Poštnina plačana v gotovini. 29. november pomeni primorskemu ljudstvu to, kar vsem jugoslovanskim narodom — proglasitev FLRJ — kot sad skupnih naporov v narodnoosvobodilni borbi. Leto II. — Št. 47. Ajdovščina, 30. novembra 1946 Cena 4 jugolire — 8 metroiir. Ob novi kampanji Osvobodilne fronte Osvobodilna fronta je pred množice množice. Kot v prejšnjih mesecih, luko je * zhodiio-primorskega okražja postavila »v./.« „)> s/ji- novo nalogo: Kampanjski množični študij 7. a L- /v vi ««ni. i i ■, j« ■ i i • zakonov o ljudskih odborih, zadrugah državnih podjetjih, ki jih je letos sprejela Ljudska skupščina FLRJ. S tdm štu-dijeni hoče Osvobodilna fronta zagotoviti Najširšo udeležbo množic pri izvrševanju gospodarskih nalog, ki stoje danes pred Našim ljudstvom, pred Osvobodilno fronto [N organi ljudske oblasti. Popolna jasnost teh zakonov med ljudmi bo le zagotovila, da bodo ljudje sami in to samo z množicam svojstvenim uspehom pomagali graditi naše gospodarstvo, ki napravlja že prve krepke in temeljite korake v socializem. Ob tej priliki je Tajništvo Okrožnega odbora- Slovansko-italijanske 'antifašistične unije pokazalo nekaj osnovnih smernic, ki so zajete v kratkem v sledečih ugotovitvah. »Ce pomislimo na to, da smo dejansko ze pričeli z delom pri utrjevanja družbe-negu sektorja, je jasno, da mora' študij vseh zakonov, posebej pa še zakonov o ljudskih odborih, zadrugah in državnih Podjetjih potekati življenjsko, ne mehanično, potekati tako, da si bodo naše množice kot organi ljudske oblasti povsem na jasnem. Načrt in proračun, ki se dejansko poslavljata v vsej jasnosti tudi pred krujev-ne ljudske odbore, je že del vsebine zakona o ljudskih odborih. Ta dejansko vodi k temu, da postane KLO usmerjevalec življenju, ali jasneje, kukor pravi maršal ,}lo, da so naloge, da je osnovna dolžnost ljudskih odborov uresničevati na svojem Področju vsa lista osnovna načela naše državne in družbene ureditve, ki so določena v ustavi. Iz tega sledi, da morajo naše organizacije Osvobodilne jronte iz-cesti študij tako kol kampanjo ža razdelitev izkaznic Osvobodilne fronte, ki je imela tako množičen uspeh. F čem so sijajni rezultati, ki jih je Imela poleg redkih izjem kampanja za razdelitev izkaznic Osvobodilne fronte? Osvobodilna fronta je iz kampanje izšla Politično in organizacijsko okrepljena Predvsem zalo, ker je naše ljudstvo na-lanko vedelo, za kaj gre. Lahko trdimo, da je bilo pri tej priliki skoraj najmanj govora o izkaznicah samih. Ljudstvo je nfi sestankih govorilo predvsem o delu, ki ga je Osvobodilna fronta izvedla laku v času narodnoosvobodilne borbe kot se-“"j po vojni za utrditev politične in gospodarske neodvisnosti naše dežele. Voj Sa priključitev .k Jugoslaviji, boj reakcije med vojno in danes, delo k tekmovanju, 1° so bila gledišča, s katerih je ljudstvo ocenjevalo posameznike ali kot aktivne dane Osvobodilne fronte ali kot pasivne, .ar je imelo potem za posledico delitev ,zkaznic samih. . Množice so z ogromno razgibanostjo in micialivo na lej osnovi določale torej, kdo dobi izkaznico in kdo je ne dobi, in pri lcm dokazale, da znajo silno zdravo presojati, kdo je res pristaš priborjene druž-oene ureditve, katere nosilec je naša Osvobodilna, fronta z naso Komunistično Porti jo na čelu. Ko pristopamo k novi kampanji, je treba imeti pred očmi izkušnje iz prve kampanje predvsem zalo, da ne bi sedanja potekala neživljenjsko, od ljudstva odtrgano, ampak je treba ludi to kampanjo razumeli kot delovno celoto in v njenem okviru reševati vsa politična in gospodarska vprašanja. Vzemimo naprej Primer, kako bo potekal študij o ljudskih odborih. Povsem zgrešeno bi bilo, če bi obrav navali samo poedine člene zakona, lnm~ več jR trčim silno jasno polilično obeležje. Sicer je jasno, da so poedint členi zakona važni, da jih je treba vestno ln po pomenu razumljivo razlagali, toda Predvsem pa je važna vsebina. Zakon kol celota je rezultat naše narodnoosvobodilne borbe in njene zmage, ki nam je prinesla [ludsko oblast, ljudsko demokracijo. Torej te treba pri tem dobro vedeti, da zakon °i tjudskih odborih ne daje šele sedaj 0 Pasli ljudstvu v roke, temveč da je Ijud-8tvo pod vodstvom Osvobodilne fronte m s svojo Komunistično partijo na čelu vzelo ublasl v roke že v času narodnoosvobodilne borbe, ko se je borilo proti okupa-l°rju in proli predvojnemu izkoriščeval-H('mic aparatu oblasti, ki se je okupatorju v celoti vdinjal. Zmaga proti okupatorju ln domači reakciji na domačem področju. Pcevzem oblasti od strani ljudstva takoj P° končani vojni, je dejansko omogočila Ustvaritev lake ustave, ki daje osnovo ne samo znkdn u o ljudskih odborih, tem- 'osem dosedanjim in bodočim nalogam, . 1 nam jih nakazuje naša oblast. Treba je pazili, da se nam ne bo pobila napaka, ki se je ob pričetku kam-Punjc za razdelitev izkaznic Osvobodilne Iconlc pojavljala v po edinih primerih v en>, da so nekateri *konferencierji* de-^'goško. Od sedanje družbene ureditve ^■legano tolmačili pomen kampanje in « ™ znbrisali globoko vsebino, ki je pov-drugod lako odlično zajela ljudske važno tildi sedaj, da imamo prav ob študiju prem očmi sedanje napore v obnovi: urejanj ur trgovine, financ, proračuna odborov itd., kajti zakon še ne pomeni družbene dovršenosti, temveč pogoj za to, da množice skupno z Osvobodilno fronto priborjeno družbeno stanje gradijo ter po tej poti pridejo do blagostanja. Ne samo to! Ta študij mora dali tudi odgovor na zadnje mednarodne politične dogodke po vojni. Le bo študij pravilen, potem je jasno, da bo vsem našim množicam še toliko bolj razumljivo, čemu angloameri-kanski imperialisti tako besno sovražijo novo Jugoslavijo, bodo razumele, da je vzrok temu, ker so imperialisti izgubili v Jugoslaviji koncesije, ki so jih imeli pred vojno s tem, ko so bili poleg domačih kapitalistov lastniki največjih industrijskih podjetij] rudnikov itd., kar jim je prinašalo težke milijone in popolno gospodarsko odvisnost cele države. Prav tako mora našim ljudem postali v lem trenutku ludi še bolj globoko razumljivo škodljivo in protiljudsko delovanje domače reakcije, predvsem protiljudske duhovščine, ki se kol veren sluga kapitalizma noče sprijaznili z zmago ljudske demokracije in se bori, da bi kot zadnja tipalka imperializma našo družbeno rast ovirala. Jasno je, da bo tak način študija prinesel dobre zaključke in da bo posledica tega jasno razumevanje vloge ljudske oblasti med našimi množicami, ki bo pojačala ljudsko kontrolo in budnost ob naši ljudski oblasti. Pri študiju zakona o ljudskih odborih je Freba paziti zlasti, da se do kraja raztolmači pomen krajevnega ljudskega odbora, da se jasno govori o njegovem delokrogu, o njegovih obveznostih do I4udslva na eni in do nadrejenih odborov oblasti na drugi strani. Gre tu predvsem za j>ra-vice in dolžnosti ljudskega odbora. Takoj pa je treba pazili še na drugo stvar. V •istem času, ko govorimo o pravicah in dolžnostih KLO, moramo istočasno govoriti o zborih volivcevf to se pravi, govoriti ludi o pravicah in dolžnostih ljudstva samega in paziti na toy da bodo nasi ljud-je ob študiju občutili pravilen odnos po-edincev do skupnosti, kraja do okraja tn do republike, nas vseh skupaj pa do cele države. To je samo nekaj najwtkpv. Pri študiju torej ne smemo preiti uvodnih člankov pred zakoni in se pri študiju še posluževati raznih brošur, ki jih imamo in s katerimi bomo še laze razpravljali o ljudski oblasti. Gre zn to, da bodo ljudje na osnovi tega študija jasno videli, na kateri stopnji razvoja smo danes, da bodo vedeli, àa bodo vsi naši bodoči uspehi prav talco kot dobljena zmaga p vojni rezultat skupnih naporov vsega ljudstva. To se pravi, posamezniki bodo morali v bodoče vbč vedeti o nalogah svojega odbora oblasti, zbori volivcev bodo torej postali bolj zdravi, ljudje bodo znali ocenjevali svoje delo tudi s kritične strani in ne bodo več nasedali lokalpatriotičmm in egoističnim tendencam, kakor se je dogajalo v poedinih primerih doslej, ko smo 'vedno ugotovili, da gre. za preračunano delo reakcionarja, kateremu so ljudje zaradi nepoučenosti -nasedli. Obenem pa bodo ljudje dobili občutek, da stopamo k enaki družbeni dovršenosti, kot jo majo narodi Sovjetske zveze, saj je naše ljudstvo danes prav tako dobil» oblast v svoje roke, kot jo imajo narodi Sovjetske zveze po zmagovitem Velikem oktobru. Treba pa je v to spoznanje vnesli še zavest, da so sicer naši odbori organizacijsko dovršeni, da pa je treba še mnogo delali, da dosežemo v njih popolno dovršenost tiste družbene stopnje, kakršno danes že imajo narodi Sovjetske zveze.« S teni je Okrožni odbor slovansko-italLjanske antifašistične unije jasno nakazal naloge vsemu aktivu Osvobodilne fronte v novi kampanji. 29. NOVEMBER, II. ZASEDANJE AVNOJ-A IN PROGLASITEV REPUBLIKE Primorsko ljudstvo je neločljivo povezano z usodo jugoslovanskih narodov 29. november pomeni v zgodovini jugoslovanskih narodov posebno velik dogodek, prav tako pomeni tudi za primorsko ljudstvo nad vse važno zgodo-vjnsko prelomnico. Na ta dan, pred tremi leti, se je začelo v Jajcu zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a, lansko leto pa je na isti dan bila proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija. Za ustvaritev nove Jugoslavije je tudi primorsko ljudstvo dalo v n-arodno osvobodilni borbi vse, na desettisoče svojih sinov in hčera, samo da bi se mu po sjoletjih temne, suženjske dobe, trpljenje in zatiranje izpremenilo v človeka vredno življenje. Ko so jugoslovanski narodi spoznali, da jih je protiljudska vlada in izkoriščevalska klika podlo izdala, so spoznali, da se morejo samo z uporom rešiti in ubraniti svoj,o čast. zato so se odločno vrgli v boj proti svojim sovražnikom, to se pravi, proti fašističnim zločincem in domačim hlapcem, čvrsto odločeni braniti svojo neodvisnost in svobodo ter doprinesti svoj delež splošnim naporom vseh demokratičnih narodov, ki so se borili proti skupnemu sovražniku fašistični Nemčiji in Italiji. V tem gigantskem spopadu z zločinsko fašistično zverjo primorsko ljudstvo ni stalo prekrižanih rok. Z odločno voljo in visoko zavestjo,, dd se je mogoče le s krvjo priboriti toliko zaželjeno svobodo, se je dvignilo v vsesplošen boj proti okupatorju in domačim izdajalcem. Tako je primorsko ljudstvo postalo neločljivo zvezano z usodo vseh ostalih jugoslovanskih narodov, kar je pomenilo ustvaritev in zgraditev državne skupnosti, katera je označena z dvema zgodovinskimi mejnikoma. To je 29. november 1943 in 29. november 1945. Med tema dvema mejnikoma je sicer doba dveh let, doba težkih in krvavih borb, doba silnih preizkušenj, vendar ostaneta ta dva mejnika med seboj neločljivo povezana. 