Zaostriti odgovornost
Tako kot povsod so tudi OO ZK v nai obini rtamenile pre-cej pozornosti predlogom sklepov 14. seje CK ZKJ. Od 286 00 ZK jih le 29 o tem ni razpravljalo do roka - 17. ok-tobra. Imamo pa zato kar 83 organizacij, ki so v zvezi z raz-pravo o 13. seji imele dva ali ve sestankov
V veini 00 ZK so pristopili k razpravi tako, da so sprego-vorili o delu, aktivnosti, polo-aju in vplivu dosedanjega de-la OO ZK v lastnem okolju, ugotovili pozitivne premike in spremembe, ki so bili rezultat tudi ali predvsem zavzetega dela komunistov. Bolj ali manj kritino oziroma samokritino so spregovorili o nedelu, neu-spehih ali nemoi oziroma neustreznem pristopu pri delu, kar je imelo za posledico sla-bi vpliv ali celo nezmonost vplivati na dogodke in odpravo
slabosti v lastnem okolju. Na podlagi ocen lastnega dela in upotevajo predlog sklepov so sprejeli v veini 00 ZK smernice za nadaljnje delo ali preverili in dopolnili doseda-nje programe dela 00 ZK. Po-leg ocena lastnega dela pa so zavzeto in kritino razpravljali o vsebini predlogov sklepov 13. seje, zlasti z vidika drube-noekonomskega stanja nae drube in uresnievanja dol-goronega programa gospo-darske stabilizacije. Posebej je bilo izpostavljeno vpraanje uveljavijanja odgovornosti, o katerem v nai drubi zadnje ase zelo veliko govorimo, do razdievanja pa ne pride. V veini OO ZK ugotavljajo, da se odgovornost uveljavlja za delavce, neposredne proizva-jalce, da pa ^e zamegli na vi-jih ravneh, zato je bila odlono postavljena zahteva po uve-Ijavljanju odgovornosti na vseh ravneh nae drube od federacije navzdol.
Bistvene ugotovitve in pred-loge lahko razdelimo ha tri po-droja: razprave, ki se nanaa-jo na splone drubene in go-spodarske razmere v irem jugoslovanskem prostoru in
delo organov in forumov na vijih ravneh, razprave, ki se nanaajo na gospodarske ra-zmere v OZD oziroma SOZD in razprave, ki se nanaajo na vsebino in metodo dela v ZK.
Zanimiva je tudi vekrat izra-ena ugotovitev, da je predlog sklepov 13. seje premalo kon-kreten, zato lanslvo priaku-je, da bo CK ZKJ v veji meri reagiral na dane pobude, da bo sprejel bolj konkretne skle-pe z nosilci in roki.
Ob tem pa se je e zastavilo vpraanje, ali ne bodo tudi ti sklepi ostali nerealizirani in ka-ko bomo izvedli kontrolo nji-hove realizacije. Praksa je tudi pokazala, da je bila razprava bolj ivahna in vsebinsko bo-gateja tam, kjer so sekretarji osnovnih organizacij bolje usposobljeni in utijo vejo odgovornost do svojega dela. Tako smo na predsedstvu obinskega komiteja sliali, da je, denimo, bila razprava v 00 ZK A. T. Linhart zelo dobra, kar ni udno, saj je sekretar kar cele 3 in pol ure prebil v razgo-voru s lanom predsedstva, za-dolenim za spremljanje raz-prave v njegovi organizaciji, in ele nato sklical sekretariat in
sestanek osnovne organizaci-je. Kot pravo nasprotje pa je bil v tem kontekstu naveden se-stanek 00 ZK Boris Kidri.
V mnogih organizacijah je utiti miljenje, da je z enim ali dvema sestankoma e vse opravljeno. Ravno tako pa je zanimivo dejstvo, da komunisti v krajevnih skupnostih zelo kritino in preteno razpravlja-jo o irih drubenih vpraa-njih, pozabljajo pa na vsebin-ska vpraanja delovanja sa-moupravnih organov in dele-gacij krajevne skupnosti, hine samouprave in tako dalje. Vse preve je prisotno kritizerstvo in partikularizem.
Nekateri lani predsedstva, ki so se udeleevali sestankov OO ZK, pa so dobili vtis, da mnogi komunisti niso niti pre-brali predlogov stali 13. seje, da skoraj nihe ve ne bere Komunista, v isti sapi pa mno-gi izpostavljajo vpraanje in-formiranosti, eprav bi lahko sami z malo ve samokritike ugotovili, da morajo vzroke za slabo informiranost iskati zla-sti pri sebi in svojem nezani-manju za delo zveze komuni-stov.
A. DVORAK
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si