PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina pracatia v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 35 lir Leto XIX. St 93 (5468) TRST, petek 19. aprila 1963 Pozno ponod dosežen sporazum z zdravniki po dolgih pogajanjih z ministrom za delo Stavka zdravnikov je prenehala - Včeraj nove demonstracije delavcev v Tarantu la- za ici je Eli. [0- Tl' m ju pa la pa lej a- 17. pa so a- v :d u- in Cr i Cr U' !d a- RIM, 18. — Ob dveh po polnoči je bil dosežen sporazum v sporu * zdravniki. Takoj nato je vsedržavna zveza zdravniških zbornic dala navodila za prenehanje stavke. RIM, 18. — Danes popoldne se je začel na ministrstvu za delo pod predsedstvom ministra Bertinellija sestanek v zvezi s sedanjo stavko zdravnikov. Navzoči so bili predstavniki vseh sindikalnih organizacij delavcev (CG1L, CISL, UIL, CISNAL), Predstavniki bolniških blagajn (INAM, INADEL, blagajne obrtnikov, neposrednih obdelovalcev zemlje in trgovcev, blagajne Pomorščakov in drugih blagajn), ter sindikalne organizacije zdravnikov in predstavniki vsedržavne zveze zdravniških zbornic. Ob 20.30 so sestanek prekini M. da so sindikati zdravnikov lahko prediskutirali nekatere Predloge. Sestanek se je nadaljeval ob 22.45 pod predsedstvom ministra Bertinellija. Navzoči so bili razen omenjenih organizacij tudi predstavniki delodajalskih organizacij (Zveza industrijcev, Zveza zemljiških lastnikov, Zveza trgovcev, Zveza obrtnikov, Zveza zavarovalnih in bančnih zavodov in Zveza neposrednih obdelovalcev). V začetku sestanka je minister za delo Bertinelli poudaril, da je dolžnost vseh, da storijo vse, kar morejo, da vsaj začasno rešijo sporna vprašanja, da preneha stav. ka, ki je pčvzročila toliko neugodnosti delavcem, Bertinelli je ugotovil, da sedanji sistem bolniškega zavarovanja ne zadovoljuje zdravnikov in tudi ne delavcev, ki se pritožujejo nad njim. Prav tako ne zadovoljuje niti bolniških blagajn, ki so stalno podvržene kritiki. Poudaril je, da bo zaradi tega treba ves sistem reorganizi-rati, in je pripomnil, da je posebna komisija že dolgo na delu, da prouči razna vprašanja z nalogo, da pripravi primerne predloge. Dalje je Bertinelli poudaril, da enostranski ukrep, za katerega so se odločili zdravniki, ne more te. meljito spremeniti sistema bolniškega zavarovanja v Italiji. Pri. pomnil je, da ves sistem ureja zapletena zakonodaja, ki predstav, lja važno pridobitev delavcev, ki se lahko izboljša in spremeni, da se popravijo pomanjkljivosti, to. da se ne more in se ne sme ukiniti. Samo novi zakoni parlamenta bodo lahko menjali sedanji po. ložaj. Zato je dolžnost vseh prizadetih, da iščejo vsaj začasno rešitev. Sporazum, ki je bil dosežen pozno ponoči, kakor omenjamo v začetku, določa: 1. INAM bo od 1. aprila do 31. julija 1963 zvišala pristojbine za 40 odst., in sicer na 840 lir za občine, ki pripadajo prvi skupini, 800 lir za občine, ki pripadajo drugi skupini, 760 lir za tretjo in četrto skupino za preglede na domu. Za preglede v ambulantah se gornje pristojbine znižajo za 50 odst.; za nujne nočne preglede pa velja isto 40-odstotno zvišanje. 2. Od 1. aprila do 31. julija letos se zvišajo pristojbine zdravni- dr. ste-po' inf i od-ob-» tvida-na-jiti* dr- tčil iet- 11 rko isflr eo-csi-da kazala sta-3r< j T oC1 so- % % bki !k«» Ce iti st«' ja da er- alf £ 0» : *W pfl I edt itn el- Pa et- at- tih p tlet-oaze-bo pa raj id* da ho-co- iče bi- ad PRIHODNJI TEDEN SE BODO ZVRSTILI TAJNIKI STRANK Na včerajšnji - volilni tribuni> KPI, MSI, PSDI in Piccioni Giancarlo Pajetta: «Mi smo edino jamstvo za Italijane proti nasilju KD» * Govor Nennija .v Bologni RIM, 18. — Na današnji »volilni tribuni* so govorili predstavniki KPI, MSI, PSDI, v imenu vlade pa zunanji minister **lccioni; za KPI so govorili: Pajetta, Rossanda, Terracini in 9°chetto; za MSI Roberti in Franza, za PSDI pa Palmiotti in Tanassi Prihodnji teden, zadnji pred volitvami, se bodo zvrstili tajniki vseh osmih strank in predsednik vlade Fanfani. Pajetta je poudaril med dru- ftou,"da «italija gleda na levo, -‘ofce na levo, toda v tem tresku se je KD odločila, da se “Stavi, celo da gre nazaj, v des-ho», in je dodal, da je v tem položaju potrebna prisotnost komunistov, kajti «mi smo edino jamstvo za Italijane proti nasilju KD«. Terracini je poudaril med drugim, da ima «KPI nenadomestlji. vo vlogo pri določanju nacional-ne politike, ki naj vodi Italijo vedno dalje po poti njene socialistične obnove«. V imenu PSDI je Tanassi dejal •bed drugim, da more «glas več Za KD biti glas v korist levega centra, ampak more biti hkrati ‘bdi glas proti levemu centru, če •luži za izvolitev poslanca KD, ki nasprotuje tej politiki«; isto da ^elja tudi za glas več v podporo “Sl; le glas za PSDI je po njegovem mnenju izključno glas za nadaljevanje politike levega centra. Piccioni je govoril o zunanji Politiki italijanske vlade, ki da se lo. vedno zavzemala za utrjevanje ‘diru na svetu in da si je vedno Prizadevala za miroljubno porav-navo mednarodnih sporov. A Voditelj PSI Nenni je govoril danes v Bologni in poudaril na •ačetku svojega govora, da je pro-Radel poskus, da bi iz te predvo-,!>n» kampanje napravili neke vr-8‘o božjo sodbo, kakor v aprilu 1948: «Ce KD vztraja na ((komunistični nevarnosti« in če ji drugi sledijo, je to le zato, da bi se izognili resničnemu vprašanju, -ki ni v tem, da bi rešili Italijo pred umišljenimi nevarnostmi, ampak v tem, da se odloči glede tega, kar je treba storiti v nadaljnjih petih letih, da bi reorganizirali državno upravo in jo prilagodili nalogam moderne demokracije dela in da bi razvili industrijsko in kmetijsko proizvodnjo ter notranjo in mednarodno trgovino v interesu skupnosti.« Ko je govoril o politiki načrtnega gospodarstva, je Nenni poudaril, da PSI predlaga zaokroženo celoto konkretnih predlogov, ki imajo to prednost, da dajo odgovor na razna vprašanja države in družbe, »brez ošabne pretenzije, da je odgovor socialistov edini možen odgovor«. Nevarnosti jutrišnjega dne, od katerega nas loči komaj deset dni, pa je sploš-nosti in nekonkretnosti programov drugih, predvsem KD; «temu izvirnemu grehu konfesionalne in medrazredne stranke pa na srečo ne ustreza položaj, ki ni več primeren za integralizme, hegemonije in splošnosti«. Ob zaključku je Nenni poudaril, da ni moč zanikati, da ne bi obstajale nevarnosti na desnici; teh nevarnosti je mnogo in bi utegnile postati aktualne, če bi bili rezultati volitev drugačni od tistih, DANES Včeraj so se z zagrebško proslavo začele proslave — ki se bobe nadaljevale v vsej Jugoslaviji T" 70-letnice življenja in 50-letnice Jbjiževnega delovanja največjega sivečega hrvaškega in tudi naj-]J*čjega književnika v Jugoslaviji "Proslava Krleže, dolžnost našega dnevnika je, da s svoje strani ta bOgodek še posebej poudari, čeprav pri nas, med zamejskimi “lovenci v Italiji, na splošno o-Jbininn književno delo Miroslava *»rleže ni v celoti znano, vendar |}a poznamo njegova najboljša bvamska dela v priredbi našega **edališča. . A čudna igra usode je hotela, ,a je skoraj istočasno umrl Vik-‘Or Car - Emin, najstarejši knji-‘Ovnik v Jugoslaviji, v 93. letu sta-Jošti, v bližnji istrski Opatiji. /Iktor Car - Emin je dolgih 75 let, :• j. od rojstva pa do 1945 delil, |*‘0 usodo s primorskimi Sloven-F* in skupaj z njimi bojeval toli-*o trdih bojev. Zato je njegovi vdovi Slovenska kultumo-gospo-Parska zveza iz Trsta poslala Ofzojavno izraze svojega globoke-8a sožalja. * • * Izmed mednarodnih novic pa se zdi najvažnejši poziv 2.500 fhanstvenikov in inženirjev iz J*®h Združenih držav Amerike jvennedj-ju, naj sprejme sovjetski pedlog o treh inšpekcijah na le-o v okviru sklenitve sporazuma '! Prekinitvi jedrskih poskusov, in a naj prouči možnost sporazuma o razorožitvi, ker je spričo se-*njega političnega in vojaškega a*vo.ja mogoč. Pripomniti pa je ?ri bno še, da so predstavniki nekoč predlagali prav tri in-•lekcije, toda ko je SZ nanje prl-Za «' so se 'zRovor‘Ii> d® Je šlo ra. tiskovno napako, ki jo je sto-'a tipkarica in zapisala tri na-iiesto osem... V Ženevi pa sta ®eraj sovjetski in ameriški dele- gat govorila o neposredni telefonski povezavi med Washingtonom in Moskvo, o pospešitvi dela odbora o splošni in popolni razorožitvi s tem, da hi predednika konference sama skušala doseči sporazum v okviru _ Gromikovega predloga in o možnosti začetka pogajanj o uporabljanju jedrskega materiala v miroljubne namene. Kako nujen je sporazum o razorožitvi, pa kaže tudi včerajšnja izjava poveljnika ameriške mornariške pehote, ki je dejal, da bi jedrska vojna pomorila 700 - 800 milijonov ljudi, predvsem belih, tako da bi ostali pri življenju samo črnci in pripadniki rumenega plemena. Neki ameriški general je izjavil, da bi ZDA lahko uničile Sovjetsko zvezo, preden hi organizirala svojo protiletalsko o-brambo. Glede nemškega vprašanja, je včeraj Gomulka izjavil, da so »status quo ne more spremeniti brez vojne* in da so ZDA že zdav-no pokazale namen dejansko priznati vzhodnonemško republiko, toda popustiti so morale pred A-tljivfm ■ tiskom. denauerjevim nepopustl. V Španiji pa je Francovo vojaško sodišče obsodilo včeraj na smrt španskega komunističnega voditelja Juliana Grimaua, ki je živel v izgnanstvu in se je pred dvema letoma tajno vrnil v Španijo in iz Madrida vodil tajno dejavnost proti Francovemu režimu. V preiskovalnem zaporu so ga Francovi policaji hudo ranili. Proti obsodbi je dvignil protest ves demokratični svet; pred ob- IT0' sodbo pa je celo belgijska kraljica poslala Francu ' ' ‘ smrtno obsodbo preprei V Laosu se boji v Dolini vrčev nadaljujejo in predsednik vlade Suvana Fuma je izjavil, da je stanje zelo resno« ki jih splošno predvidevajo. Po njegovem mnenju obstajajo trije elementi, zaradi katerih je bližnja prihodnost negotova: prvič, nepričakovan preobrat v letošnjem januarju, ko je KD preklicala sporazum; drugič, očitna neodločnost KD v predvolilni kampanji in tretjič, demokristjani postavljajo na napačen način vprašanje demokratične stabilnosti, kakor da bi jo mogli ločiti od organskega razvoja demokratične in socialne politike, ki mora rešiti vprašanje povezave množic z državo. Preiskava o potopitvi podmornice «Threshcr» WASHINGTON, 18. - Ameriški departma za mornarico je nocoj zanikal trditve, da so ugotovili kraj, kjer se je potopila podmornica »Thresher«. O tem je pisal bostonski Ust »Evening Globe«, ki je trdil, da leži podmornica v globini 2.500 metrov Poročnik McCoole, ki je bil električar na podmornici in ki je nekaj ur pred odhodom podmornice odšel na dopust iz družinskih razlogov, je pričal danes pred preiskovalno komisijo. Izjavil je, da je imela podmornica številne tehnične težave in da so v noči pred njenim odhodom še popravljali nekatere njene aparature. Razen tega je imela podmornica številne težave v sistemu zračenja in v hidravličnem sistemu. Aparati za urejanje pritiska so se morali po-gostema menjavati zaradi slabega delovanja, medtem ko približno 20 odst. hidravličnih varovalk po-gostoma ni delovalo. Dalje je Mc-Cpole povedal, da je poveljnik podmornice moral 23. marca prekinit: po dveh dneh križarenje zaradi številnih okvar. Vse te o-kvare pa so popravili pred zadnjim odhodom. Zvedelo se je, da je poveljnik ladjedelnic v Portsmouthu admiral Palmer zahteval, naj ga zaslišijo pred preiskovalno komisijo v zvezi z revizijo, ki so jo izvedli na podmornici v omenjenih ladjedelnicah pod njegovim poveljstvom. Neki drugi častnik je izjavil, da bodo morali revidirati celoten sistem naprav na podmornicah, da se zagotovi njihova varnost. Po njegovem mnenju je mogbče, da se je na podmornici nenadoma razpočila cev, po kateri kroži slana voda za ohlajanje črpalk in motorjev podmornice. Ni izključeno, da je voda, ki je z vso silo pritekla iz razpočene cevi, poplavila del električnih naprav in povzročila kratek stik. Kardinal Koenig v Budimpešti DUNAJ, 18. — Dunajski nadškof kardinal Koeniig je odpotoval davi z avtomobilom z Dunaja v Budimpešto, kjer je obiskal kardinala Mindszentyja v ameriškem poslaništvu. Nocoj se je kardinal vrnil na Dunaj. Na številna vprašanja časnikarjev je odgovoril, da ne more nič povedati o svojem potovanju. CARA.CAS, 18. — Okoli' 400 o-boroženih policajev je obkolilo poslopje, kjer so številna ljudska stanovanja, potem ko sta bila dva agenta ubita. Iz tega poslopja so neznanci streljali na agenta in ju ubili. Baje so aretirali 170 ljudi. AL2IR, 18. — Alžirski minister zn informacije Hadž Hamu je odstopil. Njegov naslednik je eden od štirih tajnikov narodne skup. šžine Mulud Belauan. kov, kakor sledi: kmetijstvo 2.310 lir; drugi sektorji 2.870 lir; upokojenci 3.990 lir. 3. Gospodarski položaj za zdravnike v ambulantah in bolnišnicah ostane nespremenjen, in o tem se bodo še pogajali. 4. 40-odstotno zvišanje velja tudi za zdravnike v drugih bolniških blagajnah. 5. Do 15. maja se bodo prizadeti sporazumeli o novih pogojih. 