29. novembra 1943 se je namreč v Jajcu vršilo zgodovinsko zasedanje AVNOJ-a, ki je s svojimi sklepi, kateri so postali zgodovinsko nad vse važni, položilo temelj bodoče Jugoslavije in v teh sklepih so jasno izraženi smotri, za katere so šli jugoslovanski narodi v osvobodilno borbo. Na drugem zasedanju AVNOJ-a so se narodi Jugoslavije po svojih zastopnikih izjavili proti kralju in monarhiji ter sprejeli sklep, da se bo osnovala nova Jugoslavija kot federativna država, v katero mora biti vključeno vse jugoslovansko ozemlje. Tako je Primorska na tem drugem zasedanju AVNOJ-a dobila zakonito zagotovilo, da pomerija osvobodilna borba in vsi napori jugoslovanskih narodov tudi njeno osvoboditev in ki naj ji prinese nacionalno osvoboditev, prav tako tudi socialno. Julijska krajina je torej neločljivi del nove Jugoslavije. Ti zgodovinski sklepi so postali prav usodnega pomena" za nadaljnji razvoj osvobodilne borbe vseh jugoslovanskih narodov za zgraditev nove federativne Jugoslavije in za utrditev njenega mednarodnega ugleda in položaja. Te sklepe so terjale žrtve, ki jih je zahtevala neenaka borba in zmagoviti pohodi partizanskih edinic proti okupatorju ter njegovim pomagačem in ti sklepi so bili torej jasno resnični izraz želj ljudskih množic in temelj njihovega novega življenja, V stari, predaprilski in gnili Jugoslaviji je bila monarhija glavni nosilec politike narodnega zatiranja, politike izko- f * ir I \ | <1 _ % *• «, 1 ^ "ft* ' M . <*.- Ustavodajna skupščina z maršalom Titom republiko na čelu proglaša Federativno ljudsko Jugoslavijo riščevanja ljudskih množic in izdaje narodnih interesov. V istem času pa je primorsko ljudstvo občutilo na svojem lastnem telesu vso krutost italijanskega fašističnega terorja in zatiranja, saj so mu bile odvzete vse narodne, kakor tudi vse kulturno prosvetne dobrine, da socialnih niti ne omenimo. Primorsko osvobodilne borbe. Tako je sklep AVNOJ-a o federativni ureditvi potrdil za vedno enako vrednost naših narodov, dokazal je, da skupne žrtve v borbi ne morejo ostati zaman. Uresničitev tega sklepa je pomeftila zmago nad vsemi tistimi, ki so hoteli iz Jugoslavije narediti ječo narodov in prav to je vodilo Maršal Tito govori na II. zasedanju AVNOJ-a ljudstvo je v letih od 1918 do 1941 zaman pričakovalo kakršne koli rešitve s strani Jugoslavije, kajti prav ta Jugoslavija, katero so vodile razne protiljudske izkoriščevalske klike, • je zavestno prodala po prvi vojni vso Julijsko . krajino, zato torej od take Jugoslavije tudi ni moglo ničesar pričakovati. Med okupacijo, ko je po vseh predelih Jugoslavije divjal fašistični in nacistični zločinec, sta še kralj in monarhija razkrinkala pred najširšimi ljudskimi plastmi kot odkrita organizatorja in podpihovalca bratomorne vojne ter izdajalske službe okupatorju. Tako je borba za osvoboditev domovine morala postati hkrati tudi borba proti reakcionarnim krogom stare Jugoslavije, ki so stali tedaj s kraljem na čelu na prav isti liniji, kakor okupatorji. Borba proti reakcionarnim krogom stare Jugoslavije je postala zato sestavni del narodno osvobodilne borbe. Že tedaj je postalo jasno, da predstavlja kralj in monarhija ogorčenega sovražnika ter da bo samo federativna oblika nove Jugoslavije lahko rešila in uresničila demokratična hotenja vseh narodov Jugoslavije in organizirala močilo državno skupnost. Osvobodilna borba primorskega ljudstva je krenila po isti poti in za istimi cilji, kakor borba ljudskih množic vseh ostalih narodov, ki so v Jugoslaviji, kakor so prej Primorci v Italiji bili zatirani. Največja pridobitev narodno osvobodilne borbe je bratstvo in enotnost, ki je raslo in se krepilo na pohodih preko nepristopnih gora skozi snežene viharje, skozi glad in trpljenje desettisočev in stotisočev borcev, kajti ljudstvo je prišlo do prepričanja, da lahko samo z neizprosno in vse žrtvujočo borbo doseže to, o čemer je vsa stoletja samo sanjalo in to je neodvisnost in svobodo. Jasno je, da kadar govorimo o naporih in o težnjah jugoslovanskih narodov, velja vse to in v prav toliki meri tudi za ljudstvo Julijske krajine, ki se je povezalo in ostalo zvesto s svojo odločno borbo vsem ostalim bratom v Jugoslaviji. Tako so postali uspehi mace-donskih partizanov uspehi partizanov v Srbiji, Črni gori, Bosni, Hrvaški, Sloveniji in v najbolj oddaljenem kraju Jugoslavije, obenem uspehi nas Primorcev in naši uspehi so postali last vseh jugoslovanskih narodov. Maršal Tito je zapisal že leta 1942:' »Beseda narodno osvobodilna borba bi bila le fraza in celo slepilo, če ne bi imela razen splošno jugoslovanskega smisla tudi narodnostni smisel za sleherni narod posebej, to se pravi, če bi ne pomenila razen osvoboditve Jugoslavije ' hkrati tudi osvoboditev Hrvatov in Slovencev, Arnavtov, Makedoncev itd. Če bi narodno osvobodilna borba ne imela te vsebine, to se pravi, da v resnici prinaša svobodo, enakopravnost in bratstvo vsem narodom Jugoslavije, bi ne pomenila mnogo in ravno ta vsebina je bistvo narodno narode Jugoslavije, da so po sprejetju tega sklepa šli še odločneje v borbo, kljubovali vsem sovražnikovim ofenzivam, da si zagotovijo srečno prihodnost v enakopravnosti, bratstvu in enotnosti. Narodno osvobodilna borba si je postavila dva visoka smotra in to je bila federativna oblika republike in zgraditev resnične ljudske oblasti. Ta dva velika smotra so proglasili jugoslovanski narodi na drugem zasedanju AVNOJ-a in za dosego teh dveh smotrov so se vztrajno in herojsko borili ne glede na žrtve, da bi si tako zagotovili končno in popolno zmago. Za nas Primorec pa je bil gotovo nad vse važen sklep AVNOJ-a, namreč sklep o priključitvi vsega jugoslovanskega ozemlja, ki je bilo do tistega časa pod oblastjo tujih zatiralcev, kar je pomenilo, da je Primorska postala sestavni del nove, federativne Jugoslavije. In da to tudi zasluži, je dokazala, ker se je ljudstvo v Istri, Slovenskem Primorju in na Slovenskem Koroškem, Trstu in Beneški Sloveniji z narodno osvobodilno borbo neločljivo in za vedno povezalo z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Borba našega naroda v Julijski krajini je neločljivi del osvobodilne borbe vseh narodov Jugoslavije. Ti sklepi so postali silno orožje v nadaljnji borbi za končno osvoboditev izpod okupatorja in njegovih hlapcev ter za zgraditev lastne ljudske države, Po dogodkih v Jajcu sta sledili še dve leti polni zmag in silnega poleta narodno osvobodilnega gibanja, v katerem jc ljudstvo dokazalo na brezštevilnih primerih, da ljubi svobodo bolj kot svojo zemljo, bolj kot svoje domove in še celo bolj kot svoje lastno življenje. Za ustvaritev teh velikih sklepov za izpolnitev te velike naloge lahko danes s ponosom pokažemo na tisoče gomil, ki so posejane po gozdovih, ob rekah, cestah in gmajnah. Za uresničenje teh načel je poteklo neizmerno krvi. Čeprav je naša domovina danes porušena, čeprav še marsikje po Primorskem obtožujejo razvaline in pepel, vendar smo nad vse ponosni, dà smo v tej težki in neenaki borbi na življenje in smrt zmagali in si priborili svojo lastno državo in svojo ljudsko oblast. Res je, da primorsko ljudstvo za enkrat še ni priključeno k svoji materi, Titovi Jugoslaviji, da mu za enkrat še odrekajo to pravico, vendar nihče na svetu ne bo mogel pre-’zreti, da je primorsko ljudstvo hodilo pod Titovo zastavo od zmage do zmage in da za nas pomeni maršal Tito vse naše napore, vse naše težnje in vse naše pravične zahteve. Tri leta so že minila od zasedanja AVNOJ-a v Jajcu in rav lahka ugotovitev je, da ta leta pomenijo dobo zmag.. Jugoslovanski narodi in z njimi skupno tudi primorsko ljudstvo je uresničevalo zgodovinske sklepe AVNOJ-a, da je lahko nova Jugoslavija izvojevala resnično svobodo in Nadaljeoanje na 2. strani. Ko spremljamo mednarodne dogodke, ne moremo prezreti dejstva, da vse res prave miroljubne sile s Sovjetsko zvezo na čelu streme za tem, da se. v svetu že končno preide k normalizaciji življenja in obenem, da se da Varnostnemu svetu možnosti, da to tudi narodom sveta zajamči. Eden izmed takih naporov je tudi zahteva sovjetskega zunanjega* ministra Molotova, da vse države-članice Združenih narodov podajo točna poročila o svojih oboroženih silah, ki jih imajo na ozemlju prijateljskih držav, članic Združenih narodov. Gre namreč za to, da danes, ko je vojna končana in ko so armade zaveznikov izvršile svojo velikansko nalogo z osvoboditvijo držav fašističnega nhvala, vrnemo narodom svobodo in možnost demokratičnega življenja. Nadaljnja prisotnost oboroženih sil pa bi znala bistveno vplivati na notranji razvoj prijateljskih držav in s tem bi že predstavljala vmešavanje v notranje zadeve dotičnih držav. Ta izvajanja sovjetskega zunanjega ministra, ki so bila podprta s krepkimi utemeljitvami in z jasnim poročilom o sovjetskih četah, ki so se iz vseh prijateljskih dežel že umaknile, je podprla tudi cela vrsta zastopnikov držav, kjer se danes še nahajajo anglo-ameriške čete. Tega pa nočeta pravilno doumeti zastopnika Anglije in Amerike in_ z vsemi silami delata na to, da bi obšla bistvo vprašanja. In tako je bilo v tem smislu postavljeno na dnevni red vprašanje oboroženih sil v lastnih državah, s čimer je Sovjetska zveza svoj predlog takoj