šestih menicah. Podpisal jih je Marij Levi. ki je mrtvouden. Obravnava ni zadobila navadnega razvoja, ker se v celoti nanaša na tozadevno porotno razpravo. Do zaključka bo prišla šele danes. Izlet z avtomobilom. Gustav Cian in Josip Pecorari sta obtožena, da sta "dne 22. IX. pr. leta vzela iz garaže «Edison» avto in dve posodi bencina ter se peljala na izlet. Danes sta se zagovarjala radi tega pred tržaškim kazenskim sodiščem. Edina priča je bil upravnik garaže, ki pa ni dajal dogodku prevelikega pomena, ker je Cian že večkrat tako vzel avto. Branil je odvetnik Pompej Rob-ba in zahteval oprostitev obeh obtožencev. SodiSče je sprejelo tezo zagovornika in oprostilo oba obtoženca, ker njih dejanje ne tvori zločina. Zasedanje tržaške porote v prvom tromeeeč)n leta 1927. Včeraj je bil na tržaški sod nI j i razglašen dekret prvega predsednika tržaškega prizivnega dvora cav. uf. Margara, s katerim določa pričetek zasedanja tržaške porote v prvem trornesečju t. 1. za PODLISTE (51) V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Nekoč po obedu, kaka dva tedna po Valeri-jini poroki, sta se Rudolf in njegova žena odpravila k nekemu grofovemu tovarišu, ki je stanoval zunaj mesta, da provedeta pri njem večer. Vreme je bilo lepo in vožnja je bila prijeten iz-preliod. Morala sta se peljati skozi oddaljeno predmestje, po tihih in navadno pustih ulicah, ki so pa bile zdaj žive. Slišati je bilo govorjenje množice, ostro zavrtana obličja Judov so švigala mimo, dišalo je po umazanih oblekah, a množica se je trla okrog velikega kamenitega poslopja. Vrsta okinčanih kočij je obtoževala-prehod. — i.u; ? meni ta. Židov^ki oli^d? — ie vpra- šal mestnega stražnika Rudolf, katerega voz se je moral hočeš nočpš ustaviti. — Vaša svetlost, danes se vrši v sinagogi bogata poroka, — je spoštljivo odgovoril stražnik. — Bankir, milijonar Meier, se ženi z gospodično Silbersteinovo, hčerko borznega mešetarja, in ker v takih slučajih razdajajo lepe darove, se je nabralo toliko ljudstva. Takoj napravim prostor za voz vaše svetlosti; sicer pa je poroka že končana, svatje hodijo iz tempeljna. Onemela od začudenja sta Rudolf in Antuaneta uprla pogled na glavni vhod sinagoge. Na stopnicah se je pojavil mlad moški v fraku in z belo ovratnico, poleg njega pa mlada deklica v belem atlasnem oblačilu, ki ga je deloma pokrivala dolga, zgubana čipkasta koprena. Novopo-ročenca sta sedla v voz, v katerega so bili vpre-ženi prelepi beli konji; množica se je nekoliko odmaknila na obe strani in čez nekaj trenotkov sta se oba voza srečala. Da, to je bil Smnuel. Njegovo obličje z mračnim in rednim izrazom ie bilo bledo kakor vo- dan 14. marca. Spored obravnav ni Se objavljen. Na vsak način prideta kot prva na vrsto morilca Colia ln Zagaria. TELESNA VZGOJA 8PORT ... Sport ln zdravstvo Da mora biti sport pravilno gojen in da se zanimajo za to vprašanje tudi zdravniki, je že poznano. Tako imajo n. pr. močni športni klubi lastnega zdravnika, ki določa posameznim igralcem panogo. Pri nas se skuša vpeljati nekaj podobnega, če že ne sličnega zaenkrat. In sicer se zberejo razni slavni zdravniki na igrišču «Obzora», da tam v lastni navzočnosti ugotovijo, ali je nogomet več ali manje zdrav. Kateri dan pa so si morali izbrati za svoje delo, če ne nedeljo 13. t. m. Saj nastopi tam dvoje čet, ki ste spravili res prav vse skupaj, kar tvori cvet v nogometu. Nacijonalna «paraguai£ka» četa, ki igra ta dan za S. U., in pa «znanstvena» četa Z. M. D. nudita