6. Vsedržavna zveza zdravniških zbornic iri zdravniških sindikatov se obvezujeta, da takoj prekličeta sedanjo stavko in da vzpostavita: v celoti normalne odnose. Predsednik zveze odobrava sporazum, a si pridržuje, da predloži sporazum v odobritev vsedržavnemu svetu zdravniških zbornic. V Tarantu so bile že danes zjutraj nove demonstracije delavcev. Na vse zgodaj so se delavci industrijskih sektorjev zbrali pred sedežem INAM. Zbralo se je več tisoč delavcev, ki so odločno protestirali proti odpovedi pogodbe med zdravniki in bolniškimi blagajnami. Demonstranti so postavili številne barikade po ulicah. Ko je policija nastopila proti njim, so jo obsuli s kamenjem, do-licaji pa so odgovorili s solzilni-mi bombami. Po dolgih spopadih s policijo so se demonstranti u-maknili v stari del mesta. Na več krajih so demonstranti potrgali volilne plakate in razbili nekatere table. Sodna preiskava proti Rajakowitschu DUNAJ, 18. — Sodna oblast je sporočila, da je preiskava proti Rajakowitschu v teku, in da je vsako pisanje v zvezi s tem sedaj prepovedano. Kakor piše dunajski tisk, je bil RajSkoivitsch celo presenečen, ker so ga aretirali. Ko je prišel v sodno palačo, je baje izjavil preiskovalnemu sodniku, da se je prišel »opravičit«. Zdi se, da je pričakoval samo navadno zaslišanje in nič drugega. Iz Kiela poročajo, da je češkoslovaško združenje odpora obtožilo ženo bivšega esesovskega generala in guvernerja CSR Heydri-cha, da je ukazala mučiti aretirane češkoslovaške državljane, ki so bili prisiljeni delati v gradu na Češkemu, kjer je bival guverner Heydrich. Baje je Heydrichova žena ukazala gestapovskim oblastem, naj usmrtijo vse ljudi, ki so bili aretirani med obsednim stanjem, ki so ga razglasili v CSR zaradi umora njenega moža, ki so ga umorili partizani 29. maja 1942. Kakor je znano, so nacisti tedaj požgali češkoslovaško vas Lidice, umorili vse moške ter deportirali ženske in otroke. Dean Rusk o Kubi WASHINGTON, 18. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je govoril danes v združenju ameriških založnikov. Izjavil je, da ZDA ne predvidevajo invazije Kube in »nobenega napadalnega dejanja proti temu otoku«. Dodal pe je, da se »sovjetska vojaška navzočnost na ameriškem kontinentu ne more sprejeti kot normalno stanje«. V Havani je govoril Fidel Castro ob drugi obletnici heuspeba ameriškega napada na Kubo. Izjavil je, da bodo ZDA verjetno skušale znova napasti Kubo. Pripomnil je, da je kubanska vojska pripravljena na odločno obrambo in da ima izredno izvežbane pilote, ki bodo zadali napadalcu hude udarce. Umrl je podtajnik OZN Kiseljev NEW YORK, 18. — Podtajnik OZN za zadeve varnostnega sveta sovjetski predstavnik Kiseljev je preteklo noč umrl - v bolnišnici v New Yorku, kamor so ga bili prepeljali prejšnji teden zaradi srčnega napada. Kiseljev je bil sovjetski poslanik v Kairu in zatem v Budimpešti ter je nato vodil odsek za zadeve Srednjega vzhoda v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Konec leta 1961 je postal podtajnik OZN kmalu zatem, ko je U Tant prevzel mesto tajnika. Kiseljev je bil eden od osmih glavnih svetovalcev U Tanta. Imel je 55 let. WASHlNGTON, 18. — Predstavnik Bele hiše je sporočil, da a-meriška in kanadska vlada razmišljata o bližnjem sestanku med Kennedyjem in novim predsednikom kanadske vlade Pearso-nom. PO PROGLASITVI USTANOVITVE NOVE ZAR Titova brzojavka Naserju Novi tajniki izvršnega sveta SFRJ Vojin Lukič za notranje zadeve, Janez Vipotnik za prosveto in kulturo BEOGRAD, 18. — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku Združene arabske republike Naserju, predsedniku narodnega sveta revolucije Sirije El Atasiju in predsedniku republike Iraka Abde-lu Talamu Arefu brzojavko sle- deče vsebine: «V imenu vlade in narodov Socialistične federativne repu. blike Jugoslavije in v svojem o-sebnem imenu z zadovoljstvom pozdravljam zgodovinski sklep zastopnikov ZAR, Sirije in Iraka o ustanovitvi federacije, ki predstavlja velik korak na poti enakosti, napredka in svobode arabskega sveta. Prepričan aem, da bo nova Združena arabska republika močan činitelj stabilizacije razmer na arabskem vzhodu in dosledni graditelj miroljubnega sodelovanja med narodi.« Zvezni izvršni svet SFRJ Je danes v skladu z ustavnimi pooblastili razrešil dolžnosti dosedanje zvezne tajnike in na njihova mesta imenoval nove. Te spremembe, ki jih je že na zadnji seji izvršne- iiiniiiimniiiiiiiiiiiiififiiiiiniiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiaiil||llll|||l|ili|i||||ll||II,|||t|ll|ll|ll|llfllla||||||n Dvojni jubilej Miroslava Krleže ZAGREB, 18 — Z otvoritvijo razstave o Miroslavu Krleži, največjem živečem književniku Jugoslavije, na jugoslovanskih odrih in s svečano akademijo v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu se je začela proslava dvojnega jubileja književnika Miroslava Krleže, in sicer 70-letnice rojstva in 50-letnice književ-niškega dela. Na svečani aka- demiji je o 50-letnem ustvarjalnem delu književnika govoril Petar šegedln, nato so uprizorili Krležev odurno*, na koncu pa je bila izvedena *Eroica> Stjepana Suleka. V okviru proslave Krleževega jubileja bo Hrvaško narodno gledališče v tem tednu uprizorilo njegove drame «Gospoda Glembajevi», tV agoniji», «Lcdo» in «Aretej». ..........................i.... Grimau obsojen na smrt pred Francovim sodiščem Protestne demonstracije po vsem svetu MADRID, 18. — Španski komunistični voditelj Julian Grimau je bil danes obsojen na smrt pred vojaškim sodiščem pod obtožbo ((vojaškega upora«. Obsodba ni bila še uradno objavljena, ker jo mora še potrditi vojaški guverner. Državni pradvniK je obtoženca dolžil, da je ukazal mučiti Francove vojake med državljansko vojno. Grimau je bil tedaj načelnik barcelonske sekcije brigade za raziskovanje političnih zločinov v Španiji. Dalje je rečeno, da Je bil Grimau od leta 1954 do 1962 delegat centralnega komiteja KP Španije in odgovoren za dejavnost stranke v Španiji. Grimau je zanikal, da bi bil med državljanjsko vojno mučil ali dal mučiti ujetnike. Priznal pa je, da je bil Imenovan za člana centralnega komiteja španske komunistične stranke na petem kongresu, ki je bil leta 1954. Dodal je, da je bil namen njegove dejavnosti v Španiji zrušiti Francov režim in vzpostaviti demokracijo. Poudaril je, da je komunist že 26 let in da bo tak še dalje ostal ter da bo nadaljeval svoje delo, če bo to mogel. Grimau je živel v Izgnanstvu toda leta 1961 se je tajno vrnil v Španijo ln Je iz Madrida vodil tajno dejavnost proti Francovemu režimu. Aretirali so ga 7. novembra lani. Cez nekaj dni so ga našli one-sveščenega in s prebito lobanjo pred sedežem policije. Tedaj so u-radno zatrjevali, da je skušal na- praviti samomor, s tem da Je skočil skozi okno iz drugega nadstropja. S tem v zvezi je Grimau danes izjavil, da sploh ni skušal napraviti samomora, temveč da so ga hudo ranili na policiji. Predsednik sodišča ga Je takoj prekinil in mu ni dovolil, da bi še kaj povedal o tem. Državni pravdnik je zahteval za obtoženca smrtno kazen, in sodišče je njegovo zahtevo sprejelo. Kakor že včeraj javljeno, je belgijska kraljica poslala Francu brzojavko ln ga pozvala, naj prepreči, da bi bil Grimau obsojen na smrt. V Parizu j« danes velika množica demonstrirala pred španskim poslaništvom proti preganjanju Grimaua, Demonstranti so se spo. padli s policijo. Pridržali in zašli-šali so 40 demonstrantov. Predsednik advokatske zbornice v Parizu je poslal brzojavko madridskemu sodišču, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi pogojev, v katerih se vodi proces proti Grimau. Protestne demonstracije pred španskim poslaništvom so bile tu-di v Londonu in v Stockholmu. Angleški laburistični poslanec Mendelson pa je odpotoval nocoj v Madrid kot predstavnik medna, rodnega gibanja za amnestijo španskih političnih zapornikov, da bi posredoval za Grimaua. Predstavnik gibanja je izjavil, da bi v primeru, da se smrtna obsodba nocoj potrdi, utegnil biti Grimau ustreljen jutri zjutraj. Dejal je, ...................... POZIV AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV KENNCDYJU Realistično naj se prouči možnost sporazuma s SZ o razorožitvi Dolg razgovor Carapkin-Stelle o neposredni povezavi med INashing-tonom in Moskvo - Novi protiatomski pohodi najavljeni v Angliji NEW YORK, 18. — Zveza ameriških znanstvenikov je pozva-ia predsednika Kennedyja, naj realistično prouči možnost sporazuma o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Znanstveniki poudarjajo, da se jim zdi ta sporazum mogoč zaradi sedanjega političnega in vojaškega razvoja. Zveza predstavlja 2500 znanstvenikov in inženirjev v vseh ZDA. Profesor Morgenthau na Či-kaški univerzi in fizik David Inglis sta predlagala, naj ZDA sprejmejo sovjetski predlog tri inšpekcije na leto v okviru sklenitve sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov. Poudarila sta, da je moč jedrske eksplozije registrirati tudi v postajah Izven sovjetskega ozemlja. V 2enevi pa so predstavniki ZDA in SZ na privatni seji govorili danes o tehničnih vprašanjih, ki so povezana z neposredno zvezo po telefonu ali teleprinterju med Wa-shingtonom in Moskvo. Sovjetski delegat Carapkln in a-meriški delegat Stelle sta se skupno s svojimi sodelavci razgovarja-la skoraj tri ure o tem in tudi o delu razorožitvenega odbora. Domnevajo, da sta predsednika diskutirala o delovnem dokumentu, ki ga je bila ameriška delegacija predložila in ki govori o tehničnih vprašanjih glede neposredne povezave med obema prestolnicama. Dokument naj bi bil podlaga za delo strokovnjakov, ki bi morali pripraviti dokončen sporazum. Baje sta predsednika podrobno govorila tudi o včerajšnjem predlogu, naj bi pospešili delo odbora o splošni in popolni razorožitvi, s tem da bi predsednika sama skušala doseči sporazum v okviru lanskega Gromikovega predloga, ki se nanaša na prvo fazo razorožitve in ki dopušča, naj bi se jedrsko orožje odpravilo šele ob zaključku te faze. Razen tega sta Carapkln in Stelle govorila o možnosti začetka pogajanj o uporabljanju jedrskega materiala v miroljubne namene. O redsednll la na svojem prihodnjem sestanku. V Washingtonu je poveljnik mornariške pehote in član enotnega glavnega štaba general David Shoup izjavil na seji podkomisije za nakazila v predstavniški zbornici, da bi morebitna jedrska vojna povzročila smrt 700 do 800 milijonov ljudi. Dejal Je, da bi v nekaj dneh ljudje zginili s površja zemlje. Po njegovem mnenju bi se rešilo samo nekaj Novozelandcev in Avstralcev, pri življenju pa bi ostali črnci in pripadniki rumenega plemena, ki bi v nekaj letih obvladali svet. Načelnik za pomorske operacije general Anderson Je izjavil, da bi bilo v ZDA milijone mrtvih in o-gromna škoda v mestih, ((toda ZDA bi popolnoma uničile Sovjetsko zvezo, če bi izbruhnila jedrska vojna«. Admiral Curtls Le May Je Izjavil, da bi bili lahko popolnoma uničili Sovjetsko zvezo, preden je ta orga- nizirala svojo protiletalsko obrambo in ko so samo ZDA imele atomsko orožje. Načelnik glavnega štaoa general Wheeler pa Je izjavil, da Francija in Žahodna Nemčija lahko mnogo prispevata k obrambi NATO. Pripomnil pa Je, da zahodni zavezniki nimajo zadostnih sil, da bi lahko z uspehom vodile konvencionalno vojno na kopnem v Evropi. Dejal Je, da bi moral ameriški predsednik imeti možnost, da se naglo odloči glede uporabljanja jedrskega orožja v primeru vojne. Člani nekega škotskega protijedrskega združenja so sporočili, da bodo korakali na kraj, kjer je eden od vladnih centrov, ki so ga pripravili za primer vojne, in ki je označen na nedavno objavljeni tajni brošuri »Vohuni za mir«. Tudi odbor stotih je sklenil organizirati podoben pohod. Angleška policija le neprestano na delu, da bi izsledila avtorje brošure «Vohuni za mir«. Posebni policijski oddelki so izvedli preiskavo v dvajsetih stanovanjih, toda brezuspešno. Zatrjuje se, da bodo danes ali morda jutri Izvršili prve aretacije. Značilno je, da številni študentje razdajajo v javnih lokalih po Londonu fotokopije letaka, ki vsebuje izvleček iz brošure ((Vohuni za mir«. Na lepakih po londonskih zidovih pa se v velikih črkah berejo naslovi tajnih sedežev regionalnih vlad, ki so jih demonstranti obkolili v soboto med svojim pohodom lz Aldermastona v London. da se zdi, da se v Španiji žurijo, da bi preprečili ie zadnje posre. dovanje. Nobelov nagrajenec za mir pater Dominique Pire je poslal nadškofu v Tolfedu brzojavko s pozivom, naj posreduje za Grimaua. Svetovna sindikalna zveza pa je danes objavila vsebino brzojavke, k; jo je poslala 13. aprila vojaškemu poveljniku v Madridu, s katero protestira zaradi ravnanja proti Grimau. Francoski parlamentarci na obisku v Beogradu BEOGRAD, 18. — Dana* je prispela v Beograd študijska skupina francoskega parlamenta pod vodstvom poslanca Unije za novo republiko Louisa Perenoira. V delegaciji je 17 poslancev iz vseh skupščinskih političnih skupin. ga odbora SZDL Jugoslavije napovedal podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-•kovič, imajo za cilj zagotoviti pred volitvami ln do sestanka novo izvoljene skupščine nepretrgano delo zvezne vlade. Po ustavi zvezni tajniki namreč ne morejo biti istočasno zvezni poslanci. Verjetno, da bodo nekateri zvezni tajniki, ki so bili razrešeni tajniških funkcij, kandidirali na prihodnjih volitvah in da je prav to eden od vzrokov, da so bili razrešeni dosedanjih funkcij. Tako so bili razrešeni dosedanjih funkcij zveznih tajnikov: Svetislav Stefanovič za notranje zadeve, Veljko Zekovlč za prosveto in kultdro, Sergej Kraigher za zunanjo frgovino, Danilo Kekič za industrijo, dr. Slavko Komar za kmetijstvo ln gozdarstvo, dr. Marjan Brecelj za trgovino, Djemal Bijedič za delo in Nikola Djuverovič funkcije zveznega tajnika za splošne gospodarske posle. Za nove zvezne tajnika so bili pistavljeni: Vojin Lukič za tajnika za notranje zadeve, Janez Vipotnik, ((lavni urednik »Dela«, za zveznega tajnika ga prosveto in kulturo, Vilko Vinterhalter za informaciji, Nikola Djuverovič za zunanjo trgovino, Fftlp Bajkovič za industrijo, Jože Ingolič zi kmetijstvo ln gozdarstvo, Dragotin Kosovac za trgovino, Risto Džu-nov za delo, Milka Kufrin za predsednika zveznega odbora za turizem, Trajčo Grujovski za zveznega tajnika za zakonodajo in organizacijo, Akija Pozerac za zveznega tajnika za splošne gospodarske poele. Za tajnika zveznega izvršnega sveta Je bil imenovan dr. Milivoj Rukavina. Na isti seji. je zvezni izvršni svet razrešil dolžnosti funkcije predsednika odbora za notranjo politiko Aleksandra Rankoviča in za predsednika odbora imenoval Svetisiava Stefanoviča, dosedanjega zveznega tajnika za notranje zadeve. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi vrsto odlokov. Med drugimi je določil šest milijard dinarjev za kreditiranje prodaje železniških vagonov. Ta sredstva bodo omogočila železniškim transportnim podjetjem, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, da kupijo okrog 3000 tovornih vagonov in da na ta način izboljšajo stanje v železni- škem prometu. B. B. Konec tifusa v Zermattu ZERMATT, 18, - Začasno bol-nišnico, ki so jo bili pripravili v šoli v Zermattu, ko je izbruhnila epidemija tifusa, to danes zaprli, ker so odpuitill ie zadnje bolnike. V tej bolnišnici je bilo nad 70 bolnikov, ko je bila epidemija na vrhuncu. V roku dveh mesecev bodo zdravstvene oblasti odločile, ali naj dovolijo hotelom v Zermattu, da w za poletje spet odprejo. Navdušene manifestacije v Kairu ob razglasitvi nove Združene arabske republike. Manifestanti nosijo zastavo nove države. Tri tveade predstavljajo Egipt, Sirijo in Irak — Vreme včeraj: najvijja temperatura 16.5, najnižja 12.7. op 19. url 15.2; vlage 78 odst., zračni tlak 1C08.8 stanoviten, veter 5 km )u*o-vzhodnik, nebo poob-lačeno,, 2.8 mm padavin, morje mirno, temperatura morja 11.6. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 19. aprila Leon Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 18J>5. Dolžina dneva 13.40. Luna vzide ob 3.12 tn zatone ob 13.21 Jutri; SOBOTA, 20. aprila Božidar SESTANEK ČLANOV GLAVNEGA SINDIKALNEGA SVETA DZCGIL Sindikati ostro obsojajo način borbe zdravnikov proti blagajnam Na sestanku so tudi izrazili obžalovanje, ker ni prišlo do enotnega nastopa sindikalnih organizacij in zdravnikov Vprašanje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene oskrbe zavarovancev je še vedno v ospredju zanimanja vse javnosti. Delavci so tudi včeraj izrazili svoje nezadovoljstvo preko sindikalnih organizacij, ki sta obe sklicali svoja glavna sveta in razpravljali o sporu med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami, katerega posledice pa nosijo zavarovanci, ki niso nič krivi. Po lej plati je vsa stvar res absurdna. Za rešitev spora se zanimajo tudi oblasti in včeraj zjutraj je vladni generalni komisar dr. Mazza sprejel ravnatelja tržaškega sedeža INAM dr. Calvanija, s katerim je govoril o nastalem položaju. Na sinočnjem sestanku glavnega sveta Nove delavske zbornice je njen tajnik Calabria orisal vzroke in različne faze borbe zdravnikov bolniških blagajn kakor tudi cilje nujne in neogibne reforme socialnega zavarovanja M skrbstva, kakršno zahteva CG IL. Taikšna reforma je pogoj za ostranitev zmešnjave na tem pod' ročju, iz katere se je porodila prekinitev vseh odnosov med zdravniki in bolniškimi blagajna- čovornik je poudaril dejavnost Nove delavske zbornice ves čas spora med zdravniki in bolniškimi blagajnami ter dejal, da je ta sindikalna organizacija najbolj skrbela za zaščito delavskih interesov, bila vedno z njimi v najtesnejšem stiku ter jih stvarno usmerjala, kar dokazujejo razni proglasi, ki jih je izdala in razširila po tovarnah in uradih. Hkrati pa ni oporekala zdravnikom pravice, da so zagovarjali svoje zahteve. To se vidi tudi iz tega, da ni krajevna organizacija CGIL čakala do 17. aprila, da bi opozorila delavce na pravico do brezplačne zdravstvene pomoči ter da jih je pozvala, naj ne plačajo zdravnikom nič za preglede. To je storila takoj, ko se je v Trstu pokazalo, da bodo zdravniki opustili tako imenovano nesodelovanje z bolniškimi blagajnami ter la zdravstveno oskrbo, ki jo nudijo bolniške blagajne. Nova delavska zbornica ponovno obsoja obedve ti stališči ter izraža hkrati zadovoljstvo, da je minister za delo, čeprav pozno, sklical sestanek prizadetih strank. Prav tako izraža zadovoljstvo spričo odklonilnega stališča Vsedržavnega sindikata zdravnikov in Vsedržavnega združenja zdravnikov bolniških blagajn do stališča Zveze zdravniških zbornic. Omenjeni sindikalni organizaciji sta poudarili, da borba zdravnikov ne teži za tem, da bi se ukinilo 'zdravstveno zavarovanje, marveč da bi se izboljšalo ter tako zadovoljilo potrebe zavarovancev in zdravnikov. Calabria je nadalje dejal, da Nova DZ-CGIL izraža obžalovanje, da ni bilo o tako važnem in splošnem vprašanju moč doseči v Trstu enotne akcije med obema sindikalnima organizacijama ter med njima in zdravniki, medtem ko so to enotnost dosegli v vsedržav- pričeli s takšnimi oblikami borbe, ki škodujejo interesom in potre- bam delavcev in ki hkrati ne priznavajo več bolniškega zavarovanja samega, saj pomenijo napad na bolniške blagajne. Odgovornosti za nastali položaj ni mogoče prikrivati: po eni strani smo priča vladni negibno-sti in brezbrižnosti do vprašanja temeljite reforme zavarovalnega sistema in do resnega položaja, ki je nastal v bolniškem zavarovanju zaradi akdjjp zdravnikov; po drugi strani pa opažamo spletke Zveze zdravniških zbornic, da bi izkoristila borbo zdravnikov v pristranske namene in likvidira- nem obsegu med CGIL, CISL in UIL ter med krajevnimi sindikalnimi organizacijami v raznih pokrajinah, med katerimi je tudi goriška. V diskusiji, ki je sledila poročilu, so razni udeleženci sestanka poudarili nezadovoljstvo in o-gorčenje delavcev, ki so skupno s svojimi svojci v takšnem položaju, da ne morejo uživati zdravstvene oskrbe, do katere imajo pravico in katero potrebujejo. Pri tem so opozorili na nekaj naravnost dramatičnih primerov bolnikov, ki dobivajo hranarino z veliko zamudo in od katerih zahtevajo zdravniki plačilo, da bi lahko nadaljevali zdravljenje. Glavni svet sindikatov je odobril dejavnost in ravnanje vodilnih organov Nove delavske zbornice ter je poudaril, da je treba izboljšati zdravnikom plače in normativne pogoje, tako da se onemogoči Zvezi zdravniških zbornic in desnici vsaka pretveza v njunih poskusih, da bi okrnili delavske pridobitve. Svet potrjuje navodilo delavcem, naj branijo svojo pravico, naj ne plačujejo zdravniških in bolniških storitev ter jih poziva naj branijo ogroženi sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja. Glavni sindikalni svet tolmači zagrenjenost delavcev, enotno izraženo po vseh tovarnah, spričo pomanjkanja enotnosti med sindikalnima organizacijama. V upanju, da pride do te enotnosti, je dal vodstvu zborniee štroka pooblastila ...glede ,.bo,<|0*e..reakcije v obrambo pravic delavcev in bolniških blagajn, če ne bo prišlo vsaj do začasnega sporazuma na sestanku na ministrstvu za delo. Do spora so zavzele stališče tu di razne stranke. KPI je naslovila na meščane letak, v katerem pravi, da je način borbe, ki so ga izbrale zdravniške zbornice, zgrešen in krivičen, saj hočejo ukiniti socialno zdravstveno oskrbo in v nasprotju z vsemi moralnimi načeli naprtiti vso težo borbe izključno zavarovancem. KPI poziva vlado, naj intervenira za rešitev spora. VČERAJ V TRŽIČU Ladja «Saptariuss izročena Italsider Včeraj so v ladjedelnici CRDA v Tržiču izročili družbi Italsider mo- torno tovorno ladjo «Sagittarius», ki je specialno zgrajena za prevoz železne rude. Italsider Je naročila štiri podobne ladje po 35.000 ton. Pred osmimi meseci so izročili ladjo «Mario Z.», 25. aprila bodo postavili gredelj za ladjo «Sandolion», medtem ko sedaj dokončujejo četrto ladjo, kateri še niso določili imena. Med preizkusnimi vožnjami je ladja «Sagittarius» dokazala odlične proizvodne sposobnosti ladjedelnice, saj njene značilnosti povsem odgovarjajo načrtom. Ladja je dosegla ob polovičnem tovoru brzino 17,6 milj na uro. Osnovne značilnosti nove tovorne ladje so: dolžina 206 metrov, širina 28 metrov, višina do glavnega mostu 16 metrov. Ladja je opremlje- na z motorjem CRDA - Fiat, ki razvija 16.800 konjskih sil in katerega so zgradili v Tovarni strojev Sv. Andreja. MEDNARODNA CVETLIČNA RAZSTAVA TIK PRED VRATI Vrvež v pomorski postaji pred jutrišnjo otvoritvijo Uradna otvoritev bo jutri ob 11.30 - Na ladji «Dionea» krst nove rože 10. mednarodna cvetlična razstava je tik pred vrati, saj jo bodo uradno otvorili jutri ob 11.30 v navzočnosti predstavnikov oblasti. Razstavni prostor v pomorski postaji je eno samo veliko delovišče, na katerem na desetine delavcev, arhitektov in cvetličnih strokovnjakov urejuje cvetlične grede in razne nasade, tako da je že včeraj bilo mogoče zaslutiti izredno eleganco in bogat smisel za okus, ki ga bo odražala celotna razstava. Razen notranjosti pa tudi zunanje pročelje pomorske postaje spreminja svoj videz. Že včeraj so gasilci namestili 34 m dolg transparent z napisom, na poslopje carine pa so namestili reflektorje, ki bodo z raznobarvnimi lučmi osvetljevali vhod. V teku včerajšnjega dne so prišle nove pošiljke cvetja iz raznih Italijanskih mest pa tudi iz inozemstva. Prišle pa so tudi razne osebnosti, med katerimi ravnatelja vrtov v Turinu in Luganu, ki bosta oseb- tniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimHmiiiiiiiiiiiiiiiHimHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii AV STRI JSKO - JUGOSLOVANSKI GOSPODARSKI RAZGOVORI V PORTOROŽU V kratkem v Trstu razgovori o udeležbi pri Alpe-Adria Gre za določitev kontingentov za izmenjavo v okviru tega sejma Najavljene spremembe pri lokalnih gospodarskih sporazumih fiiniuuiimiiiiiiiii ZADNJI TEDEN VOLILNE KAMPANJE V TRSTU Ministra Russo In Preti edina velika kalibra? Bemetičeva na zborovanju v Ul. Zanella Slovencev • Inž. Pečenko in Laurenti o pravicah v Lonjerju Le dober teden nas še loči od volitev in zato je volilna kampanja postala živahnejša tudi v lokalnem okviru, kljub temu, da dela televizija lokalnim govornikom veliko konkurenco. Danes bo za KD govoril v kinu Grattacielo ob 19. uri minister za pošte in telekomunikacije Russo. V ponedeljek pa je najavljen prihod socialdemokratskega ministra za zunanjo trgovino Pre-tija. Minister bo ob tej priložnosti sprejel predstavnike Slovenskega gospodarskega združenja, s katerimi bo razpravljal o nekaterih perečih vprašanjih lokalne trgovinske izmenjave ln turizma. Včeraj je kandidatinja za poslansko zbornico na Usti KPI Marija Bernetič govorila v Ul. Zanella. Uvodoma je omenila sedanje sindikalno gibanje zdravnikov in poudarila, da gre za reševanje pomembnega vprašanja. Vendar pa so zdravniki pod vplivom desnice izbrali neprimeren način za svojo borbo, saj škodujejo delovnim slojem. Nato je orisala borbo KPI za priznanje pravic slovenskemu prebivalstvu in predvsem zahtevo, da se s Slovenci pravično ravna v vseh treh pokrajinah, kjer žive. Ostro je polemizirala s Skupno slo- vensko listo, saj prav predstavniki SDZ in katoličanov na goriškem pozivajo, da naj oddajo Slovenci svoj glas Italijanskim kandidatom na Usti tiste Krščanske demokracije, ki je do sedaj vedno zatirala slovensko prebivalstvo. Nato je Bemetičeva podčrtala dolgotrajno antifašistično borbo in omenila, da je Komunistična partija 1930. leta prav v Ul. Zanella tiskala pri družinah Tence in Fabris «Delo» ilegalno v slovenščini. V Lonjerju sta sinoči govorila Laurenti In inž. Pečenko na zborovanju PSI. Govornika sta opozorila volivce na sedanje pomembno razdobje za Italijansko politično življenje ln da je treba okrepiti PSI, saj konkretno omogoča, da pride do socialnega in demokratičnega preokreta v korist vsega prebivalstva. Prav demokratični razvoj pa je tudi osnova za rešitev perečih vprašanj slovenskega prebivalstva v Italiji. DANAŠNJA ZBOROVANJA KPI: 12 Industrijsko pristanišče pred Italoementi A. Calabria, 12 Ul. Rampa Šema, 17 Trg Goldoni J. Burlo in Marija Bernetič, 17. Stara Istrska cesta Radič, 18 Katlnara Gombač, 19 Lonjer Gombač, 19 Medja vas Dolfl Wilhelm, 20 Ce-rovlje Dol« VVilhelm, 19 Trg sv. Antona Vidah. drei, Cesare in prof. Schiffrer, 10 Ul. Carducci Cesare, 10 Trg Val-maura, 11 Trg Giarizzole in 12 Trg Naselje S. Sergio - De Gioia, 16 Nabrežina, 16.30 Cerovlje, 17.15 Prečnik, 18 Trnovca, 18.30 Praprot in 19 Vižovlje — povsod prof. Lucio Lonza. V OKVIRU VELESEJMA Zasedanje o produktivnosti V okviru tržaškega mednarodnega velesejma bodo 1. in 2. julija priredili pod pokroviteljstvom ministrskega sveta osmo zasedanje o produktivnosti. Tokrat bodo na zasedanju razpravljali o metodah analize za znižanje posrednih stroškov podjetij. Na zasedanju bodo sodelovali tehniki, strokovnjaki in predstavniki podjetij, trgovci, komercialisti ln znanstveniki. Včeraj so se v Portorožu zaključila pogajanja med predstavniki Celovca, Gradca in Innsbrucka ln avstrijskih trgovinskih zbornic lz predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške. Na pogajanjih so določili kontingentne liste za uvoz in izvoz blaga v okviru sejemskih sporazumov. Predsednik jugoslovanske delegacije Miran Goslar, načelnik oddelka Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarsko sodelovanje z inozemstvom, nam je pojasnil, da gre za pet sejemskih sporazumov, odnosno za reguliranje izmenjave v okviru petih sejmov. Dva sejma šta v Gradcu (spomladanski in jesenski) in sprejeti sporazum predvideva Izmenjavo v višini petih milijonov šilingov v vsako smer. Isti obseg izmenjave je predviden tudi za sejma v Innsbrucku in v Celovcu In končno so iste količine predvidene tudi za sodelovanje Hrvaške. Na teh avstrijskih sejmih sodelujejo slovenski in hrvaški