tudi izpopolnila. Zanimivo bo, če se spomnimo, kakšen vik in krik so dvignili zapadni imperialisti, ko je del sovjetskih čet ostal nekaj tednov dalje na ozemlju Irana. To je bilo že pred pol leta. Sovjetska zveza je takrat pokrenila vse, da so se sovjetske čete vrnile v domovino. Danes pa skušajo zapadni imperialisti zamolčati dejstvo, da so britanske oborožene sile na grškem ozemlju, na Kitajskem, da drže oporišča v Braziliji, da se je država Islandija morala spreti z Ameriškimi državami, ker se tam nahajajo ameriške oborožene sile. Vse to jasno govori, da bi zapadni anglo-ameriški imperialisti radi poznali drugačne pravice zase in drugačne pravice za ostale države-članice Združenih narodov. Prav na Primorskem je vloga anglo-ameriških imperialističnih čet znana y dovolj veliki meri, da znamo preceniti namen zapadnega imperializma. Mi dobro vemo, da so anglo-ameriške oborožene sile bistveno vplivale na spremembe, ki so nastale po njihovem pri-hudo v cono A, to se pravi, da so s svojim delovanjem podpirale in da podpirajo drobne, provokatorske fašistične ostanke. Seveda, če tako gledamo, potem bomo tudi razumeli, zakaj sta se zastopnika anglo - ameriškega imperializma Bevin in Byrnes z vsemi silami uprla umiku anglo-ameriških čet s tako jya-nega svobodnega ozemlja Prsta, češ da je navzočnost tujih čet potrebna, da si »guverner okrepi v tem času policijske ukrepe«. Prav tako sta se up;'Ja proti temu, da bi v svobodni tržaški luki Jugoslavija in Italija imeli posebne prednosti. Vse to znova jasno govori, da ne gre anglo-ameriškim imperialistom ne za interese italijanskega ne slovenskega naroda, ampak za roparske interese njihovega mednarodnega imperializma, ki ga hočejo uveljaviti z brutalnim nasiljem. Pri vprašanju tržaškega statuta so sedaj privlekli na dan vprašanje začasnega statuta in sovjetski zunanji minister je sijajno karakten/.iral namen takega zavlačevanja, ko je dejal: Da si bomo na jasnem »Ako začnemo sestavljati nov začasni statut, ne vem, če nam ga bo uspelo izdelati v času našega življenja.« Gre namreč za to, da bi anglo-aijieriški imperialisti vsilili Trstu spet nek nov začasni statut, v katerem bi oni poskusili uveljaviti politiko svojega nasilja. Molotov je predlagal, naj predstavlja začasni statut stalni statut, dokler ga skupščina ne sprejme. Obenem pa je predlagal, da mora veljati za tržaško ozemlje enaka pravica Jcot za vsa sovražna ozemlja, kjer je bil včasih fašizem, to je. da , iu je, da se inozemske Oborožene sile umaknejo po treh me- secih po podpisu mirovne pogodbe. Za volitve v skupščino in sestavo vladinega sveta pa je predlagal, naj se iz-vede/jo en mesec po umiku anglo-ameriških čet. Ob teh vprašanjih se jasno vidi bistvo imperialistične politike Anglo-amerikaneev, katere posledice moremo videti v Grčiji, v coni A itd. Zadnji dogodki v Trstu in Gorici jasno govore o imperialističnem nasilju, ki že danes govori o konkretnih oblikah, zakaj se bore zapadni imperialisti. Proti temu protestira ves demokratični svet in v zadnjem času smo zabeležili veličastne manifestacijo primorskega ljudstva, ki je zahtevalo svoje svoboščine in z najbolj ogorčenim demonstrativnim nastopom odklanjalo prisotnost anglo-ameriških oboroženih sil, ki s svojo prisotnostjo in svojo de-lavnostjo podpirajo in opogumljajo znova porajajoče se fašistične tolpe. Primorsko ljudstvo ve, da je zanj anglo-ameriški imperializem nevaren, ker ga hoče spremeniti v kolonialno ljudstvo, in zahteva odstranitev anglo-ameriških čet. obenem pa zahteva svoje demokratične pravice. Ne samo y Trstu, Tržiču in Gorici, ampak tudi tisoči in tisoči Istrijanov iz koprskega okraja so na manifestativnem zborovanju povedali vsemu svetu, da pomeni za njih ljudska oblast in ljudska demokracija življenje in da se bodo vztrajno borili za to, da to svojo oblast obdrže, da jo razvijejo in da gredo po taki poti napredka kot ostali bratski narodi Jugoslavije. Še bolj globoko bomo razumeli vlogo in poslanstvo Sovjetske zveze in ostalih demokratičnih držav pri borbi za pravičen mir v svetu, če ne bomo prezrli prav tako kot dogodkov v coni A, tudi atentatskega napada na dva člana ukrajinske delegacije — udeleženca mirovne konference x New Yorku. Vse to govori, da zapadnim' imperialistom niso všeč niti tržaški aiu-tifašisti, katere trpajo v zapore in dovolijo, da nanje vrše atentatorske napade fašistične sodrge, da jim pa prav tako niso všeč delegati tistih držav-članic Združenih narodov, ki ne dvigajo po‘njihovem ukazu, rok pri glasovanju. Da pa niso izbirčni v borbi, kaže brutalen atentat na dva člana ukrajinske delegacije v New Yorku, katerega hočejo Anglo-amerikanci opravičiti z navadnim roparskim napadom in se ne ozirajo na to, da atentatorji svojih žrtev niso oropali. Razumljivo je, da tako politiko ne obsojajo le vse demokratične države, ampak da jo ostro kritizirajo tudi demokratične množice samih zapadno-imperialističnih držav, o čemer govore nenehni nastopi stavkujočih v Ameriki in Angliji in ostra kritika poedinih demokratičnih poslancev. Vsa ta dejstva pa še z večjim poletom mobilizirajo osvobojene množice po demokratičnih državah, da s svojim ustvarjalnim delom in z volitvami utrjujejo pridobljeno svobodo in, s tem onemogočajo, da bi se še kdaj koli povrnili časi imperialistične igre v njihove dežele. O tem pričajo veliki de- I naše revolucionarne pridobitve. Boj j vsakršnemu neodgovornemu škodi jive-f mu odnosu do obče ljudske imovine. l Tak odnos izvira deloma iz starega, lovni in obnovitveni napori narodov egoističnega odnosa ljudi, ki se še niso Sovjetske zveze, Jugoslavije, Bolgarije, ; «živeli v novo stvarnost čestokrat pa Albanije, Češkoslovaške itd. O tem pri- izvira iz direktnega sovražnega odnosa, čajo prav tako veličastne zmage demo-’ ki ga protiljudski kapitalistični reak-kratičnih sil tako v Romuniji, Bolga- cionarni elementi goje do ljudske imo-riji, kjer so demokratične množice en- v,11.1,6- Odkrivamo jih v nekaterih Ijud-krat za vselej zapečatile trdne teme- skih odborih, zadrugah, v uradniškem Ije demokratičnega razvoja svojih j aparatu, kamor so se uspeli spričo J'r£av " ’ naše premale budnosti vriniti. Boj za Ustavodajne skupsc.ne Ljudske repub- u za (H|,)ravo vse-biro kratske na- like Slovenije. Prvič v zgodovini je ‘vIake? komodnosti, ii4?omarnosti iz slovenski^ parlament govoril o bodoč- j (je]a nage„a aparata. Spričo ogromnega nosti svojega naroda v živem nasprot- j (|elovne„a |)oleta ljudskih množic pred-ju, z delom bivših odposlancev Y s*®rl j stavijajo te napake slano za ta polet, Jugoslaviji, ki so se v parlamentih bo- ©tope in ubijajo živo v< rili sa m n /n svoip ozke. straiik da je to preganjanje vseh bivših jugoslovanskih borcev, ki se sedaj vračajo na svoje domove. * Stavka rudarjev v Ameriki je zajela že nad 500 premogovnikov. Ameriška industrija že čuti pomanjkanje goriva, potniški promet je bil od nedelje zmanjšan za eno četrtino. Ameriško ministrstvo za vojsko je zaradi stavke mobiliziralo znatno število čet. Dejstva govore, da v Ameriki le ni demokracije, če pa je, potem sliči demokraciji ZVU v coni A. Zaradi stavke 5000 železniških de lavcev je v Palestini ustavljen železniški promet. * Partizanska armada v Grčiji izdala svoj manifest, v katerem med drugim pravi: »Demokratska armada zavrača vse lažnjive vesti, borimo se za svobodo Grčije.« Partizansko gibanje v Grčiji se širi proti jugu in v predele Pinda. Sam grški monarhofašistični minister p0" trjuje uspehe partizanov. Tržaško ljudstvo zahteva priznanje demokratičnih pravic in je p0' V, ‘1 1 •• C sialo številne resolucije Svetu zunanjih ministrov v New Yorku. Prehranjevalne razmere so v Trstu čedalje bolj nevzdržne, tako da ljudstvo ni dovolj preskrbljeno z živih, obleko in kurivom. ZVU po vsej coni A preganja de mokratično učiteljstvo, ljudstvo v svojih resolucijah obsoja take ukrepe, ki samo ovirajo razvoj šolstva in pre" ganjajo res ljudske učitelje. 164 laburističnih poslancev se je vzdržalo glasovanja o angleški zunanji politiki, kar priča, da so nezadovoljni z dosedanjo zunanjo politiko svoje vlade. * V Egiptu vstaja vedno večji odpor proti pogodbi z Anglijo, ki naj bi j° sklenili. Ljudstvo kakor tisk izražata svojo nezadovoljnost. Po demokratižnem svetu P0 SLOVENIJI z' Ljubljanska univerza še nikoli ni imela toliko slušateljev kot letos. Zlasti močno je zastopana medicinska fakulteta in gospodarska, največ pa je vpisanih na tehnični fakulteti in to 1280 študentov. V svobodni LRS se tako daje vsa pozornost mladim kadrom, ki bodo kot strokovnjaki pomagali graditi bodočnost svojemu ljudstvu. ilo m se nonio za 10, ua ------“ „ 1 i i„i rei celotna Julijska krajina sestavni del1 naše besede: »Tito. Primorska le kliče.