kirurgom in medicincem najboljšo priliko, da lahko ugotovijo ali se izplača podpirati sport. Seveda bodo zaenkrat ponesrečenim igralcem pri nedeljski tekmi nudili brezplačno zdravniško pomoč. Strežnice so tudi spretne moči in so se pod okriljem »Rdečega križa» stavile na razpolago zdravnikom. V nedeljo torej ne bo sploh ničesar manjkalo: Filmska družba brezžična postaja, zdravniški am-bulatorij, žurnalisti, vse kar leze in gre, bo tam zbrano; obstojala je bojazen, da bo zmanjkalo prostora za toliko občinstva. V tem predvidevanju je «Obzor» razširil prostore v «tribunah«, tako da bo za vse prostora. R. F. - S. D. A drla. V nedeljo zjutraj splošen nogometni training. Obe četi naj bosta brezpogojno na igrišču najpozneje ob deveti uri zjutraj. Sestavila se bo definitivno prva četa. — Vodja. »*• Jutri v soboto ob 20.30 važen sestanek vsega članstva pri Sv. Jakobu v novih prostorih. Naj nihče ne manjka. D. Zora - Trst Danes ob 7.30 uri zvečer društveni sestanek s zanimivem predavanjem. Odbor. M. D. -SpartU Ali bi bila pripravljena igrati vaša I. četa z našo I. Četo prijateljsko nogometno tekmo na našem igrišču ob 2.30. In obenem tudi vaša družina hazene z našo hazeno? Odgovor v «Edinosti». Vesti z Jicriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM GORICA Jutri ob 21. in v medeljo ob 15.39 uri prva uprizoritev popolnega Cankarjevega «Hlapca Jerneja«. Rdcr le more, naj ne zamudi ie redke prilike. V drami nam slika Cankar Jerneja, ki išče pravičnih sodnikov že na tem sveta, a zaman. Zato si ureže sam svojo pravico. Nastopa ves goriški ansambel. Re&ira in glavno ulog o Igra Eo-šuta. Knjige dramatizacija bodo v razprodaji tudi pri g lediš ki blagajni po L 4. Dovoljenje zagotovljeno. Dvorana prijetno zakurjena. Smrtna kosa. V sredo je umrl v Gorici v 85. letu svoje starosti g. Leopold Bol-ko, veleposestnik in industrijalec Rojen je bil v Lokavcu pri Ajdovščini. V Crničah. kamor se je bil preselil, je več let županova]. Bil je tudi deželnozborski poslanec Slovenske ljudske stranke, podpredsednik deželnega hipotečnega zavoda in konsorcija vipavske železnice. Imel je tudi vozno pošto po vipavski dolini, kjer je bil zelo poznana osebnost. Pogreb se bo vrftil danes v petek ob 11.30. Njegovo truplo se prepelje na črnuško pokopališče. Pokojniku naj sveti večna luč, preostalim pa naše sož&lje! Veli preplavali Sočo Rudolf Fiegl, veleposestnik na Oslavju, je poslal v sredo popoldne svojega hlapca z vozom in dvema voloma na levi breg Soče k Podzemljuhu po pesek in grušč. Ko sta prišla vola do vode, sta se je naprej napila, nato sta pa lezla bolj in bolj v globoko strugo. Ko so jima zmanjkala tla pod nogami, sta začela plavati z vozom za sabo in sama vprežena; dokler nista činila zopet proda pod nogami. Naj bi se bilo to pripetilo kakih deset metrov više ali niže, povsod bi bilo pogubno za živino. Ko sta bila vola onkraj Soče, sta pa bila že v domači občini; ker sta prišla pred kratkim iz hribov, ne vesta še, da spada tudi Oslav-je že ped mesto. Mrzla, Jcdenc-mrzla kopel jima ni prav nič škodovala, Čeprav bi se njuno meso v mucaju nesreče lahko prodajalo kot argentinsko zmrznjeno meso. Mednarodni sejem v Pragi Goriška trgovska zbornica opozarja tvrdke. ki se zato zanimajo, da se bo vršil pomladanski sejem v Pragi letos v Času od 20. do 27. marca. Trgovina z lesom Dne 8. februarja t. 1. se je vršil v prostorih Gori&ke trgovske zbornice sestanek naSih glavnih trgovskih tvrdk z lesom. Namen