izvozniki in uvozniki-. ko sodeluiftjo Avstr!Alpe-Adria/ki S*? bo prlwf"jSnija v Ljubljani. Za ta sejem je določen kontingent v višini 24 milijonov šilingov v vsako smer. Skupno bo torej predvidena izmenjava v okviru lokalnih sporazumov med Avstrijo in Jugoslavijo znesla v obeh smereh 128 milijonov šilingov, odnosno približno tri milijarde 200 milijonov Ur. Goslar je tudi pojasnil, da je predvideni obseg te izmenjave približno na podobni ravni, kot Je že bil lani in da obstajajo ugodni pogoji, da se predvidene količine blaga izvozi in uvozi. Glede vloge dežele Furlanije-Ju-Ujske krajine pri sejmu Alpe-Adria pa je Miran Goslar dejal, da bodo v kratkem v Trstu razgovori med predstavniki tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice in predstavniki gospodarske zbornice Slovenije, na katerih bodo podrobneje govorili o kontingentih za Izmenjavo v okviru bližnjega sejma Alpe-Adria. Lanski sejem Je bil prvi in Je zato logično prišlo do raznih težav, vendar pa je že pokazal velik pomen, ki Je prišel do Izraza tudi pri povečani izmenjavi, saj lahko računamo, da bo dosegla v okviru lanskega sejma Alpe-Adria realizirana izmenjava okoli tri milijarde lir. Delno se posli šele sedaj dokončno realizirajo, ker je bil celoten upravni postopek prepočasen ln ga bo treba olajšati. Letošnje perspektive so znatno boljše in so zato tudi mnogo ugodnejši izgledi za izvoz in uvoz blaga v okviru sejma. Konkretnejše zaključke ln predvidevanja pa bo mogoče seveda izreči šele, ko se bodo zaključila pogajanja med prizadetimi trgovinskimi zbornicami, odnosno ko se bo tudi sejem zaključil. Vendar pa dajejo splošni okvir italijansko-jugoslovanske trgovinske izmenjave, bistveno nova italijan-sko-Jugoslovanska trgovinska pogodba in bistvene izpremembe pri obeh lokalnih sporazumih (tržaškem in goriškem) optimističnim predvidevanjem resno osnovo. V KRAŠKI JAMI PRI KRIŽU Okostje otroka izpred 3000 let Jamarska skupina planinskega združenja «XXX Ottobre* je odkrila v neki kraški jami pri Križu kosti otroka od 7 do 9 let starosti, ki naj bi bil živel med letom 800 in 1200 pred našim štetjem. Našli so tudi črepinje grobiščne žare, v kateri so bile shranjene kosti, ter krožnik iz gline V isti jami so našli tudi kosti jamskega leva (Felis leo spelaeus), ki je živel pred približno 10.000 leti. S temi najdbami so seznanili, ravnateljstvo' ia starine. To Odkritje spada v živahno raziskovalno dejavnost skupine, ki je med lanskim novembrom in letošnjim aprilom pregledala razne jame v okolici Križa, ki še niso bile uvrščene v uradni seznam kraških jam. Glavno zaslugo za ta raziskovanja imata jamarja Gianfranco Bisiacchi in Marcello trostjo navzdol po avto cesti ter zavila proti Bazoviški cesti. Zaradi velike hitrosti se je tik , za ovinkom zaletela . v obcestni zid,; Vozilo se je prevrnilo na streho ter obtičalo na zidu s kolčsi navzgor. Zaradi udarca so se vrata na strani volana popolnoma zmečkala. Dekle je vrglo iz vozila ter jo stisnilo med kovinsko • ogrbdje vratne šipe. Prav to pa ji je rešilo življenje. Reševalcem se je posrečilo, da so jo hitro osvobodili. V trenutku nesreče je dekle ležalo na tleh. Taucerjeva je imela pri vsem tem veliko srečo. V bolnišnici so ji zdravniki ugotovili samo nekaj poškodb po levi roki in levi nogi. Ozdravela bo v 8 ali 15 dneh. Nezgoda težaka Težak Franc Zadnik, star 38 let, no nadzorovala pripravljanje vrtov in nasadov, ki bodo predstavljali omenjeni mesti. Večino razstavljavcev v sektorju vrtov predstavljajo profesionalni cvetličarji, močno pa Je tudi zastopstvo uradnih ustanov in organizacij. Poleg že omenjenih mest Turina in Lugana bodo na razstavi zastopana tudi mesta Rim, Vi cenza, Videm, Padova, Trst, Gra dec in Locarno. Njihove razsta ve bodo nudile gledalcem pri merne arhitekture vrtov, dopolnje ne z odgovarjajočo izbiro pohištva, kipov in keramik, kar vse spada v okvir natečaja za vrtove. Tekmovanje «Cvetje v otroški u-metnostiii, namenjeno osnovnošolskim otrokom, ki ga organizira Tržaški cvetlični klub, tudi vzbuja veliko zanimanje in v teh dneh se je že precejšnja zbirka slik obogatila še s 40 otroškimi risbami, ki so prispele Iz Portugalske. Ker tekmovanje ni bilo predvideno kot mednarodno, bodo najboljše ocenjene risbe Iz inozemstva nagrajene s posebnimi nagradami. Medtem se je tudi nadaljevalo pregledovanje filmov za mednarodni natečaj ((Cvetlice in vrtoviii. Formirane so bile tudi žirije, ki bodo ocenjevale fotografije s cvetličnimi motivi. Poleg tega bodo tudi letos krstili novo rožo med križarjenjem po zalivu na ladji «Dionea», kar je v organizaciji Turistične ustanove in letoviščarskih združenj v Seslja-nu in v Trstu. Med vzporednimi prireditvami je treba omeniti ’ tudi avtomobilski rallye Biancospino, ki ga organizira tržaški avtomobilski klub in ki bo 25. t. m. tčr konjske dirke od 21. do 25. aprila za Nagrado cvetlic m za Veliko nagrado cvetlične razstave. Skupno gašenje miljskih in koprskih gasilcev Gasilci iz Milj so predvčerajšnjim zjutraj'prešli državno mejo ter pomagali svojim delovnim, ko. legom iz Kopra pri gašenju požara na nekem obmejnem zemlji, šcu. Nekaj čez 12.30 se je v bližini Cerejev vnelo okoli 2500 kv. m suhljadi in grmičevja. Požar je najprej zajel jugoslovansko stran hriba ter se nato razširil čez me. jo. Miljski gasilci so najiprej- poga. sili. požar na tej strani meje, nato so prešli obmejno črto in polagali pri gašenju koprskim ga-silcem. GLASBENA MATICA TRST V TOREK, 23. APRILA ob 21. url V AVDITORIJU koncert slušateljev Glasbene akademije iz Beograda Vabila bodo na razpolago od sobote, 20. aprila dalje v Tržaški knjigarni, Ul sv. Frančiška št. 20, ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Avditorija. Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 21. aprila ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu revijo pevskih zborov Sodeluje osem zborov z Goriškega in Tržaškega Vstopnice so v prodaji eno uro pred začetkom pri blagajni doma. Obveščamo pevce, ki bodo sodelovali na reviji v Križu, da bo avtobus odpotoval iz Boršta ob 14. uri, iz Bazovice ob 14.15, iz Padrič ob 14.25, s Proseka ob 14.45. Avtobus se vrača po isti poti ob 21. uri. Ob 15. uri bo v Križu vaja za skupne pesmi. Slovensko gledališče v Trstu Poleg že znanih avtomobilskih Vicolo ospedale militare St. 9, miši so začeli nastopati na trža-j®,1^' Uo?__^ela^ Y’ škili Ulicah tudi svojevrstni zli- bližini hangarja 6 v Stari prosti luki. Zaradi okvare na žerjavu, ki je prenašal tovor papirja, si Tomč, ki sta tega naletela na že precej časa od omenjene ostan- ke, pa st® nadaljevala delo v taj- 1. nosti, da ne bi prečili uspeha. drugi jamarji pre- S strelom iz puške nehote ranil sošolca Dijak Paolo Colonni, star 17 let iz Ul. Biasoletto 75, je bil včeraj popoldne okoli 18. ure pri družini Oresteja Pantina v Ul. Mauroner 8, kjer stanuje njegov vrstnik in sošolec 17-letni Furio Nieoli. Mladeniča sta se v dnevni sobi igrala z lovsko puško. Po nesreči je Furio pritisnil na petelina in nenadoma je odjeknil strel. Izstrelek je zadel Colonnija v levo roko ter mu povzročil hudo krvavitev. Takoj so ga z nekim avtom prepe- ljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek s prognozo od 20 do 30 dni zdravljenja. Zaradi velike hitrosti z avtom trčila v zid Sinoči ob 18.30 so prepeljali na 2. kirurški oddelek z zasebnim avtom 19-letno Marino Taucer iz Ul. Biasoletto 5. Dekle se je ponesrečilo z avtom Fiat 600 TS 33491 na odcepu, ki pelje od Trbi ške na Bazoviško cesto. Taucerjeva se je pripeljala z veliko hi* POTEM KO SO GA KARABINJERJI ZAMAN ISKALI SKORAJ 24 UR Divjaški napadalec na Zabinijevo se je včeraj sam javil tožilstvu Gre za 45-letnega Vittorio Matteia, ki je bil dober družinski znanec Vzrok njegovega zločinskega dejanja: nevračana ljubezen in ljubosumnost? PSI: 17.30 Petronlo in Gold- schmied, 19.30 Trg sv. Jakoba filmska predstava. PSDI: 18.30 Trg Garibaldi Pieran- Včeraj popoldne ob 16. uri je prišel n* državno tožilstvo v urad državnega pravdnika pri tržaškem kazenskem sodišču dr. Egoneja Corsija, 45-letni Vittorio Mattei iz Ul. dell’Orologio 6. Moški je povedal, da je predvčerajšnjim zvečer napadel z nožem 41-letno Nives Zabini por. Alessio ter ji prizadejal hujše telesne poškodbe. Državni pravdnik ga je takoj ukazal aretirati. Sinoči ob 21.30 so Matteia prepeljali v koronejske zapore. O krvavem dogodku V Ul. della Fornace 2 smo poročali že včeraj. Mattei je počakal žensko, ki se je vračala iz lokala na Trgu Garibaldi, v šestem nadstropju poslopja v Ul. Fornace 2. Med njima je prišlo do burnega razgovora, nakar je Mattei potegnil nož ter začel divje mahati z njim. Zabinijevo je ranil po raznih delih telesa ter ji povzročil močno krvavitev. Zenskina 9-letna hčerka je pritekla na pomoč materi ter stekla nato po stopnicah in zvonila na vratih raznih so- stanovalcev. Medtem je napadalec izginil. Predvčerajšnjim zvečer je bilo ženskino zdravstveno stanje precej resno. Včeraj zjutraj pa se je zelo zboljšalo, ker gre v glavnem za ubode, ki so ji poškodovali tkivo, a ji niso poškodovali nobenega življenjsko važnega organa. Kod se je Mattei klatil vso noč in včeraj ves dan dp 16. ure? Njegovo istovetnost so policijski organi ugotovili že prej. Znano je bilo, da je do 3. aprila letos stanoval v Ul. dell’Orologio in se potem preselil v Ul. Roma 13. Gre za človeka, ki je pravzaprav nekakšen brezdomec, saj se je že ., saj se je pred kakimi desetimi leti ločil od svoje žene. Večkrat je imel opravka s sodnimi oblastmi zaradi goljufij, ki jih je zagrešil baje v Furlaniji. Poleg tega se tudi ni ukvarjal s kakim resnim delom. Bil pa je stalen gost bara •Prosen* na Trgu Garibaldi, čigar lastnica je Zabinijeva. Zdi se, da so imeli lastniki lokala spočetka popolno zaupanje vanj. Sem pa tja so mu tudi poverili opravlja- nje kakih poslovnih dolžnosti. Moški se je tako popolnoma udomačil v lokalu in tudi na Alessio-vera stanovanju. Kaj ga je napotilo, da je skušal ubiti Zabinijevo? Govori se, da so na eni strani možne razprtije finančnega značaja, toda bolj bo držalo, da gre za nenaden izbruh ljubezenske strasti s strani moškega, ko je ta uvidel, da ga Zabinijeva odbija. Mattei je imel predvčerajšnjim zvečer veliko srečo, Zabinijin mož ga je baje iskal povsod in če bi ga srečal, bi verjetno prišlo do krvavega obračuna. Kot smo že omenili je Mattei star znanec sodnih dvoran in ker dobro pozna kazenski zakonik, je menil, da je zanj najbolje, če se prijavi naravnost državnemu tožilcu. Pri tem je verjetno računal na olajševalne okoliščine. Skoraj gotovo pa je, da ga bodo prijavili sodišču zaradi poskusa umora. kovci. Pred nekaj dnevi so neznane} pokvarili. gumijaste plašče' na kolesih'Fiat '1100 TS 27218, katerega lastnik je 52-letni Giuseppe Bersenda iz Ul. Timignano 6. Ponoči so malopridneži porezali oba leva plašča na avtomobilu ...........................................Hlinil................................................... je poškodoval prstanec in mezinec na desni roki. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti od 8 do 16 dni. Danes, 19. t. m. ob 15. uri v Kopru PLEŠOČI OSLIČEK ob 20. uri KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA Jutri, 20. t. m. ob 15. uri v Kopru PLEŠOČI OSLIČEK ob 20. uri KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA V nedeljo, 21, t. m. ob 15. uri v Izoli PLEŠOČI OSLIČEK ob 20. url KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Policijski podčastnik pred sodiščem zaradi izdajanja in ponarejanja dokumentov Pri tem je tudi z raznimi obljubami izvabljal denar od lastnikov javnih lokalov - Pregledali ga bodo psihiatri Pred kazenskim sodiščem (predsednik Bosehini, tožilec Visalli, zapisnikar Ciccarelli, obramba Poil-lucci; se je začela včeraj sodna razprava proti 41-letnemu podčastniku javne varnosti Gallianu Jer-seju iz Ul. Papiriano 5. Jerse je do nedavnega služboval v upravni pisarni komisariata javne varnosti v Miljah. Aretirali so ga 2. marca letos ter uvedli proti njemu strogo preiskavo, po kateri so prijavili podčastnika sodnim oblastem zaradi vrste prekrškov. Kot smo dejali, se je včeraj začela razprava, toda sodniki so jo odložili za nedoločen čas. Obto-ženčev zagovornik je namreč zahteval od sodišča naj pošljejo njegovega varovanca na zdravniški pregled, ker obstaja določen sum, da ni duševno popolnoma zdrav. Tej zahtevi se javni tožilec ni uprl in sodniki so jo sprejeli. Odbili pa so zagovornikovo zahtevo, da se spusti obtoženca na začasno svobodo. Končno so sodniki sklenili, da se sodni akti vrnejo javnemu tožilstvu. Česa so pravzaprav obtožili Jer-seja? Obtožnica ga dolži vrste prekrškov, to bi lahko pomenili zanj, če bi ga sodniki spoznali 2a krivega, precej let zapora. V bistvu gre v Jersejevem primeru — vsaj tako trdi obtožnica —- za izkoriščanje položaja policijskega funkcionarja v zasebno korist. Jerseja so predvsem obtožili, da se je od oktobra lani do januarja letos polastil pet formularjev št. 5, ki zadevajo odobritve za prodajanje alkoholnih pijač v javnih lokalih. Nadalje so ga obtožili, da je ponaredil tri dovoljenja za prodajo alkoholnih in visokoalkoholnih pijač. Na enem izmed teh dokumentov je ponaredil kvestorjev podpis. Dve pooblastili je obtoženec baje izročil lastniku lokala «Roxi» v Miljah, nekemu Montestelli. Ta je imel samo dovoljenje za prodajo brezalkoholnih pijač. Nekega dne pa so policisti prišli v lokal in opazili na točilni mizi in na policah več steklenic alkoholnih pijač. Nekatere steklenice so bile odprte. Pobarali so lastnika za dovoljenje za prodajo teh pijač in ta jim je takoj ustregel. Pokazal je dva dokumenta, ki pa nista bila pravilna. Na enem je bil kvestorjev podpis, za katerega so kmalu ugotovili, da je bil ponarejen. Drugi dokument pa j« bil izpolnjen na formularju komisariata javne varnosti, medtem ko bi ga morala izstaviti prefektura. Tako je prišla goljufija na dan. Med preiskavo so policisti ugotovili, da je Jerse baje ogoljufal oktobra in novembra lani neko Ivano Peta-ros nor. 2erjal ter njenega sina Teodora Žerjala. Mož, oziroma oče obeh žrtev je lastnik nekega lo kala. Jerse je menda zagotovil ženski in njenemu sinu, da bosta dobila trajno pooblastilo za prodajanje alkoholnih pijač, če bosta • namazala* nekaj koles v upravnem mehanizmu. Vsega skupaj je Jerse prejel baje okoli 416.000 lir od1 ljudi, katerim je prodal pooblastila. Kot smo že omenili, so sodniki sprejeli zagovornikovo zahtevo, da pride do psihiatričnega pregleda obtoženca. Svoj sklep so utemeljili z dejstvom, da obstajajo določeni znaki, da Jerse ni popolnoma pri čisti pameti. Obtoženec je pri policiji od 1945. leta. Vedno se je obnašal vestno in sploh se nikoli nihče ni mogel pritožiti nad njim. V zadnjih časih pa je baje precej hudo zbolel. 