« ncljudski administrativni aparat, ki ni sposoben dnevno ostvarjati in razvijati Novi minister za prosveto v LRS je postala tov. Lidija Šentjurčeva. Že iz študentovskih let naprej je vodila neizprosno borbo za pravice delavskega razreda in sodelovala v naprednih organizacijah. Posebno se je odlikovala v narodno osvobodilni borbi, organizirala je borbe tudi pri nas v Julijski krajini. Tovarišica Šentjurčeva je član IOOF in CKKPS. Njeno dosedanje delo je najboljši dokaz, da bo kot novi prosvetni minister s svojimi izkušnjami vodila vzgojitelje in po njih vzgajala mladino, dvigala kulturo in krepila ljudsko prosvetno delo. V Slovenijo se vračajo izseljenci iz Francije, kjer so živeli po več let. Dobro se zavedajo, da jim domovina sedaj še ne bo mogla nuditi vsega na pretek, toda tudi oni hočejo sodelovati pri izgradnji svoje domovine in lepše bodočnosti. Zaposleni bodo, ker sò predvsem rudarji, v Hrastniku, Zagorju in Kočevju itd. Delegacija Zveze sovjetski pisateljev je prispela v Ljubljano, kjer so se raz-govarjali z našimi slovenskimi pesniki in književniki. PO OSTALIH PREDELIH JUGOSLAVIJE Maršal Tito je prejel iz Meksike pismo španskih republikancev, v katerem pozdravljajo delo ter notranjo in zunanjo politiko vlade FLRJ. Prebivalci mesta Skoplja v Makedoniji so sprejeli na zasedanju ljudskega Sobranja sklep, s katerim so izvolili maršala Tita za častnega meščana. V svoji resoluciji pišejo: »Krepili bomo bratstvo in enotnost z drugimi narodi Jugoslavije za srečo in boljšo bodočnost naše skupne domovine FLRJ. • Ustavodajni odbor skupščine LR Bosne in Hercegovine je soglasno sprejel osnutek ustave. Predsednik ustavodajnega odbora je med drugim dejal: »Geslo, ki se je rodilo ob prvem strelu uporniške puške — geslo bratstva in enotnosti — ki je dobilo svojo zakonito obliko v osnutku te ustave, bo omogočilo našemu ljudstvu srečno življenje,« * Dejavnost grških monarhofašistov nam že do dobra jasna. Izzivalni poskusi na if-meji- proti Albaniji so se razširili šc zivanja na grško-jugoslovanski - . Grška letala so preletela jugoslovansK ozemlje in obstreljevala obmejne u^?. be. Jugoslovanska vlada je poslala grs 1 vladi protestno noto zaradi kršenja sU verenosti ozemlja. V dalmatinskih vinogradih so Pr'^.e_ obdelovati s stroji. Traktorje uporabi)3 jo za okopavanje, kar bo znatno poc® nilo obdelovanje, * Na dalmatinskem otoku Pagu Žraj dijo elektrarno. Nova centrala je že p_° streho. Velika večina del je bila izvrše na s prostovoljnim udarniškim dcloffl’ V osiješkem okraju so otvorili 7 se' demrazrednih šol. Take višje organizh* ne šole bodo sposobne dati temelju znanje in bodo po svoji kvaliteti odi.0' varjale nižji srednji šoli. »Mladinska proga« Brčko-Šanoviči j® bo nadaljevala do Sarajeva. Dela boo še obsežnejša kakor so bila na mladin' ski progi, ker je proga veliko daljša 10 bo treba zgraditi več objektov, u1®, njimi 5 predorov. Štab mladinskih br>' gad jc takoj po zaključnih delih na Ml®' dinski progi sklenil ustanoviti tečaj®1 ker bodo mladinske brigade pri tej gra“” nji sodelovale in hočejo imeti svoje sh0' kovne vodje. Vinarske zadruge so pri odkupu j®' tošnjega pridelka imele pomembno v]0_ go. S tem je bilo preprečeno prekup®® vanje, dvig članov je silno narastcl vinogradniki z nezaupanjem gledajo vsa* kega tujega nakupovalca vina. Bolgarski ministrski predsednik mon Georgijev je dobil ponoven manda , da sestavi novo bolgarsko vlado, bo ustanovitelj Domovinske fronte in z',eS, borec za svobodo in neodvisnost bo garskega ljudstva. V Romuniji so se vršile volitve. 91o demokratičnih strank je dobil 5,336.2 glasov od 6,823.829 glasov. To vsekak0^ pomeni odločno zmago demokracije na_ reakcijo. Volitve so po izjavi tujih n° vinarjev potekle v redu in udeležba ) bila silno velika. Priprava kadrov sp<1' da danes med osnoVPe naloge našega gosp0' darstva, pa tudi m^a naloge držai'e ’ B. KIDRIČ osnovne sploh. PRVO OKROŽNO POSVETOVANJE KULTURNO-PROSVETNIH DELAVCEV V AJDOVŠČINI Vzgojiti, naučiti in usposobiti moramo nase ljudske množice, da se nauče upravljati državo, bolje in uspešnejše delati in da si osvoje kulturo in prosveto Osvobodilna fronta nam je poleg narodne in gospodarske svobode ustvarila kulturno prosvetno svobodo IZ REFERATA TOV. ROMANA ALBREHTA Tovariš Roman Albreht, član okrož-nega odbora OF je v svojem referatu dejal: Tovariši in tovarišice! Današnje prosvetno posvetovanje ima Pred vsem nalogo, in to je njegova glavna naloga, nakazati jasno ljudsko prosvetno delo v današnjih dneh pri nas. l*a bomo o našem kulturno prosvetnem delu govorili pred vsem kot aktivisti Osvobodilne fronte je povsem razumljivo 10 se mi zdi, da bi bilo to stv^r odveč in koristi potisnjene ob tla, ne zaradi objektivnih težkoč, ampak zaradi surovega izžemanja in izkoriščanja od vladajočih. Seveda je bila to posledica tedanje kapitalistične morale, ki je dobila odraza tudi v kulturno prosvetnem življenju. Vladajoči izkoriščevalski sloj je imel možnosti dajati pečat življenju svoje dobe in je dal torej pečat tudi kulturno prosvetnemu delu v tej dobi. Izoblikovala se je kultura, ki ji je bil tuj svetovno nazorski okvirj imela je koncept brez smisla za požrtvovalnost, brez občutka ,za skupnost in brez čuta odgovornosti napram tej skupnosti. Razvila Prvi kulturno-prosvetni nastop v radi u Slovensko Primorje je izvedel pevski zbor iz Sovodenj. utemeljevati, ker nam je vendar 'vsem lasno, da je prav Osvobodilna fronta tista vseljudska organizacija, ki nam je Poleg narodne in gospodarske svobode ustvarila tudi kulturno prosvetno svobodo. Če pa vzamemo, da smo dejansko vsi v svoji preteklosti rasli v tisti nesrečni dobi, v kateri je bila kultura in ljudska Prosveta orodje v rokah sovražnikov tjudstva za poneumljenje slednjega, si juoramo to okolje jasno osvetliti, da se bomo znali otresti šb vsega tistega, kar smo morda celo skozi ogenj narodno osvobodilne borbe prinesli s seboj in kar bj morda skušalo danes škodljivega pro-nicati na dan. Tak pogled za nekaj let^ nazaj nam bo v današnjih dneh* vendar Pomagal opredeliti, kaj je bilo v preteklosti pri nas zdravega in kaj je bilo ustvarjeno samo zato, da tudi v našem narodnem telesu ustvarijo sovražniki ljudstva svoje pozicije. Samo na ta na-om bomo tudi danes znali razlikovati, ^ai je naše, kaj se dejansko razvija na-P,reit a kaj se prebija v naše današnje zjvljenje z namenom, da slabi naše vr-a‘ei z namenom, da se tudi v pogledu kulturno prosvetnega dela obrne kolo nazaj. tičel se je zavesten ustvarjalni boj za obliko in vsebino življenja. Preden bi sploh govorili o kulturi in rosveti, ki je oblikovala lice Evrope ° druge svetovne vojne, bi rad pouda-n> da je treba točno vedeti, da je bila aradi svojstvene vloge, ki je sledila ktobrski revoluciji, od aktivnega vpliva urezana najnaprednejša sila s svojo naj-globoko ustvarjalno sposobnostjo ■uj'jetska zveza. Tako tudi ne moremo rimerjati kulturno prosvetnega razvoja ■ustalih evropskih državah z razvojem '°yjetske zveze, o katerem bomo pose-el govorili prav zato, ker se bomo pri eni marsičesa dobrega naučili, pred *em pa se bomo naučili pri oblikoval-*n sovjetske kulture in prosvete, da 'am mora biti osnovno vodilo: zvestoba jstnemu ljudstvu, to se pravi odpreti 'roka vrata kulture in prosvete ljudskim 'nožicam, jih dvigniti in jih vzgajati v ačelnem in naprednem duhu. Ko pa govorimo o kulturno prosvet-em razvoju v ostalih predelih Evrope roramo ugotoviti, da je v razdobju med rvo in drugo svetovno vojno takozvani ^ari kulturni svet zamajcilo nekaj nove-•a' In kdor je razumel tedaj te nove sile, a ugotovil, da se evropska kultura maje 'b besedi — kriza. V tem času je prišlo lamreč do vedno močnejšega uveljav-lanja osnovnih življenjskih vrednot in T1..6! se je zavesten ustvarjalni boj za > llM 'n vsebmo življenja, katerega je l°.dlI Proletariat, kot vodeča sila vsega '«lovnega ljudstva. Vprašanje pa je, zakaj je bil ta boj. uebrzdanem pohlepu vladajočih slojev 'Uperialistično kapitalistične Evrope se udomačilo načelo brezobzirnega izko-'scanja, katerega je ustvaril nenadziran on lep izkoriščevalcev po posesti in po Jlr'h bogastva v času procvitajoče in-Ustrije. Tak izkoriščevalski pohlep je ,vzr<)k bede in iskanja kruha, bega z i ,na zemlje, obenem pa zavestnega ti it B.^a množičnega nastopanja v obli-jtrajkov, ki pa so se končali s krvjo, . S,re'* v ljudstvo. To je ustvarjalo pre-,i . jued vladajočimi sloji in med Ijud-'uu množicami, ki so vsak dan bolj ■Poznavale, da so njihove potrebe, želje se je kultura brez okusa, ki je odgovarjala in ustrezala tedanjemu pohlepnemu izkoriščevalskemu svetu. To je bila brezidejna, uživaška kultura, prazna, hladna, nikakor ustvarjalna, saj je stremela zgolj za neko zunanjo lepoto, zgolj za nekim esticizmom. Človek, ki se je vključil v tà svet kulture in prosvete, če jo smemo tako imenovati, je iskal, bežal od stvarnosti, mrzlično hlastal za novotarijami in začel spreminjati kulturo v senzacijo. V nasprotju s tem pa je razred izkoriščanih postavil nova načela morale, ki so zahtevala tudi drugačne oblike kulturnega ustvarjanja in to so bili vzroki, da se je stara kultura v svojih temeljih zamajala. Fašizem posledica bolnih razmer v Evropi V takih pogojih se je rodil fašizem, ki je posledica negativnega kulturnega ustvarjanja pretekle dobe. Kaj je v svojem bistvu fašizem? Fašizem je najbru-talnejša oblika imperialističnega izkoriščevalskega družbenega' reda, k* si je za svoje osnovno načelo postavil gospod-stvo močnega nad slabim ih torej ne prizna enakosti; tuje so mu plemenite strani človeka kot humanost, požrtvovalnost, bratstvo med narodi, človeška skupnost itd. Jasno je potem tudi to, da je v kulturnem pogledu najbolj prazen, brezvsebinski, nenačelen, kar je v času svojega obstoja tudi dokazal, obenem pa do vse ustvarjalne kulture zločinski. Torej je samo posledica fašističnih načel, da so gorele na grmadah ustvaritve velikih oblikovalcev kulture, kjer se je fašizem pojavil. Vso svojo najbolj bolno pokvarjenost pa je fašizem zavil v takozvano svetu dobro poznano rasno teorijo, ki je prinesla • Evropi toliko gorja in ki je našla svoj pravi obraz v Hitlerjevi Nemčiji. Fašizem je torej posledica bolnih razmer v Evropi in je v svojem bistvu samo omotičen korak krhajočega se imperializma. Dva oblikovalca slovenske kulture Oblikovanje slovenske kulture je bilo pod vplivom oblikovanja vse evropske kulture, ker smo bili mi v to skupnost prisilno vključeni in zato nosi tudi naša kultura v preteklosti sledove slednjih razmer. Še več, del slovenskega ozemlja je oblikovala neposredno samo fašistična takozvana kultura, pa naj bo to pri nas v Primorju ali pa na Koroškem. Tu so kričeči sledovi razdiralnega dela fašizma. Malo drugačno pot pa je napravil ta razvoj v predelih slovenske zemlje, ki so bili vključeni v Jugoslavijo. Kulturno prosvetno delo je bilo tu pod vplivom še bolj praznih in gnilih oblikovalcev, ker je v ustvarjanje posegla z vso svojo pokvarjenostjo in javno hinavščino in sovraštva polno zlobo tudi duhovščina,- ki je stala v službi mednarodnega imperializma. Ta je poleg brezsramnega izkoriščanja ljudske