temu sestanku je bil razgovor o važnih vprašanjih, ki ogrožajo delovanje ene izmed najvažnejših gospodarskih panog naše pokrajine, razmišljanje o sredstvih ter predlogi, kako rešiti krizo. V glavnem se je govorilo o novih železniških cenah, ki so v veljavi od i. oktobra 192C. za prevoz lesa med Italf-jo-Avstrijo. o novih naredbah gte-de trgovske statistike in o njihovi uporabi pri naših lesnih uvozni-čarjili, o uporabi registrske pristojbine pri listinah ,ki zadevajo lesne zadeve, za katere se je u-porabljala pristojbina za izmen Živo blaga (scambio), o pomanjkljivosti v postopanju gozdnih uprav pri javnih dražbah lesa in o živi potrebi ohranitve v dobrem stanju nekaterih cest, kakor pač zahteva promet. Ko so se bili razni predlogi odobrili, se je naprosil sklicatelj in predsednik sestanka Anton Orzan. komisar trgovske zbornice, naj posreduje pri merodajnih oblastih. da prično upoštevati v predlogih obrazložene želje lesnih trgovcev naše pokrajine. Zborniške prtetofcino Vsi prizadeti se obveščajo, da so pri goriški trgovski zbornici postavljeni na ogled do 17. t. m. nadomestni seznami I. ser. 1927. za leta 1924., 1925. in 1926. Morebitne pritožbe proti odmeritvi zborniške pristojbine naj se predlGže zbornici do 27. t. m. Frankiiianje okrožnic in trgovskih računov Trgovsko udruženje goriške pokrajine najznanja vsem prizadetim navodila ,ki jih je izdal prometni minister glede poštnin za o-krožnice in trgovske račune. 1) Glede okrožnic: Kot okrožnice se smatrajo vsi tiskarski izdelki, aH izdelki, ki so se mehanično razmnožili, kar se da prav lahko ugotoviti. Take okrožnice se smatrajo kot tiskovine in uživalo tozadevno dobroto do manjših poštnih pristojbin. Kot okrožnice se smatrajo pa tudi prepisi, sninikh napravljeni na pisalnem stroju. — Toda v tem slučaju ?e morajo oddati take okrožnice na pošti urad- niku v roke in jih ne sme biti manj ko dvajset popolnoma enakih vzorcev. 2) Glede trgovskih računov: Ako se taki računi pošiljajo po poŠti se opremljajo a znamko za 30 cent. ako 1) obstoje le iz ene strani 2) ne vsebujej/i nobene prismene pripombe ki bi znale odvzeti račun njegov zgolj trgovsko računski značaj 3) se zamore pri oddaji ugotoviti resnica in 4) ne prekoračijo teže 15 gramov. DAROVI G. A. R. iz C. daroval za «Šo!skc društvo« L 100. Blagemu dobrotniku najtoplejša zahvala. BORZNA POROČILA Amsterdam 925-935, Belgija 318-32'i, Francija 91.25-9^.75, London 112-112.50, Ne\v VorI: 23.10-23.25, Španija 385-395 Švica 440-450, Atene 29.50-30.50. Berlin 545-555, Bu-karešt 12-13, Praga 68.40-68 80, Ogrska 403-412, Dunaj 325-335, Zagreb 40.50-41.50. Uradna cena zlata (9. II.) 452.40; vojnoodAkod. obveznice 62.50. BERL1TZ-SCHG3L £ vodi v vseh jezikih. 194 TI ATfiSHA N Borsatti A HgUo. Trvt, LLHl/irUZH C rso 47 (lekarna Rovi-) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih eenr>h. Govori se slovenski. 158 SHUŽKINJA, zmožna vseh hiSnih del išče mesta. Via Tiziano št. 11, III., vrata 12. 2i: MASKE, elegantne, se posojajo. Vi:« S -bastiano 6, I. 213 20 HL DOBREGA, domaćega slivovca ima na prodaj Josip Biščak, Šrrihelj, Sv Peter na Krasu. 314 TRGOVSKI pomočnik, vešč slovenskega in italijanskega jezika, želi vstopiti % trgovino špecerijskega ali mešanega bla ga. Armando Volich, Postojna. 207 DELAVCE, specijaliste v delu z železnia-betonom, sprejmem takoj na delo v Dal« maciji. Jugoslovensko državljanstvo neobhodno potrebno. Predrtaviti se podjetju Coen, Via Battisti 7 od 10 do 11 in o