2e nekaj mesecev se zdravi na onkološkem oddelku splošne bolnišnice. Nekega dne je namreč opazil neke motnje, ki so kazale na rakasto obolenje. * * # Pred istim sodiščem (obramba Kostoris) se je moral zagovarjati včeraj 24-letni Ernilio Stopar iz Ul. Valmaura 2, ki je v priporu od 31. marca lani.. Mladeniča so obtožili, da je sam ali skupaj z 28-letnim Erminiom Comarjem zagrešil večje število tatvin ali poskusov tatvin. Razprava proti Comarju je bila že 10. julija lani. Tedaj so sodniki sklenili, da se Stoparjev primer izloči iz tedanje razprave, ker se je izkazalo za potrebno, da slednjega pregledajo psihiatri. Na lanski razpravi so sodili tudi nekaterim drugim osebam, ki so jih obtožili namernega ali neprevidnega nakupa ukradenega blaga, oziroma, da so pomagale tatovoma prikrivati plen. Večino teh oseb pa so sodniki tedaj oprostili vseh obtožb. Medtem so psihiatri v bolnišnici v Castiglione delle Stiviere pregledali Stoparja. Menili so, da ni bil mladenič v trenutku, ko je zagrešil tatvine," popolnoma zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Včeraj je končno prišel na za- tožno klop. Obtožen je bil, kot smo dejali, vrste tatvin, ki jih je zagrešil skupaj s Comarjem. Mladeniča sta vdirala v razne delavnice, trgovska podjetja ter kradla avtomobile. Zasačili so ju pri poskusu tatvine 20. februarja lani v nekem skladišču v Ul. Monfort. Nekaj dni pozneje je neki trgovec opazil v dižini kina »Lumiere* avto Fiat 1100, ki se mu je zdel sumljiv. Prijavjl je zadevo policiji, ki je tako prišla na sled mladeničema. Včeraj so sodniki spoznali Stoparja za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 5 mesecev zapora ter na 50.000 lir globe. Eno leto kazni so mu pomilostili. Co-marja pa so lani obsodili na 1 leto in 8 mesecev zapora ter 50 tisoč lir globe. V zgodnjih urah poltovornik v avto V zgodnjih jutranjih urah včerajšnjega dne se je pri prometni nesreči poškodoval 42-letni pekovski pomočnik Libero Salvini iz Miramarskega drevoreda 19. Salvini se je ob štirih zjutraj peljal z lahkim poltovornikom TS 122 proti središču mesta. V bližini stranske Ulice Ariosto pa je trčil v avto TS 44519, ki ga je upravljal 34-letni Alessandro Cesare iz Ul. Cerreto 21. Zaradi trčenja je Salvini padel na tla ter se pobil po levem sencu, po bradi, po rokah, po levem kolenu ter po levi rami.^ Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, kjer so ga sprejeli na prvi kir. oddelek s prognozo dveh tednov zdravljenja. Nevaren padec Zobozdravnica Wanda Sincovich por. Semacchi, stara 65 let iz Ul. Rismondo 12-1., se je predvčerajšnjim precej hudo ponesrečila pri padcu. Okoli 13. ure se je ženska hotela usesti na stol, toda pri tem je padla na tla ter si zlomila desno stegnenico. Včeraj zjutraj so jo pripeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. KINO ROSANDRA BOLJUNEC predvaja danes 19. t. m. ob 19.30 uri Technicolor film Cecila B. De Milla: ii mr HiiiE smučino m iHi« (Največja predstava na svetu) Igrajo: BETTY HUTTON, CORNEL WILDE, CHARLTON HE-STON, DOROTHY LAMOUR, GLORIA GRAHAME, JAMES STEWART in drugi PROSVETNO DRUŠTVO •SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi v soboto, 20. aprila ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» VEČER MARIJE MIJOTOVE Vabljeni člani in vsi ljubitelji domačega dialektalnega pesništva GLEDALIŠČE VEHU1 Pri gledališki blagajni se nadalJU-; Je sprejemanje abonmajev za sporni*-; dansko simfonično sezono, ki bo ' namaria Pierangeli. Astoria 16.00 Dva izredna filma 1 technicolorju: «Pacco a sorpresat «Tarzan e il Safari perduto« Astra 16.30 »Buffalo Bill«. Vittorio Veneto 16.00 «Venere lmpT riale« Technicolor. Gina Lollobrigl' da, Stephen Boyd. Abbazia 16.00 «1 due marescialli« TO t6, Vittorio De Sica. Marconi 16.00 «L’uomo di ' •AkatraZ' Burt Lamcaster. Ideale 16 00 «Vul>cano figlio dl CV ve« Technicolor. «v ni j« M Iz ki H d z« h; di gl Zi n tl: Prosvetno društvo «Andrej Cok« * Opčin priredi 12. maja t.l. enodnev-ni Izlet v Velenje. Vpisovanje P#1 Draščkoviih. h tu Pi te b, P: P. h b r M Pc 19, ok le 30 Slovenski akademski klub (Jadra#* vabi vse člane in prijatelje, naj *( udeležijo tradicionalnega izleta, ^ bo 20. in 21. t.m. na Reko, v Delnic« Kočevje, Velike Lašče in v LJublJ* no. Vpisnina je 2400 lir. Ker Je št« vilo prostorov omejeno, pohitite 1 prijavo. Vpise sprejemamo vsak v« čer od 19. ure naprej v prostorU Slovenskega kluba v Ul. Geppa 9. g« oc lj. 19' kc Prosvetno društvo Slavko Škamp««' le priredi 19. maja t.l. enodnevna i«' let v Ljubljano in Kamniško Bistrico, Vpisovanje na sedežu od četrtka dalje vsak večer od 20.30 do 22. ure i*1 v nedeljo od 10. do 12 ure. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo vab1 n® predvajanje skioptičnih diapozitivov, katere bodo predvajali člani dnuš tva danes 19. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul Geppa 9. • • •' Tržaški filatelistični klub «L. Košir« vabi vse člane in nečlane h« redni sestanek, ki bo v nedeljo, 21-t.m. od 10. do 12. ure v prostori# kluba, ui. Moritecchl 6. Zaradi zank manja bo tudi na tem sestanku ra* stavljen® na ogled zanimiva tema* ska zbirka Nobelovih nagrajence«-Člani, ki želijo razstavljati svoj« zbirke na razstavi v Kočevju, naj s* 7?'n<-ll0 na .sestanku. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI ll\ i-UUORE 18. aprila 1563 se Je v Trstu rodiM 8 otrok, umrlo D® Je 14 oseb. UMRLI SO: 55-letnl' Giovanni Gl* vaonini, 87-ietna Teresa Kanzato pof-Lokmer, 70-Ietna Marija KoJ vd. L«-gtša, 85-letm Glusto Godina, 70-let#* Glovarina Schiulaz por. Grassi, 68-letni Ferdinando Klnchl, 88-letni Gui' do Sgubinl, 76-letnl Umberto Zand«' giacomo, 85-letna Antonia MahorČi« vd. Sakar. 73-Ietna Carla Hvala Pissach, 76-letna Teresa Turco vd Piert, 55-letnl Bruno Svighel, 25-let' ni Sergio Bulla, Rlccardo Scala, sta« 5 mesecev. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Istrska ul. 7; de L«1' teriburg, Trg S. Giovanni 5; At Dd« Mori, Trg Umu 4- Prertdlni, Ul. Tl' zlano Vecelllo 24 in|aHHEi 17 t. m. je preminil Ferdinand Rinchi (Rink) Pogreb bo danes, 19. t. m. ob 17. url iz mrtvašnice glavne bolnišnice k cerkvi v Skednju. 2alostno vest sporočajo užalošč® ni: sin DUŠAN (odsoten), sestri FRIDA, brat MIRO (odsoten), vn*> ki in ostali sorodniki. Trst, Ljubljana, Postojna, 19.4.196: de »t ve bi lj< bi b( Pi vi iz iz b, lis «t jo Ot o ša ro V« #d ha la st $ii v t« ta hc h; iz st Sli dc hf n oc ih he ci. ot dc de Ul to ha di Vi V( iz ni hi tr *r sti P( Pi te gi . ■ * NAFTA JE ENA GLAVNIH POSTAVK NJIH GOSPODARSTVA Romuni so začeli z načrtno racionalizacijo Vedno bolj intenzivno izkoriščanje plinov, ki so prej izgorevali brez haska - Bolj gospodarno črpanje in boljše izkoriščanje dragocene nafte I I BUKAREŠTA, aprila. — Statistika je na svoj način zelo utrudljiva. Se tem bolj je statistika dolgočasna, če vam jo vsak dan nudijo s prvih strani dnevnega tiska in če se igra Številk, v ne Prav svežih poročilih neprestano ponavlja. Ko pa gre za statistiko o nafti, potem tudi oni Romuni, ki ,;cer odklanjajo statistiko, spo-snajo, kje se njihova dežela da-nes nahaja v svoji petrolejski industriji. Seveda se morejo ti statistični podatki bolje primerjati, če stopimo na obronke Karlov, nad dolino Prahova. Ve-iiho prednost imajo v tem prime-tn* tisti, ki so bili tam pred de-••timi ali še več leti. Nad dolino Prahova, z njenimi ikvorf nafte im rafinerijami, se Plameni že vedno dvigajo z vi-*0W‘h im vitkih stolpov. Toda iz-®*d doKoe je že izginil ognjeni •dežnik*, ki se je tu raztezal desetimi in še več leti. Ne-'"kročeni plini, posebno še oni visoko kvalitetni plini, ki se o-•vobajajo pri procesu rafiniranja aafte in katerih domača industrija ni bila zmožna izkoriščati, so *• tedaj v ogromnih količinah Zgubljali v teh visokih plamenih, *o» gledani s Karpatov, daja-'Vti* ognjene kupole nad vso dolino. Ti visoki plemeni sedaj drug *® drugim naglo ugašajo, kar "krati pomeni, da se domača industrija nafte s prav enako na-Slieo razvija in sproti usposablja zapleteno, toda bolj rentabil-s° izkoriščanje surovin, torej dsfte in tudi plinov. Praktično gre za nagel razvoj *temične industrije, kot tudi za Nadaljnje usposabljanje samih p®trolejskih izvorov, za učinkov!-ej«o, torej eksploatacijo naftnih °8astev. Plin se že intenzivno Pr«deluje v kemični industriji r.li Ps ga po posebnih sondah ponov-r° vračajo v globino zemlje, da ‘ *e v podzemskih naftnih jeze-d ohranil pritisk za temelji-' *%, črpanje. Uradni statistični; Podatki pravijo, da je v let^ '959 nekontrolirano izgorevalo še okoli 40 odst. plina, V naslednjem ietu, 1960, ga je šlo tako v nič 30 odst. V nadaljnjem, 1961. letu ga je brez haska zgorelo še 20 °dst., Po načrtih, ki se uveljavljajo in že izvajajo, se bo do leta 1965 ta velika izguba skrčila na komaj 10 odst. Politika romunske vlade je gle-d® izkoriščanja in predelovanja hafte v zadnjih letih značilna po ^®likih naporih, ki se delajo, da j1,1 z nafto čim bolj štedili. Nada-se romunska vlada trudi, da * se to področje industrije čim °lj racionaliziralo, da bi se ta Panoga ekonomizirala do naj-v‘^je mere, da bi se pa hkrati !* vsake tone načrpane nafte J^vleklo čim več, pa čeprav » °U zapletenimi predelovalnimi “stemi. Neki visoki funkcionar z mini-“fstva za petrolejsko industri-p Je vedno pripravljen obširno 0 razložiti to tako perečo temo racionalizaciji, ko gre za vpra-at)J® domače surovine, ki je za 0,nunsko gospodarstvo izredno Važna. Hkrati je tudi izrazil vso °dločnost romunske vlade, da se aa tem področju uvede čim več-a Pednja, in da domača indu-rija teži za tem, da se čim “e in vsestransko razvije in ’o neposredni zvezi z nacional-110 surovinsko bazo. ^ ^ zadnjih letih je črpanje naf-v Romuniji malone na isti favni tn sicer okoli 11 milijo-Il0v ‘n pol ton načrpane nafte "a leto. Točneje povedano, pro-v°dnja raste za manj ko en od-St°tek na leto, toda v istem ča-vrednost finančnih proizvo-vi računajoč po posamezni toni načrpane nafte, narašča kar za °dst. na leto. In vprav *a 0t)nos predstavlja tisto, kar dt-,*>a^ strokovnjaki smatrajo za Najbolj pozitiven činitelj v ra- cl°nalizaciji. Človek dobi vtis, da se v tej Orientaciji računa na zelo dolgo 0ob0 Komunske čistilnice nafte predejo celotno proizvodnjo ra-Jenske nafte. Sedaj pa gre za °’ da se od ene tone načrpane vrsti za nove instalacije ter za stopnjo njihove popolnosti. Takšne naprave Romunija uporno raziskuje in išče — pa tudi najde. Razgovor z visokim funkcionarjem iz ministrstva je dal poslušalcem vtis, da se odgovorni činitelj i želijo držati čim bolj eko-nomskih načel in sicer kupovati tam, kjer so naprave po svoji kakovosti najboljše, kjer so pogoji za nakup najprimernejši, kjer so cene najbolj sprejemljive. Kratke časopisne vesti včasih poročajo tudi o reaktiviranju starih vrelcev, ki so jih pred več desetletji opustili. Takšne in podobne vesti so sicer že redke, ker je delo na tem v glavnem že zaključeno. Te vesti v glavnem govorijo o petrolejski preteklosti Romunije, hkrati pa tudi o novi domeni delovanja romunskih oblasti, ki je za sodob- no romunsko gospodarstvo še aktualna. V tekmi za čim večji in čim hitrejši profit so bivši lastniki petrolejskih vrelcev in ležišč, v pretežni večini tujci, zapuščali ene izvore in odpirali druge. To so počenjali vsekakor tudi zaradi tega, ker je bilo tedanje črpanje nafte vršeno po metodah, ki znatno zaostajajo za današnjimi. Pojasnilo se je tedaj po navadi glasilo: nafte ni več, izvor je usahnil. Te dni pa je bilo sporočeno, da so vsi ti nekdaj zapuščeni vrelci nafte ponovno reaktivirani. Obnovili so jih tako, da so stare črpalme naprave odstranili in postavili nove. So tudi primeri, da je nafta ponovno privrela tudi po starih, že nekoč zapuščenih vrtalnih napravah, toda šele potem, ko so jih nekoliko modernizirali. BOŽIDAR DJUKICA Življenjsko delo in pomen Viktorja Čara-Emina Po izredno dolgem in plodnem življenju je v starosti 93 let predvčerajšnjim v Opatiji preminil istrski hrvatski pisatelj in javni delavec Viktor Car-Emin. Slika nam ga prikazuje ob njegovi delovni mizi Kakor smo včeraj poročali, je predvčerajšnjim umrl v Opatiji znani hrvaški istrski književnik, publicist .in rodoljub Viktor Car-Emin. V nekem intervjuju je Viktor Car-Emin na vprašanje «katera je glavna značilnost vašega književnega dela?» odgovoril: «Moje književno delo je šlo vzporedno z mojim nacionalnim delom, z mojim nacionalnim občutjem. Menim, da je v tem vse povedano in da je to v mojem življenjepisu prvenstveno važno.