zaostalosti, ki je vladajočim omogočila, da so stvar vere povezali s pohlepom po oblasti, v .kulturi dosledno stremela za tem, da so ljudske množice odtrgane od resnice. Govorili so ti ljudje o ljubezni do bližnjega in o grehu sebičnosti, hkrati pa so iz-preminjali samostane v industrijska podjetja, kopičili v znamenju cerkve obsežna bogastva in podjetja obče ljudskega pomena. To svojo gnusno gonjo za materialističnimi dobrinami so vodili torej na najbolj pokvarjen način in spremljala jo je tudi krvava fašistična ideja, katero so v začetku nespretno prikrivali, nato pa se je vedno jasneje razkrinkala, dokler je niso same ljudske množice v narodno osvobodilni borbi dokončno razgalile. Slabo pa bi razumeli slovensko kulturo in ustvarjalnost, če bi jo ocenjevali samo po delu samozvancev in če ne bi razumeli, da se je v slovenskem narodu oblikovalo nekaj, kar ni služilo vladajočim izkoriščevalcem iz tiste dobe, ampak je bil odraz težnje in ustvarjalnosti zatiranega ljudstva. Torej, ko govorimo o nezdravih in gnilih razmerah pri nas, ki so bile, kakor rečeno, posledica tega, ker smo bili prisilno vključeni v evropsko skupnost, pa bi bilo skrajno napačno prezreti dejstvo, da so naše zdrave sile, ki so že v preteklosti jasno predvidevale kam vodi samopašna razvratnost kulture izkoriščevalcev, v svoji ustvarjalnosti nakazovale potrebo po aktivnem nastopu združenih ljudskih sil, ki so dejansko v naši narodno osvobodilni borbi napravile revolucionaren korak, s katerim se je slovenski narod iztrgal iz vpliva prej omenjene gnile kulture. Naš narodni in socialni boj, tako np' kako piše Slodnjak, je bil celo tisočletje prav do zmage Osvobodilne fronte, krvava in napeta borba za življenje in smrt, ki jo je bilo goloroko ljudstvo z velikansko premočjo fevdalno kapitalističnih imperijev, ki so pritiskali ne le na nezavarovane meje našega narodnega ožemi j# z vso svojo močjo gospodarskih in političnih sistemov, marveč so si tudi že v zgodnjem srednjem veku zagotovili vse gospodarske vire od 'zemlje do delovnih rok in mislečih možganov našega človeka v slovenski zemlji sami. Z zvito cerkveno in nasilno državno in gospodarsko politiko so si uspeli v domačem rodu vzgojiti pokorne pomagače, ki so bili pri obrambi tujih koristi krvoločnej-ši kakor tujci, pa tudi za razvoj in raz-cvit prave in napredne narodne omike bolj mrzli, kakor tujci. . Zaradi povezanosti našega narodnega in socialnega boja je zadobila tudi naša kultura, ki se je oblikovala v vrstah izkoriščanih, pomen in izraz bednega stremljenja na smrt obsojenega, a nepopustljivo in zagrizeno borečega se občestva in kot najbolj glasen in prepričevalen krik pred obličjem vsega sveta, da se dogaja v sredi Evrope nezaslišano nasilje nad ljudstvom, ki ima dar in voljo za tekmo v omiki z vsemi drugimi ljudstvi. Torej slovenski pesnik in pisatelj, ki je rasel pod temi vplivi, 'ni bil tvorec nekih lepotičnih vrednot, ki bi bile bolj ali manj umetnostni izraz volje in moči gospodujočega razreda v narodu, ampak je v njegovi pesmi enkrat manj, drugič več, toda brez prenehanja prihajal na dan smrtni boj njegovega ljudstva. Zato se tudi take slovenske poezije in njene domovinske note ne sme presojati zgolj z vidika nekakšnega meglenega meščanskega domoljubja, ampak s stališča prave revolucionarne patriotičnosti. Sovjetska kultura - nova ljudska kultura Že prej smo govorili, da se je kulturno prosvetno življenje v Sovjetski zvezi razvijalo drugače. Sovjetska zveza je bila po silnih naporih svojih narodov po Oktobrski revoluciji iztrgana iz imperialistične igre in je krenila na pot ustvarjalne kulture, kulture, ki je spremljala socialističnega človeka na njegovi poti v boljše življenje. Torej je treba, da v prvi vrsti vemo, da je oblikovanje lica sovjetske kulture prevzelo ljudstvo samo in da ima torej pečat ljudske ustvarjalnosti. Še več. Sovjetska literatura ima veličasten pečat načelnosti, požrtvovalnosti, borbenosti, bratstva in humanosti, s katero jo je oplodila najnaprednejša boljševiSka Partija, ki je dosledna načelom Lenina in Stalina po Velikem oktobru začela uresničevati novo ustvarjalno kulturno prosvetno življenje. Če smo prej govorili o roparski morali imperialistov, ki je bistveno vplivala na oblike njihove uživaške kulture, potem moramo ob sovjetski kulturi govoriti o morali sovjetskega ljudstva, ki mu daje visoko človečansko vsebino genialna Partija Lenina-Stalina. Prva stvar je bila borba proti hinavski morali in sovjetski ljudje so si visoko zapisali na svoje prapore besede velikega Lenina, ko je dejal: »Za nas izven človeške družbe vzete nravstvenosti ni, to je prevara.« To je bilo izhodišče za boj sovjetskih ljudi proti lažni morali, ki je imela v obliki pravljic in groženj nalogo delati ljudske množice pokorne svojim gospodom. Sovjetski ljudje so spoznali, da je morala tista, ki pomaga človeški d.ružbi dvigati se više in rešiti se izkoriščanja človeka po človeku. Tako so se sovjetski ljudje torej oborožili za uspešen boj proti morali sebičnežev in ji nasproti postavili sovjetsko moralo, ki služi uničenju stare izlcoriščevalske družbe in strnitvi vsega delovnega ljudstva. Ta morala nosi v sebi nenehno borbo proti omahovanju, žigosa breznačelnost, brezidejnost, zasmehuje omahljivce in nergače, ki se boje borbe proti samo-držju in vzgaja sovjetske ljudi v duhu žilavosti in neomajne predanosti stvari revolucije. Jasno je, da nosi v sebi tudi znanstveno pojmovanje zakonov družbenega razvoja, da nosi v sebi napredno revolucionarno teorijo, ki omogoča orientirati se v zapletenem položaju razredne borbe, videti naprej razvoj dogodkov in aktivno vplivati na te dogodke la morala povezuje milijone ljudi v aktivno politično življenje. To je bila podlaga sovjetski kulturno-prosvetni ustvarjalnosti od prvih dni Velikega oktobra dalje. Ta jasnost med ljudskimi množicami je predpogoj za vsa veličastna dela in uspebe sovjetske države, je predpogoj prave patriotičnosti, ki se potem tudi jasno odraža v požrtvovalnem delu sovjetskih ljudi, v njihovi herojski borbi, ko so s prsi branili mlado sovjetsko državo, to se pravi, da so sovjetski ljudje razumeli, da se, kakor pravi Ilija Erenburg, kultura ustvarja s solzami, znojem in krvjo. Šele če razumemo vse te osnovne stvari, potem bomo razumeli velikanski pomen domovinske vojne Sovjetske zveze in narodno osvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Razumeli bomo, da nismo z našo osvobodilno borbo samo pomagali razbiti in uničiti razdiralne sile fašizma, ampak da smo z aktivizacijo ljudstva v tej borbi ustvarili pogoje, ki za vedno izključujejo morebitno ponovno oživitev fašistične miselnosti pri nas. Tudi Ferdo Kozak, predsednik Ustavodajne skupščine LRS pravi tako nekako: Čeprav še ni videti novih oblik življenja ,čeprav je še toliko ostankov včerajšnjega dne v nas, vse to ni važno. Važno je neizbrisno občutje, da smo se zavestno vključili v organizacijski proces novega sveta. To pa zaradi tega, ker je življenje našega naroda napolnil vroči žar centralne kulturne ideje, ki ustreza tradicijam vse naše kulturne dejavnosti in ki bo te tradicije še razvila glede na obseg in vsebino. Ni jim več pesem bratstva, ustvarjanja in patriotičnosti... To so misli, ki jih moramo imeti brezpogojno, če hočemo, da bomo dobro izvršili svojo dolžnost, da vnesemo ljudsko prosveto in zdravo ustvarjalno kulturo med naše množice, ki smatrajo, in to po pravici smatrajo, za eno izmed pridobitev narodno osvobodilne borbe tudi to, da se otresejo vsega, kar je še v kultur-no-prosvetnem pogledu na njih ostalo slabega in da še oplode z novimi kulturno prosvetnimi ustvaritvami današnjega, jutrišnjega dne. Predpogoj pa, da bomo mi to svojo nalogo dobro razumeli, pa je to, da moramo razumeti dejstvo, da z vojaško zmago nad fašizmom in nacizmom še ni uničena, še ni strta nazadnjaška, gnila miselnost. Še več, vedeti moramo, da zapadni imperializem skuša danes sam prevzeti vlogo zaščitnika svoje prazne, razdiralne kulture, da prevzema nase delo, katerega mu je včeraj vršil fašizem. To se torej pravi, da moramo s takimi očmi gledati na razvoj in potek mirovne konference, kjer jasno prihajajo protikulturne tendence zapadnih imperialistov z dneva v dan bolj očividno na plan. Svetu izkoriščevalcev nikakor ni všeč, da se ne samo utrjuje, ampak tudi širi svet, ki odpravlja prav zaradi svoje globoke ustvarjalne kulture in človečnosti izkoriščanje človeka po človeku. Ni jim všeč, da je zdrava pesem bratstva, svobode, pesem ustvarjanja, dela in patriotičnosti sovjetskih ljudi in milijonov patriotov .v osvobojenih demokratičnih državah dobila odmeva v njihovih lastnih imperialističnih deželah in v deželah, kjer »gnezdijo oni s svojo guvernersko politiko«. Dp se je ta odraz ustvarjalnosti zaril že tako globoko v zavest poštenih ljudi, da ni več mogoče zdravega klica delovnih množic udušiti z vreščečimi jazzi, podivjanimi sfingi, s fantastičnimi zgodbami in iluzornimi podvigi, niti ne več s prihuljeno, lažnivo in hinavsko vprego • duhovščine, ki se nespretno prikrito postavlja zopet v službo mednarodnega imperializma. Že prej smo dejali, da je bil fašizem omotičen podvig razpadajočega imperializma, ki je skušal z najbrutalnejšo silo uničiti gibanja milijonov in milijonov z'a pravico, za zdravo kulturo, za globoko človečanska načela borečih se ljudi, sedaj pa lahko rečemo, da se prav ob teh svojih korakih še bolj krha. O tem govorimo pred vsem zato tako obširno, ker si moramo biti na jasnem o današnji vlogi nazadnjaškega sveta, ki nikakor ni vrgel po zlomu fašizma puške v koruzo. Ta svet namreč danes sam uveljavlja silo. Zato nam ni treba iskati dokazov daleč, zato jasno govorijo požigi slovenskih knjig v Trstu, ki so brez nadaljnjega jasen pečat bolestnosti imperialističnih divjakov, ki so si 5 svojim brutalnim nastopom nad knjigami domišljali,* da bodo ustavili silen plaz glo* bokega preroda demokratičnih ljudi v Julijski Krajini. Prav tak dokaz je roparski odvzem Ljudskega doma v Gorici — in takih dokazov je nešteto. Treba je računati tudi s tem, da se bo imperializem v svoji zakrknjeni borbi poslužil najostudnejših sredstev in da bo skušal razdiralno vplivati celo v osvobojenih predelih, oslanjajoč se na svoje pozicije med nazadnjaki in med tistimi, ki mu jih je uspelo s hinavsko, lažnivo taktiko odtujiti zdravemu razsojanju, da se niti ne zavedajo, da zaradi nepoučenosti predstavljajo ekspozituro mednarodnega imperializma. Pisatelj Juš Kozak pravi med drugim: »Stvarjanje kulture, ki ima in ki bo imelo globoke osnove v narodno osvobodilnem boju, ki zajema vso etiko in svoje duhoVne vrednote iz tega velikega slovenskega dejanja, je v svojem bistvu mogočna borba proti vsem nasprotujočim silam, o katerih bi bilo zelo pogubno misliti, da so položile orožje in ne kanijo več kljubovati. Borba se ne omejuje samo na izrazito nazadnja-štvo, temveč bo posegla tudi v borbo proti vzgoji, duhovni in politični, kar je nazadnjaštvo skozi stoletja razvijalo in s tem oblikovalo značaje in miselnost.« To se torej pravi, da moramo s temi ugotovitvami pri našem bodočem kulturno prosvetnem delu temeljito računati. katero je treba samo še zdravih semen Tovariši in tovarišice! Če sedaj preidemo na same razmere, ki smo jih dobili v coni B, moramo ugotoviti, da smo v Slovenskem Primorju dobili žalostno dediščino, ki nam jo je zapustil razdiralni fašizem v pogledu razvojne stopnje kulture, da pa smo našli tu ljudi, ki jih je zavestna borba proti fašizmu prekalila in predstavljajo razorano njivo, v katero je treba samo še zdravih semen. Treba je računati s tem, da se je primorsko ljudstvo v času domovinske vojne znalo okleniti svoje Osvobodilne fronte in bor-ke-avantgarde Komunistične partije ter znalo obogatiti svoj boj z njenimi globokimi načeli, kar danes govori za to, tja je politična zrelost primorskih ljudi izredno visoka. Vendar je treba računati z nečem. Naši ljudje si še niso na jasnem glede podtalnega dela fašističnega uničevanja kulture, ker so občutili samo brutalen pritisk, in obstoja nevarnost, da jim mi ne bi pravočasno povedali, da bo prej ali slej prišlo do licemerskih, hlapčevskih, ponižnih, toda preračunano premišljenih poizkusov, kako vreči med naše ljudi duha breznačelne, plehke, mračnjaške, licemerske kulture. Mislim, tovariši in tovarišice, da tega ne smemo prezreti prav zaradi tega, ker poedini primeri že govore za to, da je imperializem že posegel po tem sredstvu in da se je že prenekateri protiljudski duhovnik y^regel v ta voz. Toda čim bodo naši ljudje spoznali (Nadaljevanje na 4. strani.) Pretekli teden se je vršilo v Ajdovščini okrožno posvetovanje vseh kulturnoprosvetnih delavcev iz Vzhodnoprimorskega okrožja. Za posvetovanje je dal iniciativo Okrožni odbor za ljudsko prosveto, udeležili pa so se ga člani Okrajnih odborov za ljudsko prosveto, ravnatelji gimnazij, mnogi profesorji in učitelji, nadalje načelniki odsekov za proivelo pri Okrajnih ljudskih odborih ter prosvelarji sindikalnih, mladinskih in ostalih množičnih organizacij. Posvetovanje je imelo predvsem nalogo, jasno začrtati perspektive bodočega kullurnoprosvetnega dela, jih postaviti na trdno podlago dosedanjih uspehov in obogatiti bodoče delo z dosedanjimi izkušnjami, kar se dorè j pravi, tudi iz dela odpraviti vse dosedanje napake in popacevanja kullurnoprosvetnega dela. V uvodnem govoru je»tov. Roman Albreht, član Okrožnega odbora Osvobodilne fronte za Vzhodno primorsko okrožje orisal vlogo kullurnoprosvetnega dela v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ker se je pod vplivi slednje oblikovalo tudi kulturnoprosvetno delo pri nas. Nadalje pa. je pokazal bodoče naloge kulturnoprosvelnega dela. Potem je spregovoril tajnik Poverjeništva PNOO tov. France Perovšek in povsem jasno opredelil nalogo kulturnoprosvetnih ' delavcev pri izgradnji novih državljanov Titove' Jugoslavije, sposobnih ljudi pri delu v naši ljudski oblasti, industriji itd. Opredelil je tudi mesto, ki ga imajo, danes v naši novi družbi kulturno prosvetni delavci, važno mesto, ker imajo nalogo, da bistveno pomagajo pri oblikovanju 'naših ljudi, pri dviganju nivoja znanja naših množic. Nato se je razvila obširna diskusija, ki je trajala skoraj štiri ure in prinesla celo vrsto bogatih smernic za bodoče kulturnoprosvetno delo. S tem je napravil Okrožni odbor za ljudsko prosveto’ odločen korak naprej in si zagotovil, da bo pregled našega dosedanjega kulturnoprosvelnega dela temeljit in da bodo načrti za bodoče leto stvarni, da bodo zajeli dejansko vse množice in da bodo z njimi rešene glavne naloge, ki danes sloje pred kullurnoprosvetnimi delavci. Naša prosveta mora vcepljati poleg osnovnega znanja našemu ljudstvu visoke ideje in pridobitve narodno osvobodilne borbe, kazati perspektive razvoia, vzgojiti kreoke, neustrašne graditelje nove Jugoslavije, ki bodo verovali v zmago svojega dela in Iz referata tov. Romana Albrehta naporov Nadaljeoanje s 3. strani. jedro te lažnive, nezainteresiranost povzročajoče dejavnosti ljudskih škodljivcev, bodo nastopili proti njej, ker vedo, kako dragocena je enotnost, ker so se enotnost naučili kovati v narodno-osvo-bodilni borbi in ker vedo, da pomeni enotnost ohraniti, boriti se proti razdiralnim vplivom od znotraj in od zunaj. Dosedanje kulturno-prosvetno delo moramo predvsem označiti kot spontano, ki pa ima za posledico ogromno mobilizacijo našega ljudstva. Danes preveva vse naše ljudi želja po učenju, po tem, da bi se udeležili čim več tečajev, da bi spoznali zakonitost življenja, da bi znali sami čimbolj vplivati nanje, da bi postali mojstri svojih poklicev, hočejo se učiti patriotičnosti, hočejo jačati svoja telesa prav tako kot razum. Naša naloga je, da vse to povežemo, da v vse to vnesemo načrt, smotrnost, sistem, da napravimo za vsako stvar obračun, da vnesemo več in več plemenitega tekmovanja. , Da pa bomo lahko te naloge rešili tako, kot je naša dolžnost, pa mislim, da je treba predvsem omeniti tudi nekaj napak, ki so se doslej vršile v kulturno-prosvetnem pogledu z naše strani, s stra-f ni vsega terenskega vodečega kadra. Prva napaka je bila, da smo se zadovoljili predvsem s spontanostjo, ki po daljšem času že utruja naše ljudi, ki zaradi tega potem nasedajo reakcionarnemu izrabljanju. Zavedati se moramo, da more biti danes nosilec Ijudsko-prosvet-nega in kulturnega dela samo Osvobodilna fronta in nihče drug. Zato je danes naša naloga, da utrdimo prosvetno organizacijo OF in da vanjo zajamemo vse zdrave ustvarjalne sile. S tem bomo prešli k načrtnemu delu. To delo bo odpravilo tako imenovano spontanost, ki se je že v prepogostih primerih izrodila v to, da naša prosvetna organizacija na terenu smatra za bistvo prosvete plesno prireditev. Tovariši in tovarišice, ples je zdrava fizkulturna panoga, toda zdrava v okviA meja. Danes pa v poedinih primerih že zajema izrazito uživaške oblike, ki jih moremo primerjati zapadno-impe-rialističnemu sredstvu za kvarjenje mladine, Če bomo naši mladini razjasnili to stvar tako, potem bo razumela, ker je visoka patriotičnost njeno osnovno vodilo in ne bo zavestno napravila ničesar, s čimer bi lahko danes ali jutri škodovala svoji domovini. Druga temeljna napaka pa je ta, da so si v prvih povojnih mesecih naši ljudje izbrali kot sredstvo za akumulacijo denarja kulturno-prosvetno prireditev in da je bil tudi to eden izmed vzrokov, ki je bistveno vplival na to, da naši liudjo-niso gledali toliko na vsebino prireditve, kolikor so gledali na materialno stran. Osvobodilna fronta je temu napovedala boj in doseženi so že lepi uspehi. Prosvetne prireditve so sredstvo za aktivno in pasivno kulturno-prosvetno življenje in je akumulacija denarja pri tem postranskega pomena. Dohodki kulturno-prosvetnih prireditev pa se smejo uporabljati potemtakem zopet samo v izrazito kulturno-prosvetne namene, v izgrajevanje in utrjevanje našega Ijudsko-prosvetnega dela. V bodoče bodo' naši prosvetni sveti vzeli silno ostro merilo pri dovoljevanju prireditev, in sicer v pogledu zahtevnosti pri kvaliteti prireditev. Nepravilno tolmačeno kampanjo za izboljšanje kvalitete našega kulturno-prosvetnega dela so protiljudski elementi seveda izrabili in prišli na dan s parolo, da danes nimamo še dovolj naše literature in da bomo morali za ta čas poseči tudi po starih stvareh. Človeku se zazdi prav tako, kakor da bi nekdo, ki čaka v Ajdovščini avtobus za Postojno, sedel na avtobus, ki vozi proti Gorici, samo zato, ker je ta že pri rokah. Tako neumnih potnikov ni, ker vedo, da bodo morali potem napraviti še to pot od Gorice nazaj dò Ajdovščine. Prav tako je z našim kulturno-prosvetnim delom. Če danes sežemo po škodljivi, mračnjaški, oportunistični kulturi, ki se seveda ponuja, potem se bomo morali, se to pravi, še enkrat iztrgati iz njenega objema. Jasno je, da nimamo še tako široke izbire, ker smo šele na začetku. Res pa je, da imamo v naši partizanski literaturi nekaj silnega, nekaj, kar je tako naše, da se ne more primerjati s podobnimi stvaritvami iz preteklosti. Toda nenehna parola reakcije, da vlada pri nas literarna suša, se je že tako zagrizla, da so prezrli celo naši ljudje skoraj do zadnjega kupe in kupe naprednih knjig, glasbenih del, odrskih komadov, ki jih imamo danes na knjižnem trgu na razpolago. Zato bo prva naloga naših prosve-tarjev, da nadaljujejo in razvijajo uspehe, ki jih je dosegel Okrožni odbor za ljudsko prosveto v tednu za našo knjigo, ko je razširil med ljudi celo vrsto, na tisoče knjig in obenem pokazal ob gostovanju ajdovskega prosvetnega društva, da imamo tudi kvalitetna odrska dela, če ne domačih, pa od bratskih sovjetskih ljudi. Proti vsem doslej omenjenim napakam se bomo najuspešneje borili, če bomo zvesti načelom naše Osvobodilne fronte, če bomo znali delo naših prosvetnih organizacij oploditi z njeno ustvarjalnostjoj če se bomo znali obogatiti z izkušnjami naše Komunistične partije in če še bomo naučili pri sovjetskih ljudeh visoke patriotičnosti, silne delavnosti, neizprosne načelnosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti, ki mora dati pečata tudi vsemu našemu kulturno-prosvetnemu delu. svetovati o bodočem kulturno-prosvet-nem delu na našem terenu, ki mora izrabiti vso široko pripravljenost naših ljudskih množic, neskaljene rezerve ljudskih talentov, jih dvigati, jih prosvetliti, jih napraviti mojstre, ker bomo samo s takimi ljudmi lahko gradili našo, lepšo bodočnost, lahko z bolj odločnimi koraki in s krepkejšimi zamahi stopali v socializem. Pri tem pa ne smemo misliti samo na gledališke skupine. Tovariši in tovarišice, naša mladina v Istri je v velikih primerih še nepismena. Tisoči in tisoči primorskih ljudi ne znajo svojega čistega slovenskega jezika. Tudi tukaj moramo začeti, če hočemo, da bodo naše recitacije uspešnejše, če hočemo, da bodo naši dramatski nastopi boljši, in če hočemo, da bodo naši ljudje tudi čitali naše knjige in časopise. To se pravi, da bo treba ogromno tečajev. Toda paziti je treba, da ne bo samo poplava tečajev, ki pa ne bodo prinesli pravih zaključkov. Prvič je treba vse tečaje, ki jih bomo napravili, dobro pripraviti, drugič pa je treba vnesti v obiskovanje tečajev disciplino in red, tako da bomo take tečaje tudi uspešno zaključili. Tečaj ne sme biti zaradi tečaja, ampak zato, da nam izpolni vrzeli v znanju, oziroma da nam predstavlja prvo stopnico v bodoče šolanje. Enkrat za vselej se moramo otresti tudi starega, od izkoriščevalskega sveta podedovanega nazora, da je dovolj eno prosvetno društvo za vse kulturno-prosvetno delo v naših vaseh, delavnicah itd. Za nas je to premalo, pri nas bodo gojile poleg tega kulturno-prosvetno delo sindikalne organizacije, mladinske organizacije, organizacije žena itd. Toda tudi vse to ne z .namenom, da bi razbijali, da bi cepili, nikakor ne, to ima en sam namen, do podrobnosti obdelati vsakega človeka, omogočiti vsakomur, da se otrese mračnjaštva, nevednosti in da razvije vse svoje sposobnosti, katerih naša domovina od nas mnogo pričakuje. Prosvetni svet pa bo vse to prosvetno delo teh organizacij vezal in koordiniral. 2e danes moramo kritizirati poedine prireditve organizacije naših žena, ko so žene igrale tudi moške vloge. To je neživljenjsko, to pomeni po-pačevanje bistva kulturno-prosvetnega obdelovanja naših ljudi. Naše kulturno-prosvetno delo mora biti pristno, zdravo, nepokvarjeno, nelicemersko.. Prej omenjeni primer je kričeča usedlina stare vzgoje. Prav tako ne bomo v vasi, kjer je morda 200 ljudi, organizirali pet različnih zborov. Take zbore bomo organizirali tam, kjer so množice, tisoči in tisoči ljudi, v vasi pa bomo organizirali več večernih čitalnih krožkov, več raznih tečajev itd. Prav tako bi bilo napačno, če bi se naše delavstvo, ki bo sedaj postavilo svojo prosvetno organizacijo, ne vezalo v prosvetnem svetu, ker bi se s tem reklo, da je prosvetni svet izgubil dušo delovnega ljudstva — proletariata. Prav tako bodo naši strokovnjaki-prosvetarji morali pomagati ne pri organizaciji delavskih prosvetnih organov, ampak pri učenju, vežbanju v teh organizacijah. Končno bi poudaril še to, da se bomo enostransko razvijali, če ne bomo skrbeli tudi za fizkulturo in če ne bomo vseh naših tisočev fizkulturnikov, ki so nastopali v Trs'u, v Ljubljani, povezali v naše fizkulturne aktive. Treba se je zavedati, da naša ljudska fizkultura ni zgolj nogometno društvo, na kar se je v nepretrganem delu doslej skoraj omejevalo, ampak da mora fizkultura prinesti med naše najširše množice oblike za nego mladih teles, za njih jačanje in utrjevanje. V najkrajšem času bo Okrožni odbor za ljudsko prosveto razpisal široko kampanjo za nabavo fizkulturnih predmetov v okviru fizkulturnega tedna in tedaj si bo vsaka vas s svojimi sredstvi kupila po en fizkulturni predmet ali tudi več, se vežbala v dotični panogi, potem si bodo pa vasi med seboj izmenjavale. Tovariši in tovarišice! To je širok okvir današnjega posvetovanja, katerega želim, da bi se udeležili v čimbolj velikem številu, da bomo skupno napravili pogled v jutrišnji dan. Konec leta bomo napravili obračun kulturno-prosvetnega dela v letošnjem letu. Treba je, da se na tak obračun pripravimo, da naredimo temeljito bilanco vsega dela. Ta bilanca verjetno ne bo taka, kakršne si želimo, ne bo taka, kakršno bi mi radi imeli, toda ob t^ bilanci se bomo marsičesa naučili in se z nauki in izkušnjami pripravili na novo leto, na novo delo. Sedaj pa bi zaključili z našim osnovnim napotilom: Tovariši in tovarišice! Z našim kulturno-prosvetnim delom moramo iztrgati ostanke kapitalizma iz ljudske zavesti, okrepiti moramo nespravljivost do ideoloških izmaličen; vsake vrste in dvigniti na novo, višjo raven vsa sredstva naše ljudske kulture. Ne smemo dovoliti brezidejnosti, ne smemo dovoliti mračnjaštva, ravnodušnosti, mladino je treba očuvati tujih vplivov, ker bomo samo tako ustvarili hrabro pokolenje junaških naslednikov tisočev in tisočev herojev narodno-osvobodilne borbe, graditeljev nove Jugoslavije, ljudi, ki bodo čvrsti in neustrašeni pred težavami in jih bodo pripravljeni srčno obvladati s silno patriotičnostjo do svoje domovine Titove Jugoslavije, s silnim ponosom, da ne delajo samo zase, ampak da s svojim plemenitim zgledom uče še tiste narode, ki se jim ni uspelo še iztrgati iz krempljev imperialistične politične igre in kulturnega mračnjaštva ter brezidejnosti. MED DISKUSIJO SE JE OGLASIL TUDI DELOVNI TAJNIK OKROŽNEGA ODBORA ZA LJUDSKO PROSVETO TOV. FISTER FRANC IN DEJAL: TEKMUJMO! Naše kulturno-prosvetno delo ima jasne cilje in od teh ciljev ne smemo odstopati. Zato naj bo danes naš prvi vzklik: Živela naša domoyina — Titova Jugoslavija! »Bodo rekli nergači: ,'/.<• zopet priganja. Tekme, same tekme. Kam bomo le prišli? Počasno, preudarno delo vodži k uspehu. To pa: čim več, čim hitreje in kar vsi! Kaj pa kvaliteta? Ko bi otroci molčali, kadar stari govorijo, bi bilo drugače. Tako jim pa komaj s pametjo slediš. Take tekme netijo nevoščljivost, mržnjo, malodušje, take tekme so mladostna za-letelost in nenačrtno prehitevanje. Eh ja, to utruja, ubija, to mori/ Kakšne tekme pa rodijo to? Tekmovanje dobe, v kateri so ti nergači zakopani do ušes. Sebična konkurenca, špekulacija, goljufija in sebična požrešnost, to res utruja in ubija kvaliteto na račun dobička. Ali mar ni res? Kdo pa se je včasih ,gnal‘? Dobičkarsko usmerjene založbe, koristolovski meceni, premeteni trgovci in brezsrčni špekulanti zaradi dobička so zalagali le krvave romane, bajne povesti, čudežne pravljice, mile popevčice, polne ganotja in trmastih solz. Vlekle so le krohotajoče predstave, kvantar-ski vici in pornografska umetnost. Oboževane so bile le kabaretne pevačice, norčavi plesi, vse, kar se lahko z vinom poplakne, kar te ščegeta in pogreje. Vse to je res daleč od kvalitete, vendar si srečeval na vsakem koraku v neštetih izdajah, ker je pač ,neslo". Bo rekel kdo: ,Morda je pa to le naravno, ko tako mika?" Pa poglejmo, kako' je prišlo do te naravne nenaravnosti. Izkoriščevalni red je porinil pred zemljane za svojo moralno zaščito zapah. Da, pred raziskujoči razum je postavil zapoved o namenu življenja, bajko o nečem, česar z razumom ne dosežeš, kar pa moraš verjeti! Še misliti ne smeš drugače. Zemljani smo se znašli kakor semenski krompir v zaprti kleti, kamor se prikradejo skozi špranje le redki trakovi svetlobe. Res, saj ne zamre v krompirju sila rasti. Ne, žene, divje žene, da se kali medsebojno prehitevajo in dušijo močnejše šibkejše. Kaj poslane iz krompirja čez čas? Gnila gmota brez sadu in semena. Prav tako je z ljudmi, ki jim je odvzeta svoboda duha, zrak in sonce, ki so iztrgani iz narave. Močnejše kali izkoriščajo šibkejše, se prevzemajo v bogove in smatrajo vse druge za manj vredne, za polljudi. Tak je bil fašizem. Zamor-jbnci pa blodijo po praznem kakor zimski pedic in se razžive v plitvi globini, ki jo izražaj'0 v domišljati drži, v modi, v solzavih verzih in osmrkanih romanih. Dva ekstrema— grobost in strah, krohot in jok je rodil kapitalizem. Take ljudi ne more mikati nič drugega kot to, kar smo rekli: krvava umetnost in bolestna solzavost, vsa gniloba s svojim duhom. Tako življenje res ubija in mori. Kako pa se obnese kron^ir v zemlji-Skozi ovire in težave pririje na dan zdrava kal, ki se razpne soncu, ki .v zraku zadiha, ki vzcvete in rodi. Da, tako Je z ljudmi, ki gredo skozi življenje £ prtimi očmi in z vso dobro voljo za zdravim razumom. In mi? Tudi mi smo hm v zatohli kleti, pa smo razbili zapahe stopili na plan, v prostost, v svobodo. Te tisti, ki jim prija duh po gnilobi, še^ stojijo na kletnih durih, nergajo in jokajo, ostali pa hitimo naprej,' hitimo v oživljajoč zrak, soncu nasproti. Vse hitreje stopamo, vse več nas je, tečemo čez drn vl sim, čez vse ovire in težave, pripravljeni vse žrtvovati in tudi umreti za neizmerno lepoto, ki vriska v nas ob zavesti skupne moči, iskrenega bratstva in silnih uspe- hov. Prešli smo p tek vsi, prav vsi, da ^ bi se brstje naših nad čimprej razpelo, razcvelo in obrodilo splošno blagostanje. Plemenita tekma je to, gradnja novega časa. Kako nizka je ob vsem tem sebičnost, plitva nadutost in trma! Da, tekmujemo, ker je v nas neizmerna življenjska sila, rojena iz sožitja na tisoče glav, na milijone src, brezštevilnih rok, iz brezmejnega hrepenenja po Svobodnem razvoju. Ta nagli vzpon je strl malodušje, okorelost in pomehkužene sanje. T« samo dere in ruši vse stare predsodke, vse ovire Tekmujmo! Slišali ste danes načrtno pot posameznih panog Prosvyr[ nega dela. V nižini začne in vodi v s ' mine, v kvalitetne višine. Kdo bi se n • njej ne kosal? Tekmujmo na vseh prosvetnih toriščih v okviru krajevnih pr°\ svetnih svetov, v okviru okrajnih odbora za ljudsko prosveto in v okviru' okrozj , saj plemenita tekma le uči, bodri in dviga. Taka tekma odkriva talente, rodi nov misli, nove načrte in sklepe. Vodilni k®® „ se v tekmi razvijajo v vrhove, v vodili opore prosvetnega, dela. To je pravu, zdrava rast v svobodni naravi. Predlagam sledeči sklep: 1. Tekmuj>n0 po načrtu v duhu delovne discipline z vS voljo in žrtvijo. 2. Tekmujmo, da bo ljba' ska prosveta zajela vse delovne in jih pritegnila v naravni razvoj. 3. p ep-mujmo, da bomo dosegli čimprej visok cilje Osvobodilne fronte.« Referat tajnika PPNOO-ja tovans Franceta Perovska ob priliki prveg okrožnega posvetovanja kulturno PT0.' svetnih delavcev, bomo priobčili v Prl' hodnji številki, kakor tudi diskusijo o bodočih nalogah. , Ali poznamo Albanijo in njeno ljudstvo ? Nekaj tednov je tega, odkair je Albanijo zadela velika naravna nesreča. Zaradi jesenskih nalivov so zdivjale gorske reke, in teh ni ravno malo. A V, iVV., J II " A. - —---- -------- pridrle na plodne ravnine pred mor-R:.................................... J-*~ e delo ima jasne cilje in od teh ne smemo odstopati To so glavne Ugotovitve, ki jih je tre-imeti pred očmi, če se hočemo po- sko obulo. Razdejale so 1 rogato rodečo zemljo, opustošile naselbine, odplavile številne domove, pridelek in živino. Nenadna katastrofa je terjala številne človeške žrtve, nižinsko prebivalstvo pa je ostalo brez — domov. Za prvo poplavo je sledila druga in nesrečo še povečala. V osvobodilni borbi prekaljeno albansko ljudstvo ni obupalo, temveč kot v boju preizkušen narod organiziralo medsebojno pomoč. Jugoslovanski narodi so se takoj zavedli težkega položaja bratske ljudske republike Albanije in pričeli z nabiran jem prispevkov. V Sloveniji je bilo nabranih že 5 milijonov dinarjev. Primorsko ljudstvo, preizkušeno v težkem boju za svojo pravice in polno razumevanja za potrebe ljudstva Albanije, hoče po svoji moči tudi prispevati svoj delež, da ublaži nesrečo prizadetemu prebivalstvu in poleg tega, da dokaže svoje visoke moralne kvalitete, ki jih čuti kot skupnost, ki je pripravljena storiti sleherni napor, da doseže osnovne demokratične pravice sebi in slehernemu poštenemu narodu sveta Albansko ljudstvo pred osvobodilno vojno je bilo oslabljeno zaradi notranjih razprtij, tako da o enotnosti ni bilo mogoče govoriti. Nasprotja je po-jačevala protiljudska vlada kralja Zo-guja, ki je bil le igračka v rokah nekoč «vsemogočnega svetovnega imperializma, žoga, s katero so se poigravali svetovni kapitalisti. Nismo še ]>o-zabili, da je Albanija bila ščuvana proti Jugoslaviji in obratno Jugoslavija proti Albaniji, ker se je zahotelo izkoriščevalnemil imperializmu doseči razdor med balkanskimi narodi, da bi jih laže obvladal in še laže izkoriščeval. Doba pred drugo svetovno vojno je imela vse take pogoje, sovraštvo, umetno zasejano in gojeno med balkanskimi narodi, je navidezno rodilo svoj sad. Italijanski fašizem, ki je že <>d nekdaj silil na Balkan, je zasedel Albanijo, v kateri je gledal mostišče, odskočno desko za nova osvajanja na Balkanu. Zdelo se je, da bo fašizem zmagal v svoji požrešnosti, v svojem načrtu je že računal na nove grižl jaje, toda izpregledal je najvažnejše dej- stvo — ljudstvo. Kakor v, Jugoslaviji, tako so tudi v Albaniji stopili domači izkoriščevalci in izdajalci v službo okupatorja, da bi še nadalje izkoriščali ljudstvo. Demokratično antifašistično gibanje je zajelo rodoljube, ki so pričeli z borbo proti /sovražniku, ga odkrito napadali. Iniciator gibanja je bila Komunistična partija Albanije, ki je opravila nad vse veliko delo in vzpodbujala k odporu vedno večje ljudske množice. V neenaki borbi proti tujemu sovražniku in domačim izdajalcem se je izoblikovala domovinska ljubezen, nad vse herojska in plemenita zavest je skovala novi tip Albanca, ki je zavrgel stare verske in plemenske razprtije, ki so jih prej ustvarjali protiljudski elementi, da so laže vladali. Danes ima albansko ljudstvo za seboj slavno zgodovino borbenega naroda, ki je poslal v borilo na desettisoče svojih partizanov, ki je žrtvoval 30 tisoč življenj, daje lahko izvojeval svojo svobodo in suverenost. To so storili z lastnimi silami in napori ter si ustanovili ljudsko republiko, v kateri je ljudstvo gospodar. Po osvoboditvi je nastopila Albanija pot, verno tistim ciljem in načelom, ki si jih je zadala takrat, ko je ljudstvo zgrabilo za orožje. Volitve v Ustavodajno skupščino, v katerih je dosegla Domovinska fronta 95% glasov, so to samo potrdile. V deželi je zaplalo novo življenje,, v opustošena mesta in porušeno domovino se je zagnal val ustvarjanja, obnove in izgradnje. Napori in veličina jm>-žrtvovalnosti, ljubezen do domovine in zahteva po človeka vredni bodočnosti so vzgojili armado silnih ustvarjalcev, ki so sledili zgledu svoje narodne junakinje Margarite I utulani, ki je bila organizatorka mladinskega gibanja in so jo fašisti nasilno na zverinski način mučili in ubili. S silnim poletom je obnova napredovala, llpostavil se je promet, gradili so se domovi, obnavljala so se mesta in obdelala se je vsa zemlja. Število šol je že preseglo predvojno stanje, neuko ljudstvo se izobražuje v analfa-betskih tečajih, albanska žena, ki se prej v javnosti sploh ni uveljavila, se danes skupno z moškimi udejstvuje prav povsod. Že v prvem povojnem letu je ljudska oblast izboljšala socialno stanje z ustanovitvijo sirotišnic, zave-I tišč, bolnic, men/, državnih lekarn in ko delajo tudi Albanci, ki se zavedajo, da s tem prihranijo velike stroške državi, — ljudski oblasti — torej sami sebi. Poleg vseh domačih potreb so Albanci ostali zvesti tradicionalnemu tovarištvu in bratstvu z jugoslovanskimi narodi, katero se je porodilo v slavni domovinski vojni, in poslali svojo brigado mladincev v Brčko na »mladinsko progo«. V istem času je namreč doma gradila mladina svojo progo in to je bila cesta Kukes-Piškopeja, dolga preko 50 km. Seveda gospodarski načrt ljudske republike Albanije obsega še velika javna dela, ki bodo deželo gospodarsko dvignila; med njimi je važna železnica, ki bo 'vezala Albanijo z Jugoslavijo. Brez dvoma je, da se bo Albanija razvila v trdno državo, ker je nairavno bogata dežela. Ima petrolejske vrelce, železo, baker, cement, lignit, žveplo, toda poleg rudnega bogastva ima še rodovitno zemljo. Albanija stopa z ljudsko oblastjo v bodočnost in ob nesreči, ki jo je zadela, ne obupuje. Zanaša se na svoje lastne sile, bratstvo Orožja, skovano v osvobodilni borbi, pa ji dokazuje, da jo države, ki so stopile na pot resnične demokracije, ne bodo pozabile v tem težkem trenutku. Širom Primorske se je ljudstvo odzvalo in zbralo za bratsko Albanijo 715.000 lir, rudarji iz Idrije pa so sami prispevali 1 delavni dan, kar znaša 250.000 lir. 12 tisoč Istranov je spregp’ vorilo: ..Ljudska oblast je naše življenje !,k V nedeljo, dne 24. nov. 1946 se j1 zbralo v Kopru preko 12.000 prejnva*' cev Istre, kateri so demonstrirali pr° krivični francoski liniji, s katero prišla Istra pod guvernerjevo diktaturo. Prišle so žene, matere, otroci 1 možje, skratka prišli so vsi. KaV tr ' moina so korakali in se vozili na kamionih na trg, kjer je bilo zborovanj Mi nočemo dolarske dem0 kraciije, mi najodločneje zavrača®, »svobodo«, ki bi nam jo delil gosi® guverner. 25 let suženjstvu, štiri lc,._ PREKLICI I zadrug. Prav tako kot poznamo mi • tekmovanja in udarniška tlela, prav ta- Tov. Schreiber Bruno, stanujoč v Postojni, je izgubil na cesti Bisterca-Šembije dovolilo za vožnjo s kamionom Fiat 505, evidenčna št. (513 S. P., in ga s tem proglaša za neveljavno. Tov. Stibilj Stanko, stanujoč Ustje št. 66, je izgubil osebno izkaznico številka 5181, izdano od Krajevnega odbora Ustje, in jo s tem proglaša v.n neveljavno. Tov. Zavadlav Marija, Šturje, Cankarjev trg 3, je izgubila osebno izkaznico št. 7078, izdano dne 10, maja 1946 od Krajevnega NOO v Ajdovščini, in izkaznico STAU, izdano mesecu novembra od Okrajnega SIALI v Ajdovščini ter dovoljenje za žensko kolo znamke Vander, izdano isto tako od Okrajnega NOO v Ajdovščini. Zgoraj navedene dokumente proglašamo za neveljavne. Izgubila sem osebno izkaznico na ime Rijavec Anica iz Divače, okraj Herpelje-Kozina, izdano od navedene ll V C3T ,11 1 • «JOl o H A v-11 J L V C« . o ia 1 *• ••• oborožene borbe, eno lido in pol ])0 _ tične borbe, vse to nas je naučilo ®J! go, ojekleneli smo, spoznali smo življenje pod vodstvom OF, okusili s® teror fašizma na svojih plečih, in za obljubljamo danes, da se bomo b°rl in to neustrašeno borili proti vsakomur, pa naj bodo to tudi naši vc -rajšnji zavezniki, kateri nam daines n priznavajo naših upravičenih zalite'-Tako je govorilo prebivalstvo D ti' j Med tem pa so se v množici neprestano dvigali vzkliki ljudski oblasti,bra". stvu in enotnosti. Komunistični partij in našim voditeljem. •Na zborovanju so spregovorili zastopniki množičnih organizacij, zastopnik PPNOO tov. Roman in zastopa' okrajnega komiteta KPJK. Delavec tržaških plavžev ILVA jé prinesel Istranom borbene pozdrave tržaškega Pr° leturiata, V imenu pionirjev je i'*'1.^” žico pozdravila mala devetletna d ek' - ]X)'Zui a viia lucnu. c»v v v.«.»ha cu, ki je dejala: »V borbi sem izgubi očeta, mater, sestre, brate in dom. 11 česar nimam, mala pionirka sem, tod« tudi jaz hočem ljudsko oblast, hoó'j1’ življenje v Titovi Jugoslaviji.« Nazadnje je pionirka vzkliknila: »Naj z; bratstvo slovenskih in italijanskih P)*’" nirjev!« Tovariš Vodopivec pa je dvP-. nil malo pionirko v zrak in dejal: nikdar ne bomo dopustili, da bi i® _ take otroke porabili zapadni iniper®" listi za svoje hlapce in sužnje.« »fak0 je, mi hočemo ljudsko oblast in n00 mo guvernerjeve diktature!« je vS‘1 množica odgovorila na te besede. ga okraja 1. 1946, ši. 5983, in jo s te"’ proglašam za neveljavno. Bratina Albin, /upnik na Otlici. ,l<' izgubil osebno izkaznico št. 982. izda" od Okrajnega NOO v Ajdovščini d" 13. IV. 1946, in jo s tem proglaša z - neveljavno. • »Primorska borba« izhaja tedensko t Ajdovščini - Urejuje uredniški odbor.