« V tem stavku je z določenim prizvokom pojasnjevanja ali o-pravičila tisto, kar je treba upoštevati, ko se tej osebnosti na koncu njene zelo dolge življenjske poti želi določiti mesto v zgodovini Istre. Viktor Car-Emin nedvomno spada v okvir zgodovine hrvatske književnosti in kulture na sploh, vendar bi ne bilo pravično, niti pravilno, oceniti vse njegove zasluge in vso njegovo vrednost le v tem okviru. Njegova izjemnost je v generaciji, ki ji je pripadal, v njegovi po polni in neprestani ter dosledni "angažiranosti«, ki je trajala sedem desetletij in pol, v njegovi politično-družbeni dejavnosti, kateri je vedno zavestno in tudi požrtvovalno žrtvoval tudi svoje književno umetniške inspiracije, to se pravi vse svoje književno ustvarjanje. Vrednotenje njego- vega nemajhnega književnega o-pusa je povsem odveč. Celo zgrešeno je, če ne vzamemo v poštev tega osnovnega dejstva. Pri tem pa je treba upoštevati tudi neka kontingentna, hkrati pa prav tako bistvena dejstva: za kakšna politično angažiranje gre, v kakšni dobi, kje in v kakšnih pogojih. Treoa si je ogledati tudi specifičnost celotnega niza činiteljev, ki kot da niso bili splošno jugoslovanskega ali splošno hrvaške značaja, ki pa hkrati niso niti regionalni ali provincijski v strogem smislu besede. Viktor Car-Emin je tako književno kot politično deloval na nekem robu, na neki periferiji, ki pa ie bila — Centralna. Vse svoje sile je vlagal v to, da najprej v dobi Avstrije, pozneje v dobi Italije oživi in afirmira hrvatstvo in jugoslovanstvo Istre, da reši ogroženi del nacionalnega telesa. Z ene strani se je boril, da se zavest o tem oživi in utrdi v samem ljudstvu te dežele, z druge pa hkrati, da se zavest o tem oživi v vsej Hrvatski od n. Jugoslaviji. Vse je vlagal samo v to; vse svoje zanose, svoje ambicije in svoje ne majhne sposobnosti. Tudi književnost je bila v tej funkciji in zato bi bilo težko, skoraj nemogoče v delih Cara-Emina najti strani, ki bi bile nastale iz povsem umetniških pobud, Treba je vedeti tudi, komu ne- 6 a l® dobi čim več produktov in bodo vsi ti proizvodi čim lsJ® kakovosti. Vtem je najno-®)ši činitelj — prehod na pro-ZVodnjo bencina z nad 90 okta-p°leg tega so bile postavlje-moderne naprave, za katere QlJ°. da morejo proizvesti vse *r'an® vrste olj. Nadaljujoč v s,heri k (tlm večji valorizaciji p°samezne tone načrpane nafte, Podvzemajo Romuni celo vrsto ^ničnih, organizacijskih in dru-ukrepov. Seveda gre v prvi MUČEN PRIPETLJAJ OB ETRUSČANSKEM GROBU PRI TARQUINIJI Namesto dragocenih zgodovinskih ostankov stari kovčki in lesen zaboj «5 t;-4i Priprave za «veliki dogodek» so bile popolne - Cela gruča strokovnjakov je prišla malone zaman - Kdo je prof. Lericija prehitel? Ni dolgo tega, ko smo pisali o tem, kakšne težave imajo strokovnjaki, da bi razčistili nekatere skrivnosti etruščanske civilizacije. Posebnb težavna zadeva je razbiranje njihovega jezika, ' za kar manjka strokovnjakom temeljna osnova; daljši zapiski. Tokrat se ponovno vračamo k Etruščanom, vendar ne za to, da bi se spet ukvarjali s to problematiko, pač pa bomo na kratko prikazali neki nič kaj prijeten, dogodek, ki se je pripetil skupini arheologov pn odkopu stare etruščanske grob- . niče v bližini Tarquinije. Bilo je to pred dobrima dvema tednoma. Arheologi, ki delajo za usti-r.ovo Lenci, so pred časom lo- kalizirali neko etruščansko grobnico in počasi pripravili vse, kar je potrebno, da bi iz nje dobili kar največ »novosti«, to je ostankov in izkopanin, ki so za arheologe tako dragocene. Posebno so se dobro pripravili zato, ker je grobnica bila velika in je torej veliko obetala. Vsak tovrstni izkop je dogodek. Res je sicer, da je bilo doslej odkopanih veliko grobnic, toda mnoge so bolj uničili kot odkopali razni nestrokovnjaki, nekakšni »pokopališki roparji«, kot bi jih lahko imenovali, ki so grobnice odprli zato, da so iz njih potegnili kako vrednost, najraje kak predmet, ki se da drago prodati raznim starinarjem ali še raje tujim turistom, ki Slovensko gledališče na poti po Primorski «Pa nas je res malo!» Tako sem ugotavljal v soboto 13. aprila, ko sem na obmejnem bloku pri Rdeči hiši v Gorici štel člane našega gledališča, ko so izstopali iz avtomobilov in žigosali svoje potne liste. Nekaj avtomobilov, zvrhano naložen tovornjak, zvrhan koš dobre volje... to je Slovensko gledališče iz Trsta. Pred zaključkom svoje XVII. sezone je gledališče odšlo na naporno turnejo po Primorski. Štiri predstave: «Smrt trgovskega potnika«, «Kadar se štorklja zabava«, «Plešoči osliček» ter < metrov stran od Tarquinije, torej v naseljenem kraju. Pri odkopu je imel glavno besedo prof. Lerici. Stalno mu je bil za petami neki arheolog, ki je prišel sem kar z oxfordskega vseučilišča. Poleg njiju je bilo tu več inženirjev, strokovnjakov v elektroniki, kajti te grobnice se ne odkopavalo kar tako z lopato in morda krampom, pač pa jih »odprejo* najprej le s cevjo, skozi katero potisnejo v grobnico fotoaparat, s katerim vse prej podrobno fotografirajo, ker je nevarno, da bi se freske, ki po navadi prekrivajo stene, ob dotiku z zunanjim zrakom pokvarile. Bili so tu tudi strokovnjaki za rabo protonskega raa-gnetometra in še marsikak tehnik. V tem tako lepem sončnem dnevu so vse priprave tekle, kot je bilo predvideno in pripravljeno. Cez nekaj časa so organizatorji poklicali v poseben šotor, ki so ga bili postavili v neposredni bližini, prisotne novinarje, da bi jim pokazali nekaj fotografij, ki so jih bili posneli malo prej Povabljeni gosti so se nato začeli počasi v skupinah po dva m tri spuščati v globok jarek, ki so ga na eni stiani grobnice izkopali, da bi si odprli dostop v grobnico, ko bi magneto-meter in periskop Nistri povedala, da se v grobnico sme. Ko so se prvi gosti približali grobnici, je neki delavec previdno odmaknil nekaj blokov iz tamkajšnjega značilnega prozornega kamna, iz katerega so grobnice zidane, in s tem odprl dostop prvemu tehniku, da se je , globoko upognjen skobacal v j grobnico. Ko se je tehnik le nekaj tre- j nutkov pozneje po isti poti iz- 1 rinil iz grobnice, je nekaj zagodrnjal, toda nihče ga ni razumel. Koj za njim se je v i grobnico prerinil njegov tovariš, : Tudi ta se je takoj vrnil in svo- j jim kolegom pošepetal nekaj o i neki plavi obleki in kovčkih. Gostje in turisti so prišli sem, I da bi videli, kakšna je etruščan- ; ska grobnica. Kako bi jih sedaj odgnal, tudi če bi kaj ne bilo tako, kot se je pričakovalo. In tako so drug za drugim vstopali, se naglo vračali na svetlo in se nasmihali. Kaj je torej bilo, da ni bilo prav in čemu so se vsi tuji turisti.; nasmihali? Grobnica je itneia obliko pe-tokrakega prostora. Strop je bil nekoliko poležen, prostor pa visok bkoli poldrugi meter, širok in dolg pa po kaka dva metra in pol. Torej za grobnico dokaj velik, pa čeprav nizek prostor. Na čelni steni so bile freske, ki so prikazovale gostijo, na desni in levi sten: so bile slike plešočih ljudi. Toda ob čeK ni steni je bilo na tleh nekaj, kar ni spadalo v grobnico, še najmanj v etruščansko. Kovčkov in to kovčkov iz stisnjenega m pološčenega kartona Etruščani za gotovo še niso poznali. Res je, da sta bila kovčka močno izrabljena in stara, toda ne tako stara, da bi ju mogli pripisovati etru-ščanski dobi... In tudi zaboj ob kovčkih ni bil delo starih Etruščanov, kot tudi krpe v njih ne, ker so bile verjetno ostanki neke delavske tute, ki so jo bili prinesli sem pred kratkim. Po tleh pa je bilo nekaj že dokaj osušenih limon. Razlaga, odkod kovčki, leseni zaboj, krpe in limone v stan etruščarfcki grobnici, je dokaj enostav^. Pred prof. Lericijem in njegovimi inženirji in tehniki je verjetno prišla sem skupinica dveh, treh mož, ki niso bili opremljeni z vsemi modernimi napravami za strokovno odkopavanje etruščanskih grobov. ki pa je delo opravila prav tako temeljito, še temeljiteje. Zaradi tega je bila grobnica prazna in to, kar je nekoč bilo v r.jej, je verjetno že ubralo pot k starinarjem ali v kovčke kakih tujih turistov, ki so si za razmeroma nizko ceno v Italiji Ko so tehniki vendarle prispeli v etruščansko grobnico, so namesto dragocenih zgodovinskih ostankov na.li v njej star kovček, zaboj in nehaj krp nabavili dragocene zgodovinske izkopanine, ki bodo krasile njihove bogate domove kdo ve kje po svetu. Sicer pa bi bilo nekoliko prebrano reči, da odkopavanje te že 4820. grobnice ni imelo nobenega učinka, da je bilo zaman. V grobnici so namreč ostale freske, ki se sicer niso ohranile v vsej svoji nekdanji lepoti, ki pa vendarle predstavljajo veliko umetniško in zgodovinsko vrednost, Omenili smo že, da gre ra tri freske, ki šo pomembne predvsem zaradi svoje starosti, saj izhajajo iz 5. ali vsaj iz začetka 4. stoletja pred našim na starost štetjem, kar je vsekakor izreri- Samo ob sebi se razume, da je prof. Lerici po tem neuspehu kmalu izginil In z njim večina drpžbe, ki se je pri tem pone-srečenem odkopu zbrala. Na kraju je ostal le en predstavnik u-stanove ki je preostalim skušal razložiti, od kod kovčki, ki zaboj v stari etruščanski grobnici. Morda pa je dal najboljšo razlago o osnovnih vzrokih neki star pastir, ki je tu v bližini drobil za svojo credico. Ko so ga vprašali, kako da se nič ne zanima za arheološka odkopavanja, saj se skupini tujcev ul niti približal, je odgovoril: »Kaj hočete, da bi se ukvarjal z grobovi in grobnicami, saj «o več ali manj že vse odkopane in ni v njih nič pomembnejšega. Vsi tod okrog so.na račun grobnic obogateli. Le jaz sem ostal siromak.. m.................................................um....m........... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkazali se boste kot gospodar situacije tudi v najbolj neprijetnem položaju. Prijetno razumevanje, kljub nervozi. BIK (od 21.4. do 20,5.) Ne rinite predaleč v svojih načrtih, ker ne bodo uspeli. Nemir prehodnega značaja zaradi nekega nesporazuma v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Potrudite se da med svojimi sodelavci ustvarite mirno vzdušje, ki je tako nujno Razčistili boste star spor. RAK (od 23.6. do 22.7.) ‘Vse karte boste imeli v rokah, zato jih pravilno uporabite. Napake neke tretje osebe Boste plačali vi. Ne bo hudega. LEV (od 23.7. do 22.8.) Osebno se boste močno uveljavili, toda ne HOROSKOP postavljajte se preveč v prvo vrsto. Tudi v družinskih odnosih ne rinite v ospredje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite odločni, kajti le tako boste prišli do veljave. V čustvenih odnosih boste doživljali depresijo. TEHTNICA (od 23,9. do 23,10.) Računajte z obljubami, ki Jih boste dobili danes. Razpoloženje za ureditev nekih čustvenih zadev, ki so motne ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Večje težave pri Izvajanju vaših načrtov. Ne bi bilo napak, če bi več časa posvetili sebi. STRELEC (od 23,11. do 20,12.) Potrebni so novi koraki in novi ukrepi. toda ne delajte ničesar na slepo. V ljubezni boste Imeli izredno srečo, KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imejte zaupanje v prihodnost, čeprav nekaj danes ne bo šlo prav. Več potrpljenja v družini lin vse bo šlo gladko. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko stikov ln razprav strokovnega odnosno poslovnega značaja. Družina terja včasih tudi kako žrtev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši ukrepi bodo končno doživeli popoln u-speh, pa čeprav n« bo to danes. Razčistili boste neke nesporazume v družini. Ž 5*/////% tez* V 7///« Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glas- v/. »v uv.u«i t I • «i un nuja ri‘aJ J11.1* ‘“i ba: 11.30: Šopek slovenskih pesmi; novosti; 15.30: Glasbeni carnet; 11.45: Lahka glasba; 12.00: Pome- 15.45: Orkester Percy Falth; 16 00: nek s poslušalkami; 12.30: Iz glas- Program za najmlajše; 16.30: Kon-benih sporedov; 13,30: Harmonija ,cert za mladino; 17.25: Ital, sklad-zvokov ln glasov; 17.00: Ansambel be za pevce In klavir; 1800: Va-«MuSici del Friull«; 17.20: Pesem tikanski koncil; 18 10: Spomin na K PETEK, 19. APRILA 1963 Sola; 11.30: Koncert; 13.15: Ca- Pozor, nimaš prednosti!; 1205: Kmetijski na*veti; 12.15: Planinski oktet; 12.30: Od pesmi do plesa; 12.45: Zabavna glasba; 13.15: Obvestila; 13.30: Pol »ure prijetnih zvokov; 14,05: Radijska šola; 14,35 Tenorist Mario Lanza; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Veliki orkestri; 15.45: Jezikovni pogovori; posredno je bilo vse to namenjeno in kakšen je bil neposredni namen. Vsak književni zgodovinar bo v bistvu pogrešil, če bo abstrahiral časovno obdobje, ko so posamezna dela nastajala in če ne bo proučil vsega kompleksa «drobnih» dogodkov ter posebnega vzdušja, v katerih so nastala. Razen tega je treba Cara-Emina vrednotiti tudi po rezultatih, ki n: šču O čustvenih zvezah med Srtr»yo in Ma-ximilianom se je govorilo že pred nekaj meseci. SEJA GORIŠKift* OBČINSKEGA ODBORA 2,5 milijona za popravilo po mrazu poškodovanih cest Podelitev nagrade za človekoljubnost Več občinskih revežev v bolnišnico Sestal se je občinski odbor, ki mu je predsedoval župan dr. Po-terzio. Na predlog odbornika Moi-seja so določili službo taksistov v letu 1963 pred železniško postajo in civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto in sprejeli predlog dr. Scarana, da pošljejo v bolnišnico več občinskih revežev. Odbornik Lupieri j.e poročal o javnih delih. Imenovali so kolavda-torja ter pooblastili nekega pro-fesionista, da izdela končni načrt šole za umetno obrt na Trgu Me-daglie d’Oro. 2,5 milijona lir so sklenili potrošiti za popravilo cest, ki jih je poškodoval mraz v letošnji zimi, milijon lir pa za razna dela v občinskih poslopjih. Odobrili so strošek za nakup pisalnih strojev ter pohištva za občinske urade kakor tudi za porotno sodišče. Izbrali so tudi osebo, ki ji bodo podelili nagrado »Guglielmo Orzan» v znesku 100 tisoč lir za človekoljubno delo. Imenuj« se Caterina Furlan in Stanuje v Ul. Corsica 16. Zaposlena je v lekarni Pontoni-Bassi v Raštelu. Zenska Je ves prosti čas posvečala revnim ljudem in zanj« potrošila tudi svoje prejemke. Na predlog podžupana dr. Gal* * larottija, odbornika za finance, so odobrili strošek v znesku 4 milijonov lir, izplačali občinskim podjetjem za potrošnjo električne energije, plina in vode v petem dvomesečju preteklega leta. V poročilu o seji občinskega odbora ni omenjena sprememba, ki jo namerava občina uvesti glede parkiranja. Govori se namreč, da bodo na prometnejših ulicah omejili parkirni čas na od 60 do M minut. Ta način so svoj čas uvedli v Vidmu in vse kaže, da se je dobro obnesel. Nameravajo tudi povečati število enosmernih cesit. O teh dveh vprašanjih doslej še nismo prejeli uradnega obvestila. sejo tega odbora, na kateri bodo temeljito proučili položaj. Obravnavali bodo tudi možnost, da bi na področju goriške pokrajine ponovno uvedli sistem, ki je bil v veljavi pred uvedbo proste izbire zdravnikov, s prevzemom določenega števila zdravnikov od strani te ustanove za preglede bolnih zavarovancev v ambulatorijih IN AM in na domu. POMLAD JE DAHNILA V DEŽELO Briški sadovnlakt so v polnem cvetju Mraz je uničil pšenične posevke v nižini Kmetje so jih preorali in posadili koruzo Brda so te dni postala polna najrazličnejšega cvetja. V polnem cvetju so češnje karnijevke in češnje zgodnje sorte. Tudi breskve so v cvetju, marelice pa so že Skoraj odcvetele. Ce bi bilo ■ še nekaj sončnih dni, bi vzcvetele tudi hruške in jablane. Brici pričakujejo, da bo njihova pokrajina najbolj mikavna v nedeljo, ko bo vse sadno drevje odeto v nežne cvetove. Predstavniki goriške Pro loco iiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiritiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiHHiiiiitHiiiiiiiii Obvestilo INAM svojim zavarovancem Pokrajinski odbor bolniške blagajne INAM v Gorici nam je poslal sporočilo v zvezi s sedanjim sporom z zdravniki. V upoštevanju hudega položaja, zlasti z gospodarskega atalitHŠa, ki ga spor povzroča delavcem vseh kategorij, je predsednik pokrajinskega odbora INAM sklical za danes, petek 19. aprila ob 11. uri izredno UHiiiiHiHiiiHMiiiimniimnmHHiiUMiiiHiuiniuiu VERDI. 17.00: «81/2», M. Mastroian-in in C. Cardlnale. Italijanski črnobeli film režiserja Federica Fellinija. CORSO. 17.00: «L’lnesorabile detec-tive», E. Constantine in F. Brion. Francoski črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «L’assasslno h al telefonov, Fernandel ln M. Dea. Francoski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: »Gll erol del doppio giuoco«, M. Carotenuto in W Guida. Italijanski črnobeli film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 18,2 stopinje ob 11.15, najnižjo 7,7 stopinje ob 5.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov. PO PRESLEDKU ENEGA LETA Pojav prašičje kuge v svinjakih okrog Gradiške Gre za štiri okužene in lokalizirane hleve Priporočilo pokrajinskega živinozdravnika Pokrajinskemu živinozdravniku v Gorici so bili v zadnjih dneh prijavljeni štirj« svinjaki, v katerih se je pojavila med prašiči kuga. Gre za kakih deset obolelih živali v dveh svinjakih v Gradiški, v enem v Romansu in v enem v S. Pier dTsonzo. Ker so takoj sprejeli vse potrebne ukrepe za izoliranje obolelih živali in tudi tistih, ki so bile z njimi v dotiki; za sedaj bolezen ne predstavlja neposredne nevarnosti za prašiče po drugih hlevih in krajih. Pokrajinski živinozdravnik ugotavlja, da v nasprotju z drugimi predeli države, v naši pokrajini pride bolj pogostoma do posameznih primerov prašičje kuge. Zadnji je bil meseca maja lani. Bolezen je nalezljiva samo med prašiči in se lahko razširi v dotiku z obolelimi živalmi in tudi preko hrane, ki je bila v dotiku z njimi. Zunanji znaki za kugo so visoka temperatura in pa potrtost obolelih živali. Bolezen se naglo širi, vendar samo z dotikom ter mnogo obolelih živali pogine. Kot rečeno so okužene hleve lokalizirali in postavili pod strogo kontrolo obolele in zdrave prašiče, da bi ne prišli v dotiko z drugimi. Pokrajinski živinozdravnik priporoča živinorejcem predvsem, naj bodo previdni pri nakupu prašičev, zlasti za pleme, in naj jih kupujejo doma in na področju, kjer poznajo položaj. Le tako se lahko prepreči nadaljnje razširjenje te nalezljive bolezni. 20. aprila se zaključi zbiranje za zimsko pomoč Goriška prefektura sporoča, da »e bo po zakonu zaključilo pobi- ranje sredstev za tekoči račun pri • Bsnca Nazionale del Lavoro« za sklad zimske pomoči 20. aprila. Ker po tem dnevu banka ne bo več sprejemala denarja, naj vsi tisti, ki denarja še niso oddali, to opravijo čimprej. Prefektura «e obenem zahvaljuje vsem podjetjem in zasebnikom, ki so prispeval; za sklad zimske pomoči. Sredstva za obnovo županstva v Gradežu Pokrajinski upravni odbor je na svoji seji z dne 17. aprila letos med drugim odobril goriški občini nakup zemljišč družin Mar-chi in Vucchi za razširitev Ulice Bolivia, občini Gradež pa je odobril prvi znesek za obnovo županstva, ki ga je požar prejšnji mesec Skoraj docela uničil. Volilna zborovanja PSI V bližnjih dneh bo socialistična stranka organizirala za slovenske volivce naslednja zborovanja: V SOVODNJAH v soboto 20. a- prila ob 20. url v prosvetni dvorani. Govorila bosta Ivan Marinčič in Marko Valtrič. *•' V GORIČ! v nedeljo 21. t. m. ob ll. url v Prosvetni dvorani na Kor-zu Verdi št. 13. Govorila bosta Ivan Marinčič in Peter Sancin. Na VRHU v nedeljo 21. t. m. ob 11. uri na trgu. Govorila bosta Karlo Cemic in Marko Valtrič. V STEVERJANU v nedeljo 21. t. m. ob 16. uri v gostilni na Dvoru. Govorila bosta Ivan Marinčič in Peter Sancin. Za to priložnost so bile stranki vljudnostno odstopljene prosvetne dvorane. so prav zaradi tega sklenili v nedeljo otvorlti «Pot med grozdjem in češnjami«, dolgo kakšnih 12 km in speljano skozi naj lepše briške kraje. Lastniki lokalov se na ta dan že sedaj pripravljajo, da bi goste sprejeli čimbolj dostojno. Urejujejo prostore, jih čistijo, skrbijo za jedačo in pijačo, da bi turistična pobuda že takoj prvi dan čimbolj ogrela za ta kot Goriške vse ljubitelje narave. Seveda pa imajo Brici, posebno Steverjanci, precej skrbi. Povzročil jih je hud mraz. Na Prevalu in dalje proti Ločniku in Gradiškuti, kjer sejejo svojo pšenico, so njive skoraj brez posevkov. Dasiravno je rastlina odporna za mraz, ji prehud mraz lahiko tudi škoduje. Marsikateri kmetovalec je že preoral njivo, ki je bila posejana s pšenico, in jo posejal s koruzo. Na takšen način mu bo zemlja vrgla vsaj nekaj koruze, zakaj pšenica bi obrodila tako slabo, da bi je ne bilo niti za seme. Pohujšljivec mladoletnika aretiran Sodim policija Je včeraj aretirala 51-letnega Walterja Valca, ki je brez stalnega bivališča ter je v zadnjih dneh stanoval v občinski ubož-nl hiši v Ul. Balamontl v Gorici. Kot se da povzeti Iz skopega poročila goriške kvesture so moža pre-senetili na javnem prostoru pri pohujševanju nekega 16-letnega mladeniča. Aretiranega so prijavili sodnim oblastem. prihodnjim svetovnim prvenstvom proučiti«. Za temi previdnimi izjavami se skriva med drugim razočaranje zaradi slabih nastopov Brazilije proti Argentini. Poleg tega dokazujejo, da v Južni Ameriki zelo čislajo prihodnje nasprotnike brazilske reprezentance začenši s Portugalsko, ki bo v nedeljo prva sprejela v Lizboni v goste svetovne prvake. Največji delež za zmago nad argentinsko reprezentanco pripada Pe-lčju, ki je samo dosegel tri gole in je pripomogel tovarišem, da je bila Brazilija še dvakrat uspešna. «Ce bi hoteli preprečiti Pelčju, da zabije gole« je po srečanju izjavil argentinski igralec Navarro, ki je imel nalogo, da onemogoči brazilskega napadalca, «bi mu morali zavezati roki in nogi«. čeprav brazilska reprezentanca nima samo Pelčja, podčrtujejo v komentarju, je večji del njene sreče odvisen od dobrega dne »črnega biserja«. V zvezi z zadnjimi nastopi govorijo, da brazilska obramba ne daje več zadostnega jamstva in je najbolj šibka v vratarju Gil-■iiiiiiiituiniitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiuiiiiinaHitiiiiiiiiiiiiimiHiiiuiiiuimiiiiii,iiiiii,nuni,,llllllll,|lllllllll IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Na poti proti domu Jo omagat zaradi vina Kratek izlet v Slovenijo se je končal v zaporu • Izstavljene menice je treba tudi plačati PREVIDNE IZJAVE BRAZILCEV -------------|— Evropska turneja: študijsko potovanje Veliko zanimanje za nedeljsko tekmo s Portugalsko RIO DE JANEIRO, 18. — Voditelji brazilskega nogometa smatrajo evropsko turnejo njihove reprezentance kot študijsko potovanje in ne kot vrsta tekem, ki Jih bo treba igrati in zmagati. Izjavo v tem smislu je dal neki odgovorni član brazilske nogometne zveze sinoči po zmagoviti tekmi z Argentino. Ta je še dodal: «Brazilci si hočemo o-gledati evropski nogomet in ga pred SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 21. aprila ob 17. url v Ljudskem domu v Križu revijo pevskih zboro v • sodelovanjem sedmih zborov z Goriškega in Tržaškega. Ob tej priliki bo odpeljal goriške pevce v Križ poseben avtobus, ki bo krenil s Križišča v Steverjanu ob 13.30, iz Standreža ob 13.45, s Palkišča ob 14. uri, z Vrha ob 14.10, s Poljan ob '14.25 in iz Doberdoba ob 14.30. Prosimo pevce, da bodo točno ob napovedanih urah na zbirališčih. Ce hočejo pripeljati s seboj svojce, tedaj naj društva sporočijo njihovo število na SPZ v Gorici, tel. 24-95 najkasneje do petka opoldne, da bi lahko odpeljala proti Trstu dva avtobusa. Pevci se bodo peljali zastonj, svojci iz Steverjana pa bodo plačali 600 lir, iz Standreža 500 ter s Krasa po 400 lir za vožnjo v obe smeri. Po večtedenskem presledku je včeraj zopet zasedalo goriško o-krajno sodišče, ki je obravnavalo več manjših zadev. Med drugim je sedel na zatožni klopi 55-letni delavec Hilarij Furlani, ki je doma z Gornjega Cerovega, sedaj pa stanuje na Oslavju št. 2. Dne 3. decembra lan; okrog 22. ure se je Hilarij vračal iz Gorice peš domov. V poročilu, ki so ga dali karabinjerji iz Podgore, je rečeno, da se ga je v mestu precej nalezel. Ko je prišel do prve hiše na Oslavju, mu je zmanjkalo moči, padel je na tla in se precej močno udaril na asfaltu. Cez nekaj časa pa se je le dvignil ter pridrsel do gostilne «Pri Pepiju-, kjer so se ga kar ustrašili, ko so ga zagledali vsega krvavega ter takoj poklicali avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da je bil mož precej vinjen, rana pa je bila ozdravljiva v petih dneh. Pri včerajšnji razpravi j« Furlani zanikal, da bi bil pijan in trdil, da mu je veter ' odnesel klobuk in ko ga je hotel pobrati je padel ter se pobil. Sodnik ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. *** Očitno ima 34-letni Giovanni Al-tinier izredno simpatijo do lepot Slovenije, ker ga večkrat vleče, da gre tja kar skrivaj in brez dovoljenja. Tako se je zgodilo tudi 21. decembra lani, ko je skočil čez mejo pri Šempetru v trenutku, ko ga nihče ni videl. Vendar ni imel sreče, ker je napravil le nekaj korakov, ko je padel v roke jugoslovanskih obmejnih stražnikov. Ti so ga najprej peljali na zaslišanje in nato naslednjega dne izročili italijanskim obmejnim organom na prehodu pri Rdeči hiši, da ga pošljejo domov. Pri včerajšnji razpravi se je Altinier zagovarjal, da je bil takrat pijan in je pomotoma zašel čez mejo. Ker pa je že enkrat zagrešil podoben prestopek, ga je sodnik obsodil na dva meseca pripora in plačilo 53.335 lir globe ter plačilo sodnih stroškov. *** V odsotnosti obtoženca so obravnavali tudi zadevo 30-letnega Domenica Busico iz Avezzana, ki je bil obtožen, da je dne 28. decembra lani izstavil v Gorici nekemu Oskarju Sutteriju menico za znesek 1.1 milijona lir, ne da bi imel v banki potrebno kritje. Sodnik ga je spoznal za krivega in ga obsodil na tri mesece zapora in na plačilo sodnih stroškov. Drž. tožilca: Bernot in Mayo; sodnik dr. Fabiani; obramba odv. Pascoli.- ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega moža in očeta Andreja Gergoleta se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili in s svojo prisotnostjo na pogrebu počastili spomin dragega pokojnika. Se prav posebna zahvala sorodnikom in znancem, g. župniku ter vaščanom iz sosednjih vasi in sosednje države. DRUŽINA GERGOLET Doberdob, 19. aprila 1963. marju, ki je negotov v lovljenju žoge ln slab v prizemnih strelih. Sam Mauro, kapetan moštva, ni več v formi in nasprotniki so ga večkrat prav s hitrostjo spravili v zadrego. MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR UEFA Od celinskih držav samo Bolgarija v polfinalnem kolu LONDON, 18. — Za evropske enajstorice je mednarodni mladinski nogometni turnir UEFA končan. Izjema je samo Bolgarija, ki se je kot edina predstavnica «celine» uvrstila v polfinale, do katere je prišla pravcata britanska »koalicija«: Anglija, Škotska in Severna Irska. Do danes nepremagana, je Anglija po nepričakovani izločitvi lan- skoletne zmagovalke Romunije, glavna favoritinja za zmago na tem turnirju, ki se je začel v zname- iiiuiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiii V SOBOTO IN NEDELJO V KARLSRUHE Plavalni dvoboj Nemčija - Italija Nastopili bodo, z izjemo dveh, samo mladi plavalci RIM, 18. — Italijanska plavalna zveza je danes objavila imena članov ekipe, ki bo nastopila v soboto in v nedeljo v plavalnem dvoboju z Zahodno Nemčijo. Na dvoboju, ki bo v Karlsruhe, bodo lahko nastopili plavalci ln plavalke rojeni od 1944. leta naprej ln samo dva, ki sta bila rojena prej. Za Italijo bosta nastopila Fritz Denner- lein in Della Savia. V okviru dvoboja bo tudi tekma v vaterpolu. Ekipi bosta sestavljeni izključno iz Igralcev rojenih v 1943. letu in kasneje. Italijo bodo zastopali: ŽENSKE 100 m prosto: Beneck Daniela, Sainl 400 m prosto: Beneck Daniela, Martinoli 200 m prsno: Marcellini, Schiez-zari 100 m hrbtno: Massenzi, Cutolo 100 m metuljčka: Noventa, Turino 400 m v 4 slogih: Noventa, Saini Poleg Imenovanih so zvezi na razpolago še Costoli, Facifici in Pas-sagnoli. MOŠKI: 100 m prosto: Borraccl, Frattlnl 400 m prosto: Orlando, De Gre-gorio 800 m prosto: Orlando, De Gre-gorio 200 m prsno Giovannini, Penno 200 m metuljček: Rastrelli, Fos-sati 200 m hrbtno: Rora, Della Savla 400 m v 4 slogih: Dennerlein, Rosi Štafetno četvorico bodo sestavili na kraju tekmovanja. Vaterpolo: Alessandrini, Baracchi-ni, Barlocco, Bezoarl, Castagnola, Guldi, Guerrini, Moroli, Spinola, Vivace, Zanini. — BOKS LONDON, 18. Angleški organizator boksarskih srečanj Jack Solomons je dobil dovoljenje, da lahko izvede dvoboj med britanskim prvakom težke kategorije Henryjem Cooperjem in Američanom Cassiusom Clayem. Dvoboj bo 18. junija na wembleyskem stadionu. * * * NEW YORK, 18. — Kubanec Luis Rodriguez bo branil svoj naslov svetovnega prvaka welter kategorije v, povratnem srečanju z Emilom Griffithom, ki bo 8. junija letos v New Yorku. • • * BERLIN, 18. — Bivšega evropskega prvaka srednje kategorije Nemca Gustava Bubija Scholza je zdravnik nemške boksarske zveze dr. Kurt Hoffmann spoznal za nesposobnega za nastope na ringu. Dr. Hoffmann je Scholzu prepovedal za dobo šestih mesecev vsa kršen trening. Kot Je znano, se je nemški boksar, ki bi moral 10. maja nastopiti proti Američanu Cassiusu Clayu, med treningom poškodoval, zaradi česar je nastala notranja krvavitev. Posledica tega je bila, da mu je. zdravnik predpisal absolutni počitek. KOLESARSTVO PARIZ, 18. — Organizator kolesarske dirke po Franciji Jac-ques Goddet je danes, javil, da se Belgijec Rik Van Looy ne bo mogel udeležiti letošnjega Toura. Van Looy se namreč ni držal termina, ki je bil določen (16. april) za prijavo. Zaradi tega organizatorji niso sprejeli belgijskega rnpr Štva, ki Ji načeluje Van Loliy, med 16 ekipami, ki se bodo udeležile francoske etapne dirke od 23. junija do 14. julija. nju «fair playa». O tem letos ni ti ti sence; vsi so se več ali manj po služevali trde igre, sodniki pa so bili večkrat prisiljeni napolniti b» ležnice z imeni opozorjenih igrfli cev. Poziv vodstva UEFA, da bi se * najstorice poslužile korektne i# manj surove igre, je ostal brez od’ meva. Včeraj, v tekmi Skotska-Gr čija, so Grki zaključili srečanje s»' mo z osmimi igralci, medtem ko so imeli tudi Škoti poškodovana dv» člana. Polfinalni tekmi bosta Jutri in el' cer v White Cityju Anglija-Skotsk* v Southamptonu pa Severna Irske-Bolgarija. Končne lestvice izločilnih skupi# so naslednje: SKUPINA A ŠKOTSKA 3 2 0 l 8 3 1 Nemčija 3 2 0 1 6 9 t Grčija 3 1 1 1 8 7 1 Švica 3 0 1 2 3 6 1 SKUPINA B BOLGARIJA 3 '2 1 0 5 2 S Italija 3 2 0 1 8 3 < Francija 3 1 0 2 « 7 1 Madžarska 3 0 1 2 2 7 1 SKUPINA C ANGLIJA 3 3 0 0 10 0 6 Romunija 3 2 0 1 3 3 i Holandska 3 1 0 2 3 8 3 SZ 3 0 0 3 1’ 6 0 SKUPINA D S. IRSKA 3 2 1 0 6 4 5 Belgija 3 2 0 1 5 3 1 CSSR 3 1 0 2 4 5 3 švedska 3 0 1 2 8 9 1 VESLANJE ZUERlCH, 18. — Mednarodna veslaška zveza je na spomladanski seji razpravljala o organizaciji evropskega prvenstva 1963, ki bo z» moške od 15. do 18. avgusta pri K#' penhagnu, za ženske pa od 6. de 8. septembra v Moskvi. Na prihodnji seji bodo tudi razpravljali « svetovnem prvenstvu 1966. leta. Z» organizacijo sta se prijavili sam« dve državi in sicer Jugoslavija i# Zahodna Nemčija. Odbor je začasno odložil razpre-vo o svetovnem prvenstvu 1964. leta ,ki bo moralo biti na Holand skem Ker verjetno tekrpflvaiBU proga ne bo pravočasno zgrajen*' je možno, da poverijo organizacij# kaki drugi državi .............................*I IZ KOPRSKEGA OKRAJA Na vseh igriščih poraz primorskih rokometašev Rokometaši koprskega okraja so doživeli v nedeljo poraz na vseh frontah. Res pa je tudi, da se primorski rokometaši niso slabo borili in da so njihovi renomirani nasprotniki v mnogih srečanjih izbojevali le zelo tesne zmage. Piranski rokometaši so gostovali v Ljubljani in izgubili s tamkajšnjim Slovanom s 17:27. Ajdovščina je po trdi borbi izgubila v Ljubljani s Krimom 14:16, medtem ko je Gorica izgubila s Svobodo 17:18. Nič boljše se ni godilo ženskim ekipam. Mariborski Branik je v soboto gostoval v Piranu In premagal tamkajšnjo ekipo s 15:10, Naslednji dan so se pomerile z njimi Koprčanke in izgubile z 8:12, To srečanje je imelo zelo razburljiv potek. V drugem delu igre so Koprčanke vodile s 7:5 in vse je kaza- lo, da bodo Mariborčanke pora** ne zapustile igrišče. Takrat pa J* sodnik domačinke oškodoval, le-t« pa so se tako demoralizirale, d* so prejele pet zadetkov po vrstt Končno naj še omenimo, da je v nedeljo ženska ekipa Pirana gostovala v Ljubljani in izgubila s Slo vanom 2:8. V okrajni ligi pa je koprski Partizan s težavo premagal borbeno moštvo mladih kovinarjev s 27:21« koprsko učiteljišče Je premagalo ekonomsko srednjo šolo z 19:14, drugo moštvo Pirana pa je Izgubilo z Izolo 9:25. V ženski ligi pa J« koprsko učiteljišče premagalo ES* s 6:4. • • • Koprski atleti se pridno pripravljajo za bližnji atletski dvoboj med koprskim in goriškim področje«-V pripravah za ta dvoboj so nek*" teri atleti dosegli za začetek sezone kar vzpodbudne rezultate. TaW je skočil gimnazijec Fon 602 cm d#' leč, učiteljiščnik Bezeg je pretek«! 100 metrov v 12 sekundah, medtem ko je gimnazijec Debeljak zaluč*! kroglo 11 metrov in 43 cm 0 a. solženicin EN DAN IVANA, DENISOVICA šuhov je planil v barako, vendar ni rogovilil. Povsem tiho je stopil proti postelji brigadirjevega pomočnika. Pavle se je oglasil. «Vas niso zaprli, Ivan Denisovič? Živite?* (Zahodnih Ukrajincev ni mogoče prevzgojiti. Tudi v taborišču nagovarjajo ljudi z vljudno besedo, s priimkom). Potem je vzel z mize njegov obrok — košček sladkorja in kruh. Suhovu se Je hudo mudilo, vendar je vljudno odgovoril (brigadirjev pomočnik je prav tako starešina, od njega je odvisno več kot od taboriščnega načelnika). Mudilo se mu je in' tako se Je z ustnicami dotaknil slad-korja na kruhu, ga polizal z jezikom, se oprl na eno nogo in začel pospravljati svoje ležišče. Kar spotoma je pogledal obrok in ga premeril z dlanjo: ugibal je, če tehta 550 gramov, kakor se spodobi. Po zaporih in taboriščih je prejel na tisoče takšnih obrokov in čeprav nobenega ni mogel postaviti na tehtnico in kot boječen človek ni smel rogoviliti pa terjati pravice, je šuhov prav tako kot drugi zaporniki vedel, da — če pri rezanju kruha dobro meriš — ni zavlačevanja. Pri slehernem obroku kaj manjka — toda koliko, mar mnogo? In tako vsak dan gledaš: morda mi danes niso premalo odmerili? Morda tehta moj obrok res dovolj gramov. »Manjka le 20 gramov,» je ugotovil šuhov in prelomil obrok na dva kosa. Polovico je porinil pod pazduho, pod jopič, kjer je imel prišito posebno belo vrečico (v tovarnah zaporni- kom n* šivajo žepov), drugo polovico, prihranjeno pri zajtrku, pa Je nameraval pojesti kar tukaj, toda naglo prežvekovanje ni obrok, zaman mine, pa človek ne čuti, da je sit. Pretegnil se je, da bi polovico obroka porinil v torbico, vendar se je premislil: spomnil se je, da so dežurni že dvakrat pretepli ljudi zaradi kraje. Baraka Je velika kakor dvorišče obcestnega gostišča. In zato je Ivan Denisovič, ne da bi izpustil kruh iz rok, potegnil noge iz suknenih škornjev, pustil v njih spretno obujke in žlico, pa zlezel bosonog na svoje ležišče, razširil odprtino v slamnjači in skril v ostružke polovico kruha. Snel je čepico in potegnil iz nje iglo s sukancem (prav tako dobro skrito — med pregledom otipavajo tudi čepice, nekoč se je nadzornik zbodel v iglo in ves besen Suhovu skoraj razbil nos). Pik, pik, pik in že je zašil luknjo, kamor je skril obrok. Medtem se je sladkor v ustih raztopil. V Suhovu je bilo vse napeto do skrajne mere — zdaj zdaj bo pri vratih zakričal nadzornik. Prsti šuhova so spretno delali, štrleča glava pa je mlela dalje — kaj hoče. Baptist je prebiral evangelij, ne prav tiho, temveč šepe-taje (morda namerno, zaradi šuhova, ti baptisti radi agitirajo) : «In naj bi ne bili kaznovani kot morilci, zločinci in nepridipravi pa oni, ki segajo po tujem blagu. Ce so kristjani, se ne sramujejo, temveč hvalijo boga za takšno usodo.» Aljoška je silak. To svojo knjižico tako spretno skriva v zidni razpoki da je pri dosedanjih pregledih še niso našli. šuhov Je z naglimi kretnjami obesil jopič na letvo, potegnil Izpod slamnjače rokavice, par slabih obujkov, vrvico ln krpo z dvema trakovoma. V slamnjači Je poravnal ostružke (težki so in zlepljeni), zatlačil odejo na robovih, vrgel blazino na njen prostor pa bosonog zlezel na pod ln se pričel obuvati: sprva dobre, nove obujke, potem pa slabše. Tedaj se je brigadir odhrkal, vstal ln oznanil: «Noč je končana, stočetrta! Vsi ven!» In nenadoma je vsa brigada, dremajoči in budni, vstala, zazehala in se odpravila proti vhodu. Brigadir je tukaj že devetnajst let, niti za minuto prezgodaj jih ne odpelje. Ko je dejal »Vsi ven!» Je pomenilo, da je napočil pravi čas. In medtem ko so pripadniki brigade s težkimi koraki molče stopali drug za drugim: sprva v hodnik, potem v vežo in na prosto, in je brigadir dvajsete, posnemajoč Tjurina, prav tako oznanil «Vsi ven!», si je šuhov nataknil suknene škornje na dvojne obujke, spet oblekel jopič prek bombažne suknje in se krepko opasal z vrvico (usnjene jermene so jim pobrali — v posebnem taborišču ni dovoljeno nositi pasov). Tako je Šuhov vse opravil in v predsobi dohitel svojo brigado — hrbti s številkami so stopali skozi vrata. Debelejši ljudje, ki so oblekli vse, kar so imeli, so težko in s škripajočimi koraki stopali proti zbornemu mestu. Zunaj je bilo še mračno, čeprav se je na vzhodu zelenilo in svetlikalo nebo. Z vzhoda je vel rezek, hudoben vetrc. Ta trenutek je bil najgrši — jutranji odhod k razporejanju. V temi, po mraku, z lačnim trebuhom — za ves dan. Jezik je otrpnil. Nihče se ni želel pogovarjati s sosedom. Na zbornem mestu se je petelinil mladi nadzornik. «KaJ je, Tjurin, kako dolgo bo treba čakati? Spet lezeš?* šuhov se res boji mladega nadzornika. Tjurin pa ne. V mrazu ne odpre ust, le molče koraka. Brigada pa po snegu, za njim: tapa-tupa, škrip-škrip. Stočetrta gre spet na svoje delo, videti je po sosednjih brigadah. To pomeni, da je odnesel kilogram slanine. Siro-mašnejše in neumnejše pa bo nagnal, naj gradijo «socmeste-ce». Uh, tam bo danes odvratno: sedemindvajset stopinj z vetrom — pa nikjer zavetišča ali ognjišča! Brigadir potrebuje dosti slanine; odnesti jo mora v PPC in nahraniti svoj trebuh. Čeravno ne dobiva paketov, ni nik- odnese6 dari^o1116 K° ^ iZ brlgade paket- mu tako] Drugače — ti bo slabo. Starejši nadzornik piše na deščici: «Ti, Tjurin, imaš danes enega boMka, tukaj jih je -triindvajset?* »Triindvajset,» prikima brigadir. »Koga ni? Pantelejeva. Je bolan?* In takoj spreleti brigado šepet: šu-šu-šu: Pantelejev, n* pridiprav, je spet ostal v taborišču. Prav nič mu ne manjka-Zadržal ga je «cink». Spet bo nekoga ovadil. Podnevi ga pokličejo za tri ure, brez zaprek — nihče teg* ne vidi ne sliši. Pišejo pa — da je v ambulanti. Zborno mesto je potemnelo, sami jopiči, brigade so stopale na kraj pregleda, šuhov se je spomnil, da Je hotel obnoviti številko na bombažnem jopiču. Tako se je zrinil na drug1 konec trga. Tam je pred umetnikom stalo v vrsti nekaj w pomikov. Tudi Šuhov se je postavil v vrsto. Ljudem njegov# vrste številka — le škoduje, nadzornik te tako že zdaleč opazi in zapiše. In če je ne obnoviš pravočasno — te čak* samica, ker pač nisi poskrbel za številko. V taborišču so trije umetniki, za oblast brezplačno ustva*1-jajo slike in prihajajo po vrsti k štetju, da bi pisali številke-Danes je na vrsti starec s sivo bradico. Kadar piše s čopičeH* številko na čepico, se zdi, ko da te pop mazili. Popacka, popacka pa puha v rokavico. Rokavica je pl#" tena in tenka, dlan dreveni pa ne more pisati številk. Umetnik je obnovil šuhovu ŠC-854 na bombažnem blagi*-šuhov je, ne da bi stiskal jopič, ker bo koj preiskava, s tr*r kovi v roki dohiteval brigado. Tako je zagledal svojega tovariša iz brigade Cezarja, kako kadi — ne pipo, temveč cigareto. To pomeni, da bi lahko poprosil. Toda šuhov ni naravnost poprosil, postavil se je zraven Cezarja in zrl mimo. < Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 -II. TELEFON 934108 IN 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI. Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel. St. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna '00 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ- v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Liska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljan* Stritarjeva ulica 3-1, teief. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 803-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mari oglas. 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst