PRIMORSKI dnevnik
2ačel izhajati v Trstu „ • ^aia 1945, njegov PiK?n,,?dnik PARTIZANSKI
hr	pa 26 novem-
hra i943 v vasi Zakrjž nad
Ciklnkn,'7’'r,ra2mnOŽen na a'klost". Od 5 do 17, septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ^0VCU Pri Gorenji Trebu-, od 18. septembra 1944 , Ql maia 1945 v tiskarni nri ,wen.ija<< P°d Vojskim P ldnji, do 8. maja 1945 v osvobojenem Trstu, ki 'J? izšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-snfn.ski DNEVNIK v za-suznjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta Be Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 249 (13.187)
Trst, torek, 8. novembra 1988
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike
Američani bodo danes izbrali naslednika predsednika Reagana
Republikanski kandidat je favorit, demokratski antagonist pa ni vrgel puške v koruzo - Velika neznanka je udeležba na volitvah za izvolitev 41. predsednika ZDA
nr^t ^SHINGTON — Danes bodo Američani izvolili svojega v^edsednika. Ko pa bi pošteno tolmačili vzdušje, ki vlada v vir drzavah federacije, bi morali najbrž napisati, da bo polo-a v°lilcev danes ostala doma.
^faključelc volilne kampanje, veliki politični Sprint tik pred mo rn' ne b° koristil Bushu ampak Dukakisu, vendar ne sme-bnn P0za^iti, da so ameriški »preroki« izrazili prepričanje, da astr° V°^*ci izbrali Busha, če bo danes lilo in zeblo, bolj ^^ronornsko navdihnjeni kolegi pa so prav tako prepričani, da Ve-Pra9 Bele hiše prestopil Dukakis, ker je pač škorpijon. ravCUla je menda prezrla dejstvo, da bi morali danes pravzap-_ odločati o bodočem političnem ustroju države, ker ana®n)e volitve so izgubile del svojega političnega šarma, iiln "v 0ba kandidata znatno pripogogla k temu, da je predvo-irari i am*3ania Padla na izredno nizko raven. Kandidata sta Varrvf svoie volilne govore na napakah, spodrsljajih, natolce-. Wi, celo na psovanju in obrekovanju nasprotnika. Mnogim ei l‘5ncanc>m se zato upravičeno zdi podčastno, da morajo na re bonskem volilnem aparatu pristisniti na gumb, na katera *'nŠe ™e tega ali onega »lažnivca«. (Na domnevnem laga-antagonista so gradili volilne kampanje predvsem Dukaki-prjPristaši - na sliki - ki so načrtno motili shode Bushevih Uspel RV) Ze danes ponoči bomo najbrž zvedeli, če je podvig da h !jUshu ali Dukakisu, vendar ne smemo zamolčati dejstva, navri<X °. Američani izbirali med kandidatoma, ki nista znala in ni množic. In prav to je najbrž največja hiba Busheve ^^^t^akisove volilne kampanje za izvolitev 41. predsednika

Po atentatih na Južnem Tirolskem
»Ein Tirol«: prve aretacije
BOČEN — Potem ko so v zvezi z zadnjimi atentati na Južnem Tirolskem aretirali Karla Haussererja, so nadaljnje preiskave končno privedle do novih razpletov. V intervjuju za RAI je innsbruški sodnik Jorg Riick, ki je odgovoren za stike s sredstvi javnega obveščanja, povedal, da je avstrijska policija aretirala tudi avtoprevoznika Josefa Gredlerja. Mož je avstrijski državljan in je obtožen posesti 115 kilogramov razstreliva. Avstrijska policija je prišla na sled Gred-lerju po analizah, ki jih je opravila na ostankih razstreliva, ki so ga južnotirolski teroristi 6. oktobra podtaknili na daljnovode ob železniški progi med Brix-nom in Brennerjem. En peklenski stroj je takrat odpovedal, medtem ko je drugi povzročil eksplozijo in močno poškodoval železniško progo. Pirotehniki, ki so analizirali ostanke razstreliva, so ugotovili, da gre za eksploziv tipa knavert 2. Izdeluje in prodaja ga podjetje Zirl, ki ima svoj sedež kakih 20 kilometrov od Innsbrucka. Prav tu je menda Gredler kupil razstrelivo, ki mu ga je policija zasegla, vendar kaže, da je nakup zakonit, saj je imel pri sebi tudi spremne papirje dobavitelja.
Geslo Ein Tirol, s katerim južnotirolski teroristi podpisujejo svoje podvige, pa verjetno ne bo več tako anonimno. Voditelj neke oddaje je namreč na posnetkih avstrijske televizije ORF prepoznal 16-letnega Reinharda Aussererja, sina Karla Aussererja, ki so ga aretirali pred dnevi. Reinhard je samo nekaj dni po atentatu na bocenski sedež RAI izročil avstrijski televizijski postaji letak s podpisom Ein Tirol, s katerim južnotirolski teroristi prevzemajo odgovornost. Aretaciji Karla Aussererja in Josefa Gredlerja sta sad sodelovanja med italijanskimi in avstrijskimi oblastmi.
Zahodni veleposlaniki spet na Rdečem trgu
Obletnica revolucije duhu perestrojke
tuji	— Kot vsako leto so se
ko	v Moskvi s svečano vojaš-
obletr,- 0 na Rdečem trgu spomnili eneoa1Ce °kt°brske revolucije, to je 20. ct JZ.med Pomembnejših dogodkov v- etia' Z razliko od prejšnjih let cij, saj st)8 0C^U n' bdo tuRk delega-
cP" Vč«aj na strankJmS°R lvodUelii prisotnih tujih kretar' »terrd ie bil tudi glavni se-
J^oskvo nrinnl!!ienO?C^J0k^,.
P° dJL° Pripotovali v zasebni obliki. ude]P7iv 71 }etih pa so se slovesnosti nic s “ tudl veleposlaniki držav čla-Ti so naern°.atlantske9a zavezništva.
S *
tan.	au zaradi vdora v Afganis-
tokraTtv^01 razmer v Kremlju so tudi tribuno a110. Proučili sestavo častne sPrempmha bi ugotovili morebitne aParatu Na n .SOYietskem Partijskem veda stai a uajvažnejšem mestu je se-Mihaii r u*Vni in partijski voditelj rustrski °rb,aco,v' na njegovi desni mi-je kljuhPn®dsednik Rižkov, na levi pa bivši idooi davnemu nazadovanju stal teolog sovjetske partije Igor Li
gačov. Eden izmed »sovjetologov« je to dejstvo takole komentiral: »S perestrojko tudi položaj na tribuni ni več tako pomemben.«
Kot vsakič je bila tudi včerajšnja slovesnost ločena na dva dela: najprej so po Rdečem trgu korakali sovjetski vojaki, ko pa je hrup oklepnih vozil utihnil so osrednji moskovski trg zasedle vesele množice, z zastavicami in balončki v rokah. Pred mimohodom vojske pa je spregovoril obrambni minister Jazov, ki je o mednarodnem položaju govoril v izredno umirjenih in optimističnih tonih. Povod za to so dali uspehi v pogajanjih za omejitev jedrskega orožja in rešitev marsikatere regionalne krize.
Sovjetska vojska včeraj ni pokazala nobenega orožja, ki bi ga na proslavi ob obletnici oktobrske revolucije ne videli v prejšnjih letih. Tiskovna agencija Tass pa je opozorila, da tokrat na Rdečem trgu ni bilo raket srednjega dometa in ne medcelinskih strateških raket.
Ob napovedanih klestenjih finančnih sredstev za gledališča
S priznanjem vloge kulturnega posrednika razumevanje ob finančnih težavah SSG?
DUŠAN KALC
RIM - Kaj bo z-gledališčem v Italiji? To vprašanje si zastavlja veliko ljudi. Zlasti v teh tednih, odkar je v javnost prodrla zaskrbljujoča vest, da namerava vlada v okviru svojega finančnega zakona in svojih načrtov o zmanjšanju državnih izdatkov za javne ustanove, krepko rezati tudi finančna sredsta v podporo gledališke dejavnosti.
Kaj pa bo s Slovenskim stalnim gledališčem v Furlaniji-Julijski krajini? To vprašanje si zastavljamo že leta in leta. Saj predobro vemo, kako mačehovsko mu demokratična Italija reže kruh. Usmeritev vlade, da bi še bolj oklestila sorazmerno skromna splošna sredstva za gledališča, je pravzaprav prilila zvrhanemu loncu zaskrbljenosti nad usodo osrednje slovenske zamejske gledališke hiše le še dodatni kanček strahu in bojazni, da bi lahko bila prihodnost SSG še bolj negotova.
Morda pa ne bo tako! Včeraj je posijalo nekaj svetlih žarkov v nekoliko zasenčeno gledališko problematiko, ter v našo gledališko hišo še posebej. V Rimu se je včeraj govorilo o vsem tem, in govorilo se je v spodbudnem tonu. Gledališče je vendar kulturna vrednota, ki ji je treba omogočiti popolnejše in vrednejše življenje. Gledališčniki, ki bodo danes prikrižali roke in protestirali nad neobčutljivostjo ali malomarnostjo oblastvenikov, bodo s svojo stavko in manifestacijo po rimskih ulicah potrdili prav to zahtevo. In vse
0USKl	.	—J — cJ 1 '-»-oiii im-	--—j— r — j ~ " r   ,   lil vicuncjoc življenje, vji'
je kljub ned dnik Rizkov' na levi pa krat na Rdečem trgu ni bilo raket danes prikrižali roke in protestirali nac bivši ideoln avne.mu nazadovanju stal srednjega dometa in ne medcelinskih malomarnostjo oblastvenikov, bodo s s —	g sovjetske partije Igor Li- strateških raket.	festacijo po rimskih ulicah potrdili pra
Kotalkanje: 4. spominska trofeja Pavla Sedmaka
Navdušujoča mednarodna tekma Poleta
kaže, da bo vlada vendarle delno upoštevala klic na pomoč in se odrekla rezanju sredstev.
Kar zadeva Slovensko stalno gledališče pa je spodbudnih znakov tudi nekaj. Prinašata jih z ministrstva za turizem in prireditve predsednik SSG Jože Pirjevec in ravnatelj Miroslav Košuta. Včeraj sta se namreč pomudila v daj-šem pogovoru z generalnim direktorjem, odgovornim za gledališča pri ministrstvu, dr. Carmelom Rocco, ter mu zastavila predvsem dve dilemi: tolmačenje ministrske okrožnice glede delitve podpor in oblikovanje toliko pričakovanega zakona o gledališčih, ki bi moral enkrat le postaviti v red to razrvano problematiko.
Najprej o okrožnici. Medtem ko so prejšnje ministrske okrožnice izrecno imenovale Slovensko stalno gledališče in delno določale parametre, po katerih država deli svoja sredstva, se v zadnji okrožnici za gledališko sezono 1987/1988 to ni zgodilo. Okrožnica je dokaj dvoumno govorila o tem, da mora neko stalno gledališče doseči 50 gostovanj v svoji sezoni, da mu odštejejo denar. To je vzbudilo v vodstvu našega gledališča upravičeno zaskrbljenost, saj je SSG izpolnilo le 36 gostovanj. Skratka, pojavilo se je vprašanje, kako tolmačiti okrožnico.
Dr. Rocca jo je včeraj raztolmačil, pa tudi razpršil skrbi. Obveza 50 gostovanj ne velja za naše gledališče, ker pač ministrstvo upošteva njegovo specifiko in njegovo vlogo. NADALJEVANJE NA 2. STRANI
rovca in L . nastopom Sama Koko-Ned ,	nagrajevanjem.
Pnsebno^a^®1 tekm°vanja je bil še eP° množi, "°S,ten! sai se ie zabel ^imohodrnJ1!3 eksbibicijo kotalk-” .-v, bimen prpH t*jr še igranjem državnih nič je v ^dsednik Poleta AndrO Križ-P°zdravii V0Jem slavnostnem govoru sPremijev yse udeleženc- m njihove Nada 6 t6r se sP°'-lnil nepozab-LJEVANJE NA 13. STRANI

'

Uvodna nedeljska ekshibicija na Poletovem tekmovanju
Predlog skupine slovenskih delegatov
Odložitev kazni četverici
LJUBLJANA — V soboto smo poročali o petkovem prvem sestanku posebne poslanske skupine slovenskega parlamenta, ki mora preučiti okoliščine in posledice sodnega procesa četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Na sestanku je bilo sestavljeno in isti dan tudi poslano pismo zveznemu sodišču in vojaškemu tožilstvu, naj, dokler skupina ne konča z delom, odložita prestajanje kazni obsojeni četverici. Pismo objavljamo v celoti:
Zvezno sodišče
Vrhovno vojaško tožilstvo
Obveščamo vas, da se je dne 4. novembra 1988 prvič sestala skupina delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa
proti četverici v Ljubljani. Pri določanju programa in metod svojega dela je bila med drugim mnenja, da bi morebitna odložitev izvršitve kazni štirim obsojencem, kar sta pristojna predlagati oziroma odrediti vojaški tožilec ter Zvezno sodišče, vsak v okviru svojih pristojnosti, zelo olajšalo delo te skupine delegatov.
Glede na to, da je z zakonom dana možnost, da pristojno sodišče do odločitve Zveznega sodišča o izrednem pravnem sredstvu odloži izvršitev pravomočne sodbe, bi takšno dejanje lahko preprečilo morebitne škodljive posledice takojšnje izvršitve sodbe.
Predsednik Skupine delegatov Aleksander Ravnikar
Tri rakete zemlja-zemlja padle na kabulske stanovanjske četrti
V Afganistanu se stopnjuje napetost Prekinjen umik le psihološko orožje?
ISLAMABAD — V Afganistanu je stanje še vedno izredno napeto. Včeraj so na kabulske stanovanjske četrti padle tri rakete, ki so povzročile smrt treh oseb in hudo ranile drugih šest. Afganska tiskovna agencija Bakhtar je poročala, da sta raketi padli nedaleč od japonskega veleposlaništva in ambasade ZRN, ena raketa pa naj bi padla na letališče.
Po informacijah, ki jih je posredovala opozicija, pa naj bi Sovjetska zveza preskrbela kabulsko vojsko z novimi sovjetskimi enotami. Sovjetske enote so menda že prispele v Kandahar - po velikosti drugo največje mesto v Afganistanu - kjer pomagajo vladnim četam iz težav zaradi ostrih napadov mudžahedinov. Afganska tiskovna agencija trdi, da so vojaške enote, ki jih sestavljajo vojaki iz Uzbekistana in Turkmenistana, že nekaj tednov nameščene v pokrajini Kunduc, na meji
s Sovjetsko zvezo. Afganska opozicija je izrazila prepričanje, da so premiki sovjetskih vojakov del premišljene strategije, ki hoče vplivati celo na izid skorašnjih pakistanskih volitev.
Zastopnik afganske opozicije v Italiji Abdulah Amirian je izjavil, da je zastoj pri umiku sovjetskih enot le psihološko orožje, saj bo moral - če ne drugega zaradi osebnega ugleda -Gorbačov spoštovati ženevske dooo-vore.
Zahodnonemške oblasti pa so včeraj sporočile, da je kabulska vlada izpustila iz zapora zdravnika Benna Spliet-ha in bolničarko Leo Kackstedt, člana organizacije »Cap Anamur - nemški zdravniki za izredno stanje«. Dvojico zahodnonemških državljanov so aretirali septembra zaradi ilegalnega vstopa v državo.
Na sliki (telefoto AP): mudžahedin kaže sliko, ki predstavlja »Nadžibu-laha - duha Satanove svetilke«.
V Rimu zaseda državni svet KD
RIM — Včeraj se je v Rimu začelo zasedanje vsedržavnega sveta Krščanske demokracije, na katerem je takoj butnilo v ospredje vprašanje dvojne funkcije Ciriaca De Mita. Zunanji minister Andreotti je namreč še pred zasedanjem poudaril, da strankin statut jasno navaja, da predsednik vlade ne more ohraniti tajniškega mesta.
De Mita je v svojem dolgem poročilu skušal pomiriti duhove in poudarjal, da vprašanje tajniškega mesta ne sme zasenčiti drugih vprašanj, na katera mora KD odgovoriti na svojem kongresu. Tajnik KD je bil v svojem posegu skrajno kritičen do sedanjega vodstva KPI in spravljiv do socialistov. De Mita se ni omejil samo na notranjepolitična vprašanja, obširno je spregovoril tudi o zunanji politiki, o odnosih med blokoma in o kriznih žariščih.
Evropski
socialisti
Kadumi: ustanovili bomo državno enoto brez točno začrtanih meja
Finančni zakon 1989 pred težko preizkušnjo
o letu 1992
BERLIN — Evropski socialisti so v Berlinu organizirali dvodnevno srečanje, na katerem so razpravljali o odnosih med Evropsko skupnostjo in skandinavsko skupnostjo (EFTA) po letu 1992. Vsi udeleženci pa so se strinjali glede tega, da bo integracija med evropskimi državami popolna šele takrat, ko bo izginil berlinski zid. Srečanja sta se udeležila tudi tajnika PSI Bettino Craxi in PSDI Antonio Carig-lia. Evropski socialisti so tudi s tem srečanjem dali doprinos k tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju. Sicer ima socialistična skupina v evropskem parlamentu večino in zato v veliki meri prispeva k oblikovanju politike skupne evropske ustanove. Craxi je včeraj dopoldne obiskal berlinski zid pri brandemburških vratih, označil pa ga je za enega izmed simblov hladne vojne in nasprotja med dvema blokoma.
• S priznanjem vloge
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Slovenskemu stalnemu gledališču torej priznavajo manjšinsko vlogo in vlogo povezovalca dveh različnih kultur. Komisija na ministrstvu, ki bo določala sredstva, se bo sestala konec tega meseca in takrat bomo vedeli, kolikšen bo letošnji državni prispevek. Upati je, da ne bo manjši kot prejšnja leta, glede na že omenjeno nevarnost klestenja izdatkov v okviru finančnega zakona, kar pa se verjetno, kot rečeno, ne bo zgodilo.
Drugo vprašanje je novi zakon o gledališčih. Pirjevec in Košuta sta med včerajšnjim srečanjem na ministrstvu poudarila, da v vladnem zakonskem predlogu niso niti z besedico omenjena gledališča jezikovnih manjših, da o njihovih specifičnih potrebah sploh ne govorimo. Odgovor je bil tudi v tem primeru spodbuden. Rocca je soglašal z mnenjem predstavnikov vodstva našega gledališča, da je treba SSG zgotoviti s tem zakonom posebni status, upoštevajoč njegovo štiridesetletno neprekinjeno in bogato dejavnost, ki ima nedvomne zasluge za zbliževanje dveh kultur: slovenske in italijanske. To vlogo je Rocca priznal in zagotovil, da jo bodo pri oblikovanju zakona, ki je še v pripravljalni fazi, upoštevali.
O gledališču sploh in o našem še posebej (čeprav nekoliko obrobno) je včeraj tekma v Rimu beseda tudi na velikem in pomembnem zborovanju, ki sta ga priredili KPI in Neodvisna levica v mali dvorani Montecitoria. Tu se je zbrala smetana italijanskega gledališkega in umetniškega življenja. Glavno besedo pa sta imela režiser in senator Neodvisne levice Giorgio Strehler in tržaški komunistični poslanec Willer Bordon. Predstavila sta namreč svoj zakonski osnutek o gledališčih ter s sočno in barvito obrazložitvijo pomena in namena gledališča, njegovih dolžnosti do družbe in seveda družbe do njega, ogrela izbrano publiko. Tudi ta osnutek, ki ga je Bordon označil za »vladni« osnutek (v smislu alternative tistemu, ki ga pripravlja minister Carraro), je v fazi prečiščevanja. Z razliko od vladnega pa ne pozablja omeniti Slovenskega stalnega gledališča. Ves 28. člen mu je namenjen. Sklicuje se na 6. člen ustave in izrecno določa SSG izdatno finančno podoro. Na ta člen sta v svoji obrazložitvi opozorila tudi Strehler in Bordon.
Morda se bo iz vsega tega vendarle kaj izcimilo.
JERUZALEM — Tudi včerajšnji dan nasilja na arabskih zasedenih ozemljih je zahteval težak krvni davek. V zaenkrat še nejasnih okoliščinah je namreč danes pri mošeji v mestecu Masua umrl izraelski vojak, nedaleč od tam pa je izgubil življenje tudi mlad Palestinec. Iz palestinskih virov pa se je zvedelo, da so izraelski vojaki s plastičnimi naboji nedaleč od Nablusa ubili 14-letno palestinsko dekle. Število palestinskih žrtev v skoraj enoletni intifadi se je tako povzpelo na 309.
Izraelsko notranje ministrstvo je prepričano, da se bo palestinski upor v naslednjih dneh, ko bo v Alžiru zasedal palestinski parlament, še izostril in zato pripravlja primerne protiukrepe. Načrtujejo, da bodo popolnoma izolirali zasedena ozemlja, zaprli šole in uvedli celodnevno policijsko uro za nedoločen čas na območjih, kjer bo upor najbolj silovit.
»Zunanji minister« Palestinske osvobodilne organizacije Faruk Kadumi je včeraj med sestankom s šefom japonske diplomacije Unojem dejal, da bo palestinski parlament na bližnjem plenarnem zasedanju ustanovil neodvisno državo. Palestinska država pa ne bo imela po besedah Kadumija točno začrtanih meja in bodo s tem uvedli v mednarodnopravni teoriji nov koncept: država brez točno začrtanih meja.
Italijanski zunanji minister Giulio Andreotti pa bo danes dopotoval v Jeruzalem, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Šamirom in zunanjim ministrom Peresom. Andreotti potuje na Bližnji vzhod kot predsednik Varnostnega sveta OZN. Z izraelskim političnim vodstvom bo Andreotti analiziral možnosti za rešitev palestinskega vprašanja v luči rezultatov zadnjih političnih volitev v židovski državi.
RIM — Če drži pregovor, da se ob zori vidi, kakšen bo dan, potem lahko mirno rečemo, da čakajo finančni zakon hude preizkušnje. Včerajšnji začetek razprave o tako imenovanem finančnem manevru 89 je bil namreč tako razgiban in tako bojevito nastrojen, da si v prihodnjih dneh in tednih lahko pričakujemo viharne čase.
Kot običajno je bil začetek posvečen problemu postopka same razprave in že pri tem so se pokazali obrisi nadaljnjega silovitega spopada. V političnih vrstah je popoln razkol že glede postopka samega. Finančni manever namreč obsega poleg finančnega zakona in državnega proračuna še dvanajst spremnih zakonskih osnutkov. Za vlado so vsi ti ukrepi neobho-den predpogoj za sanacijo državnega primanjkljaja. Komunisti pa se s tem ne strinjajo in se upirajo zahtevi, da bi
obravnavali nekatere spremne zakon® skupaj s finančnim zakonom.
Kako uskladiti različne pogled® poteku parlamentarnega dela? Pr®° sednica Jottfjeva je odpotovala v Argentino in pustila to nehvaležno nal° go demokristj anskemu podpredsedniku Gerardu Biancu, ki so mu včeraj 5 bolj posiveli lasje. Pred začetkom raz^ prave je imel vrsto srečanj: sestal se J s predsednikom komisije za proraču Cristoforijem (KD) ter s predstavnik KPI in neodvisne levice, toda njegov^ napori niso obrodili sadov. Opozicij je vztrajala pri svojem stališču, da n^ gre združevati finančnega zakona spremnimi zakonskimi ukrepi. Komu^ nisti so tudi zahtevali odložitev raz prave, dokler se proceduralna zadev ne razčisti, stranke vladne večine P so bile odločno proti temu predlogu i so ga tudi preglasovale.
DUŠAN KALC
Miran Potrč zagovarja delo slovenske ustavne komisije
LJUBLJANA — Včeraj je bila tiskovna konferenca ustavne komisije slovenskega parlamenta, na kateri so zanikali dvome v delo slovenskih ustavnih pogajalcev v Beogradu, ki so se v zadnjih dnevih začeli pojavljati v slovenski javnosti. Predsednik slovenskega parlamenta in istočasno slovenske ustavne komisije Miran Potrč je izrecno zavrnil očitke, da bi se ustavno spreminjali odnosi med republikami v federaciji, da naj bi se krnila slovenska suverenost in da so slovenski pogajalci v Beogradu delali formalno v nasprotju z v Sloveniji poverjenimi jim nalogami.
Predsednik Potrč je povedal, da je ob samem začetku spreminjanja ustave slovenski parlament zavzel jasno odklonilno stališče do 23 konkretnih vprašanj. 13 teh primerov je bilo povsem umaknjeno iz predloga sprememb, v petih primerih pa je slovenski parlament ugotovil, da je prišlo do uskladitve stališč. V šestih primerih je zaradi naglice morala v imenu slovenskega parlamenta stališče oblikovati njena ustavna komisija, ki je to storila povsem v skladu z načelnimi opredelitvami parlamenta.
Res je, da 25. oktobra, ko je slovenski parlament odločil,
da ne bo razpisal ustavnega referenduma v Sloveniji, poslanci niso imeli v rokah integralnega besedila ustavnih amandmajev, vendar pa so bili poslancem po besedah predsednika Potrča predočeni vsi popravki v tekstu, zato je predsednik zavrnil očitke, da je s sodelavci zavajal slovenske poslance in javnost.
Predsednik Potrč je še povedal, da je proučil vse kritike, ki so v zadnjih dnevih letele na slovensko ustavno komisijo, in da ni našel niti ene trditve ali argumenta, ki ga ustavna komisija pri svojem delu ne bi tehtala. Slovenska ustavna komisija je praviloma vse svoje odločitve oblikovala soglasno, v nekaj primerih pa so člani ustavne komisije podali ločeno mnenje.
Član ustavne komisije dr. Miha Ribarič je med drugim še posebej razložil 36. amandma k ustavi SFRJ, ki se nanaša na mednarodne odnose. Ta po njegovem mnenju v ničemer ne spreminja ustavne ureditve mednarodnega sodelovanja Slovenije. Kot je rekel, je dodaten stavek, ki bo šel v ustavni tekst, povsem »nepotreben« in »neškodljiv«.
DEJAN VERČIČ
Jugoslavija se je izrekla za tržno reformo
BONN — Zvezni sekretar za^ zun nje zadeve Budimir Lončar je v®eraJjy pogovoru z jugoslovanskimi dopisu poudaril, da imajo jugoslovanski P . tnerji in prijatelji po svetu danes m razlogov, da so zaskrbljeni zaradi goslavije kot včeraj, saj so, tudi v a matičnih razpravah, razjasnili pot izhod iz krize.
Lončar je to povedal pred svoj tretjim letošnjim sestankom z zali _ nonemškim zunanjim ministrom i? :ai som Dietrichom Genscherjem-_ > je, da se je Jugoslavija dokončno ^ rekla za tržno reformo in da 50 ne vrenja kolebanja presežena. Zvezni se v tar je včeraj začel tridnevni ZRN. Poleg obširne izmenjave st. g z Genscherjem so v programu ov ■ predvideni tudi sestanki z najvlSJ ^ zahodnonemškimi predstavniki, j katerimi je tudi predsednik RlC von VVeizsaecker.
Reakcije na domnevne Stanovnikove izjave
Nedeljska Politika-ekspress je objavila članek z naslovom Obisk zaseben — ocene uradne. Gre za oceno javnih nastopov predsednika predsedstva Slovenije Janeza Stanovnika v Washingtonu. Pisec članka Dragoljub Milanovič navaja, da je bil Stanovnik v ZDA na zasebnem obisku, kjer je želel obiskati sina v Philadelphii. Ta obisk je dobil nepričakovano velik odmev, ko je gosta sprejel državni tajnik Schultz in potem ko je 2. novembra zjutraj govoril v washingtonskem klubu za novinarje, zvečer pa v hotelu Hilton pred 300 člani in gosti Sveta za svetovna vprašanja.
Milanovič navaja tudi nekaj citatov, ki jih pripisuje Stanovniku. Tako naj bi Stanovnik »priznal«, da so obstajali spori s šefom komunistične partije Srbije Miloševičem glede njegove koncepcije demokracije. V zvezi s tem naj bi Stanovnik rekel: »Ni mi bil všeč način, kako je Miloševič izpeljal čistko v svojem CK, kakor tudi ne tisk v njegovi republiki.« Agencija APP, po kateri je novinar povzemal citate, naj bi tudi navajal Stanovnikove ocene o dogodkih v Črni gori in Vojvodini. Ob teh dogodkih naj bi se Stanovnik bal, da bi destabilizirali Bosno, kar naj bi privedlo do državljanske vojne. Nezaupnica Čkrebiču na 17. plenumu pa je (po istih navedbah) Stanovniku pomenila, »da se je cela Jugoslavija izrekla kot jaz«, s čimer naj bi zadal udarec šefu srbske partije.
Milanovič piše, da je Stanovnik v Washingtonu rekel še veliko podobnega in bi vse rečeno lahko razumeli tudi kot »prijateljski klepet simpatičnega dedka z dolgimi brki«, ki je šel čez lužo, da bi videl sina, pa se je vesel in sproščen spozabil in začel govoriti marsikaj. To bi lahko razumeli tudi kot za-
sebno razmišljanje človeka na zasebnem obisku. Toda na našo žalost tega ne bo tako razumela ameriška in svetovna javnost. Kako tudi bi, ko pa je dobričina z dolgimi brki predsednik ene od šestih jugoslovanskih republik, sodobnik pokojnega Tita, bivši ugledni funkcionar OZN...
V drugem delu članka Milanovič razmišlja o Gorjupovih dnevih v Radencih, na katerih naj bi večina Slovencev nasprotovala kapitalizmu, Stanovnik pa v Washingtonu niti enkrat ne omenja socializma. Ameriškim novinarjem naj bi govoril o »množičnem izlivu nezadovoljstva in zahteve po obrambi istih pravic na Kosovu proglašal za nacionalizem«. Svetovni javnosti naj bi torej zasebne ocene sporočal kot uradne, s čimer pa je potvoril zelo pomembne partijske ocene in sklepe. Milanovič Stanovniku tudi zameri očitek, da se partija preveč vmešava v stvari, ki ne sodijo v njeno pristojnost, in da »se z njeno pomočjo ustvarja koalicija proti enemu narodu, ki naj mu pove, do kod naj bi smel...« Milanovič še naprej razmišlja o besedah Stanovnika, ki naj bi se hvalil, da se je vsa Jugoslavija, tako kot on, izrekla proti srbskemu vodstvu in Čkrebiču s tajnim glasovanjem na 17. seji CK ZKJ. S tem naj bi povzročil novo nasilje nad resnico in razumom. (Za Čkrebiča naj bi glasovala skoraj polovica članov.) Nastop Stanovnika v Washingtonu bi lahko imel neugodne posledice za Jugoslavijo v svetu, meni novinar, še posebej pa za razvoj odnosov v državi. In še: ali nemara Stanovnik išče nova zavezništva za svojo koalicijo, in, kaj šele je rekel Shultzu, če je v javnosti tako govoril? Vprašljivo pa je, ali je vse, kar Milanovič pripisuje Stanovniku le-ta tudi rekel, kajti če ni, je treba tudi to povedati.
, ajede
Tu ne gre za nekakšno govoričenje, temveč, y ,71 na to, kdo in kje jih je izrekel, za več kot veh nevarne zablode.	-unve9a
Na reakcije glede »sočnega« Stanovnik^ nastopa ni bilo treba dolgo čakati. Zapis v je tako razburil vodstvo beograjske mestne k j. renče SZDL, da je sklenilo zahtevati, naj st’.Le/i' sedstvi SFRJ in CK ZKJ opredelita do iz/a v J skega »očeta naroda«. Kot je povedal Prer, to beograjske socialistične zveze Dragan Tomm, ^gst nujno potrebno storiti, saj je zdaj ameriška J gta-»napačno informirana o stanju v Jugoslaviji"^■ jZ. lišče Stanovnikovih izjav, zlasti tiste o mozn egc bruha državljanske vojne ter o vlogi s^°vem0rala predsednika pri preprečevanju le-te, pa ho oblikovati tudi zvezna konferenca SZDL, m mič.	nikova
Na zelo neugodne komentarje je »Stanov avantura« naletela tudi v jugoslovanskem ^ zy-Med drugim mu protisrbske izjave zamen	z
grebški Vjesnik, ki je njegova izvajanja pn _seci intervjujem v Dugi. Tam je Stanovnik Pre , razsO' izrekel (takrat tudi sporno) misel: »Ne bi f ga bi jal o srbski politiki, tako kot ne bi rad Via ' ^ak° se Srbi preveč vtikali v slovensko situacijo. gU. to, da je oče naroda tokrat obrnil ploščo,« s "aCjski je Vjesnik. Stanovnika sta napadla tudi n jZ£>jr° Dnevnik (v komentarju z naslovom stanov	.k jV(j-
družbo) ter beograjska televizija, kjer je u‘f.ukakšne-hailo Kovač ocenil, da bi se težko spomni y juga uglednega tujega politika, ki bi na od goslaviji tako klevetal svojo domovino...	še
Na Stanovnikovo verzijo dogodka do malo počakati, saj se še ni vrnil iz ZDA. (
V četrtek
Biasutti bo poročal o zakonu za obmejna področja
s	— Danes dopoldne, pred
ske vZ.®*ne9a sveta Furlanije-Julij-st krajine, se bo sestalo predsed-Za ? Posebne svetovalske komisije komunitarne zadeve in za zuna-(Ae_.0(^nose (predseduje ji komunis-* .11 svetovalec Ugo Poli) in raz-znali11? ° položaju, ki je nastal po ni,“ izjavah podpredsednika mi-ji rskeffa sveta Giannija De Miche-r Slede zakona za obmejna pod-stvla'i IS,a današnji seji bo predsed--p, komisije sklicalo izredno seje
tetri i? komisiie' ki se bo sestala v to , * popoldne skupno s prvo sve-vem*Sko komisijo. Na tem četrtko-n zasedanju bo predsednik dežel-fde Adriano Biasutti poročal o situaciji in o ukrepih, ki jih ®rava sprejeti deželna uprava, oi parlament sprejel zakon za ob-ne Lna4 Področja v prvotni obliki in e^tot predlaga De Michelis. vii zvezi s polemikami, ki so se raz-tokr	Michelisovih izjavah gre
tja aJ zabeležiti mnenje demokris-j(j skega poslanca Danila Bertolija, 0sts,® J.e v teh dneh pogovarjal z le i *lm* Parlamentarci iz naše deže-Za ”t°d k.aterih je prejel zagotovilo Skupni nastop pri ministrskem (ja hodniku in zakladnem ministru, kale \ J*?13 osvetlili razloge, zaradi vnn r*b je treba čimprej odobriti za-p Za obmejna področja, ba ? Bertolijevem mnenju se je tre-pre.Zo9niti dvema nevarnostima: šen v*em bi po njegovem bilo zgre-totoč ii celotno diskusijo osredo-ne , lll.na zahtevane in neupravičeno , oristi, ki bi jih imela dežela Venf.niia"Juliiska krajina na škodo Pa i«/8 in drugih dežel, medtem ko loto® Potrebno podčrtati interes ce-Uaše države za valorizacijo vloge bii„ dežele; po drugi strani pa bi -Škodljivo načeti, kot že delno leoni *Z P°lemik današnjih dni, pal-n0aj amento odgovornosti med veči-stranbopozicijo in tudi med samimi p kami večine.
končnanec Bert°li dodaja, da je do-na ®a odobritev omenjenega zako-in da • a.na obveza De Mitove vlade Gor! |e že Prejšnji predsednik vlade
Uoota	za r-Jtv. uoenem
tev , ja' da bi morebitna raztegni-preri|90dnosti na deželo Veneto (kot De \«a®? ministrski podpredsednik rektivChe-lis) bila v nasprotju z diši^- an?* Evropske gospodarske sebnc °st'; le-ta namreč priznava poki So uSodnosti tistim področjem, bila fzaf®di mirovnega sporazuma Zat0 er,l°rialno hudo okrnjena. Wneta°Alva Politične predstavnike Ve. a' aa bi umaknili svoje zahtevan? R P° Bertolijevem mnenju v nas,„iem trenutku potreben skupen cev i? vseb deželnih parlamentarcu H1,?®! obrazložijo, da je v inte-narori Zave v 9eloti izkoristiti med-kraiino°r> vl°9° Furlanije-Julijske da sen' , ujcgovem je tudi možno, pred za? iv°dobri omenjeni zakon zakonuCetkoin razPrave o finančnem
nem k ?e bosta torej na skup-ska koA. aniu sestali prva svetoval-komunHIS1,a *n P°sebna komisija za n°se lfi?rn.e zadeve in zunanje odra Bj' ,f.rima bo predsednik odbo-žaju. uttl poročal o nastalem polo-
Predstavitev na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu
Mladinski orkester Alpe-Jadran v duhu kulturnega ambasadorja
Pet koncertov v počastitev 10-letnice delovne skupnosti Alpe-Jadran — Prvi bo 14. t. m. v gledališču Verdi v Trstu
VIDEM — V okviru prireditev v počastitev desetletnice delovne skupnosti Alpe-Jadran, bo ena osrednjih vrsta petih koncertov, ki jih bo izvajal prav v ta namen ustanovljeni Mladinski orkester Alpe-Jadran. Namen in pomen ustanovitve tega orkestra sta na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu deželnega predstavništva v Vidmu predstavila deželni odbornik Vespasiano in umetniški vodja orkestra prof. De lncontrera. Orkester, ki v teh dneh že vadi v Trstu in v Bazovici pod vodstvom mladega, a že mednarodno uveljavljenega madžarskega dirigenta Gyorgyja Gyovivanyja-Rat-ha, ki je tudi solist pianist, sestavlja 92 mladih orkestrašev, starih od 16 do 28 let, iz dežel, ki sestavljajo delovno skupnost Alpe-Jadran. Med njimi je kar okrog 40 mladih inšturmentalistov iz Slovenije in Hrvaške. Vsi so bili izbrani na posebnem preizkusnem natečaju, kar je tudi jamstvo za njihovo kakovost in torej za kakovost tega mladega mednarodnega simfoničnega telesa.
Zamisel za ustanovitev takega orkestra se je porodila pred časom v deželi Veneto, posvojila in pomensko izpopolnila pa jo je dežela Furlanija-Julijska krajina in jo vključila v širše zasnovani program prireditev v počastitev desetletnice skupnosti Alpe-Jadran, s čemer je dobila seveda širše združevalno obeležje, saj je prav glasba - kot je poudaril v svoji predstavitvi odbornik Vespasiano - tista, ki lahko združuje pripadnike različnih narodnosti v skupnem univerzalnem jeziku, to je v glasbi. Prav zato pa je namen pokroviteljev tega nove-
ga kulturnega telesa, to je dežele same in pa Hranilnic iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, Ljudske banke iz Čedada in Stefanela, naj orkester ne bi bil samo nekaj priložnostnega za predvidene manifestacije v počastitev desetletnice delovne skupnosti Alpe-Jadran, pač naj bi postal stalna inštitucija in trajni kulturni ambasador duha že utrjenega sodelovanja dežel delovne skupnosti.
Prvi javni koncert, na katerem bo izvajal skladbe Malipiera, Beethovna in Dvoraka (tudi ta izbira ni naključna, saj predstavlja glasbeno kulturo treh velikih jezikovnih območij), bo 14. t. m. v gledališču Verdi v Trstu, naslednji pa bodo: 15. t. m. v gledališ-
ču Verdi v Pordenonu, 16. t. m. v gledališču Verdi v Gorici, 18. t. m. v gledališču Penice v Benetkah in 19. t. m. v cerkvi Sv. Frančiška v Čedadu.
Poleg deželnega odbornika Vespa-siana (v odsotnosti najavljenega predsednika deželnega odbora Bia-suttija) in umetniškega vodje prof. De Incontrere, so bili na dobro obiskani tiskovni konferenci prisotni še predsednik združenja "Veneto mušica" Pa-rolin, predsednik in ravnatelj Goriške hranilnice Tripani in Podda, predsednik Ljudske banke iz Čedada Pelizzo, ter ravnatelji CRUP in Tržaške hranilnice Castellani in Piccini.
Po poročanju Zelenih
Spet okvara na nuklearki v Krškem?
TRST — Zaradi okvare naj bi bila v teh dneh spet ustavljena nuklearka v Krškem. Tako vsaj trdi tiskovno sporočilo deželne svetovalske skupine Zelenih, ki se sklicuje na poročanje jugoslovanskega tiska. Po tem poročilu naj bi strela uničila transformator nuklearke. Ker niso imeli rezervnih transformatorjev, so morali v Srbijo po nadomestilo.
Po mnenju Zelenih zopetna okvara na nuklearki opravičuje zaskrbljenost jugoslovanskih, italijanskih in avstrijskih naravovarstvenikov, ki se že dalj časa zavzemajo, da bi centralo zaprli. Svetovalec Zelenih VVehrenfe-nig je s tem v zvezi izjavil, da je že pred dobrim mesecem naslovil podpredsedniku deželnega sveta svetovalsko vprašanje, v katerem je opozarjal, da je centrala le 130 kilometrov od Trsta in da je doslej imela že okoli 40 okvar.
Vprašanje, poudarja sporočilo, zadeva sporazum o sodelovanju med SR Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino glede varnosti nuklearke v Krškem. VVehrenfennig zahteva, naj odbor poroča o rezultatu morebitnih kontrol italijanskih izvedencev v centrali prav v zvezi z varnostjo obrata.
V istem sporočilu Zeleni opozarjajo tudi, da doslej še ni bilo rešeno vprašanje odpravljanja jedrskih odpadkov centrale. Zaenkrat odpadke skladiščijo v centrali sami, vendar je po mnenju Zelenih skladiščenje zasitilo vse zmogljivosti, bistvo problema pa še zdaleč ni bilo rešeno.
J. KOREN
»Mladi za nov, enotni svet«
»Citta nuova« in mladina
VIDEM — V dvorani »Aiace« na Trgu Liberta v Vidmu je bilo v nedeljo dopoldne srečanje urednikov in sodelavcev časopisa »Citta nuova« s svojimi bralci.
Gre za glasilo gibanja »Mladi za nov, enotni svet«, ki ima svoje člane in simpatizerje v vseh krajih dežele Furlanije-Julijske krajine in se zavzema za mir v svetu ter za medsebojno sožitje narodov in narodnosti, tu pri nas za sožitje slovenskega in italijanskega naroda.
Glavni poseg je imel na srečanju Paolo Loriga, ki je član uredništva »Citta nuova« in je tudi izvedenec za mladinsko problematiko. Časopis je namreč namenjen predvsem mladim in je torej njegova vsebina usmerjena na vprašanja, ki danes zanimajo mlade, jih usmerjajo v iniciative, ki jih lahko družijo ter vzpodbujajo k boju za mir v svetu.
Izvajanju glavnega govornika je sledila odprta diskusija, ki je pokazala, da so mladi zainteresirani za vse pobude, ki jih družijo in vzpodbujajo k ustvarjanju pogojev za boljši, pravičnejši svet.
300 delegatov kovinarjev CGIL na zasedanju v Tržiču
TRŽIČ — Okrog 300 delegatov in sindikalnih voditeljev kovinarjev iz Furlanije-Julijske krajine se bo v četrtek zbralo v Tržiču (ob 9. uri na sedežu bivše FLM v Ul. Pacinotti 17). Važno zasedanje je bilo sklicano z namenom, da bi sindikalni predstavniki proučili položaj v okviru te kategorije in to ne samo z vidika notranje razprave o poznanih dogodkih v osrednjem vodstvu CGIL, ampak tudi z vidika splošnejše strategije FIOM in celotne CGIL.
Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik FIOM Luciano Pini, razpravo, ki se bo predvidoma zaključila v popoldanskih urah s sklepnim dokumentom, ki ga bodo nato posredovali osrednjemu vodstvu sindikata pa bo sklenil vsedržavni tajnik FIOM Guido Bolaffi.
Razprava v vrstah deželne CGIL, ki je z 13.000 vpisanimi najmočnejša organizirana sektorialna sila v F-JK, je v sedanjem trenutku zelo važna in bo lahko pokazala resnično »zdravstveno stanje« sindikalne organizacije na deželni ravni, potem ko je huda in težko rešljiva kriza zajela sam vsedržavni vrh CGIL. Na zasedanju pa bo vsekakor tekla beseda tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo kovinarje.
Vprašanje KPI Gorski skupnosti
V Vidmu ciklus filmov o problematiki Romov
o izkoriščanju izvira Apit
ŠPETER — V zvezi z nedavnimi glasovi o nameravanih delih, ki naj bi jih v kratkem začel vodovodni konzorcij Pojana, da bi izkoristil izvir Arpit za napajanje svoje vodovodne mreže in spričo upravičene zaskrbljenosti krajevnega prebivalstva (izvir Arpit je namreč pomemben vir za reko Nadižo in v kolikor bi ga začeli izkoriščati bi to gotovo močno ogrozilo njen habitat), je svetovalska skupina KPI vložila nujno vprašanje predsedniku Gorske skupnosti Nadiških dolin.
Z vprašanjem komunisti sprašujejo, če je Gorska skupnost v prejšnjih letih, kot je vodstvu ustanove poverila skupščina GS, poskrbela za merjenje količine vode v sušnih obdobjih v Nadiži in v kolikor je to storila, bi svetovalska skupina KPI želela poznati te rezultate; to pa z namenom, da bi se lahko uradno postavili proti načrtu konzorcija Pojana ne samo pred javnim mnenjem, ampak tudi pred političnimi in upravnimi organizmi.
Sicer pa je ta problem izzval dokaj živahno razpravo v koaliciji, ki vodi špetrsko občino. Svetovalci večine so namreč razdeljeni v dva tabora, ki se doslej, kot kaže, še nista sporazumela; zaenkrat naj bi se zedinila le o tem, da naj o problemu odloča prebivalstvo.
VIDEM — »Za Furlanijo-Julijsko krajino je značilen jezikovno-etnični pluralizem, obenem pa še vedno niso izginili predsodki, ki ovirajo dobro sožitje in spoštovanje različnega«. Ugotovitev je izhodiščna točka pobude Figli del vento (Sinovi vetra), ki jo je zastavil Comitato zingari (Odbor za Rome) iz Vidma. K Odboru so pristopili poleg nekaterih romskih skupnosti (Opera nomadi) tudi ACLI, ARCI, Društvo proti apartheidu in Avdiovizualni center. Manifestacijo pa podpirata še pokrajinsko in deželno odbor-ništvo za kulturo.
Poleg ciklusa filmov, ki se otvarja nocoj, naj bi manifestacija v naslednjih mesecih zajela simpozij ter fotografsko in video razstavo, zaključila pa naj bi se junija 1989 z velikim ciganskim praznikom. Sad vsega pa naj bi bila video kaseta, ki jo bodo organizatorji ponudili javnim ustanovam kot poljudno informativno sredstvo o tej problematiki.
Serija štirih filmov na tematiko Romov se bo začela nocoj ob 20.30 v dvorani Dopolavoro Ferroviarrio v Vidmu in se bo nadaljevala ob torkih do 29. t. m. Prvi film je srbski Angel varuh (1978) Gorana Paskaljeviča, ki obravnava javno znano prekupčevanje z jugoslovanskimi romskimi otroki preko italijanske in avstrijske meje. Predsta-vitevfilma je za Italijo premierna, saj filmni mogel zaradi distribucijskih za-nipletov niti na Paskaljevičevo retrospektivo na festivalu v Bergamu julija letos. Drugi film (15. t. m.) bo Goslarji moldavskega (sovjetskega) režiserja Emilija Lotjanuja, ki je sicer bolj znan
po svojem slovitem Tudi cigani gredo v nebo. Po Gatlifovem Človeku brez napake pa bo zadnji večer (29. t. m. na sporedu slovenski dokumentarni celovečerec Opre Roma (Romi na noge) Filipa Robarja - Dorina, ki se ciganske problematike ne posluži v zasebne ustvarjalne namene, ampak skuša s svojo antropološko analizo dati svoj doprinos k rešitvi vprašanja.
Prvemu in zadnjemu filmu ciklusa bo sledil tudi razgovor z avtorji, pri organizaciji katerega je sodeloval tudi Kinoatelje iz Gorice.
ALEŠ DOKTORIČ
RANK XER0X
Poskusite potolči rekord.
Izboljšati morate rekord učinkovitosti Kako7 Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000 Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza
Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti.
VX poverjeni . I
/	“)£!* xe-0»l	Tel. 0481/20040
1 *	J Telefax 0481/20265
L0G.0.S. srl Gorica
M
COLLEEN
McCULLOUGH
Prevedla
Breda Konte
»Se bova res poročila, preden greš v bolnišnico?«
»Ja, vse je urejeno za naslednji petek.«
Naslonil se je nazaj na roki in globoko vzdihnil. Potem pa se je začel valiti po peščenem bregu navzdol, dokler ni pristal v zalivu in se na ves glas smejal. »Poročil se bom z Mary, poročil se bom z Mary!« je prepeval in jo vso popij uskal z vodo, ko je prišla za njim do nabrežja.
PETINDVAJSETO POGLAVJE
Tinp q n° m ohrabrujoče ga je prijela za roki. »Daj no, To, (ja • 9ram v bolnišnico, to še ne pomeni, da bom umrla! P°hleni V °*a mama umrla. ko je prišla v bolnišnico, še ne v bolnig da bom umrla tudi jaz. Veliko, zelo veliko ljudi gre je krg- ?UC0 *n Pridejo spet ven, ne da bi umrli. Bolnišnica Le včas h m°r 56 zatečeš, kadar si bolan in bi rad ozdravel. °zhravet' 56 z^odb da ie človek tako bolan, da ne more he? y0.11 toda jaz nisem tako bolna, kot tvoja mama, mar ki ne , a ha sem pri zdravniku in on bi rad delček mene, To hj r ,Uie v redu popravil, da bo spet tako kot je treba.
T°PoW nare(hL preden prideš živet k meni, da bom zate ‘n°rna zdrava.«
Težko
časa se i ° ?e Prepričala, da ji je verjel, toda čez nekaj 9re v hrv? ?vomiriI in zdelo se je, da je sprejel dejstvo, da ne »Si Sni<:0 zat0’ da bi umrla.
»Da^T^r^"ana' da zdai ne boš umrla?« še Umret' i!?1, Prepričana sem, da ne bom umrla. Ne morem l' hie bom dovolila, da bi že umrla.«
Da bi počastila slovesni dogodek, je Mary za svojo poroko oblekla svilen kostim v barvi breskovega cveta, na glavi je imela svilen klobuček enake barve, na ovratniku pa šopek drobnih vrtnic. Vsi udeleženci poroke so se domenili za srečanje na trgu Victoria, ob Hyde Parku, to je ravno nasproti matičnega urada. Mary je parkirala avto v eni izmed bližnjih podzemnih garaž in se po tekočem pločniku pripeljala do College Streeta, potem pa je šla peš čez park. Archie se je ponudil, da jo bo peljal v svojem avtu, vendar je ponudbo zavrnila.
»S poroke moram naravnost v bolnišnico, zato je bolje, da grem s svojim avtom.«
»Toda morala bi mi dovoliti, da te peljem, draga moja!« je ugovarjal. »Kaj se misliš tudi sama odpeljati domov, ko te bodo odpustili iz bolnišnice?«
»Seveda. To je velika zasebna klinika, podobna hotelu, in jaz bom ostala notri dosti dlje, kot je v resnici potrebno, tako da bom popolnoma zdrava in pri sebi, ko se bom vrnila domov. Ne bi rada razočarala Tima s tem, da bi
prišla domov, njemu pa nekaj časa ne bi pustila, da pride živet k meni.«
Presenečen jo je pogledal. »No, verjetno veš, kaj delaš, saj ponavadi je vedno tako.«
Ljubeče ga je stresla za laket. »Dragi, stari Archie, tvoja vera vame je prav ganljiva.«
Tako se je sama odpeljala na svojo poroko in je bila tudi prva na vogalu ob parku. Kmalu za njo sta prišla Archie in Tricija. Njima za petama je prisopihala gospa Parkerjeva, oblečena v presenetljivo kombinacijo češnjevo rdečega in blesteče modrega Sifona. Potem pa sta se iz bližnjega izhoda podzemne železnice prikazala Tim in Ron. Tim je imel na sebi obleko, ki jo je nosil, ko se je poročila Dawnie, Ron pa obleko, ki jo je nosil na Esmejinem pogrebu. Stali so na bleščečem soncu in se nekoliko v zadregi pomenkovali. Potem pa ji je Tim nenadoma potisnil v roke škatlico. Izkoristil je trenutek, ko ju nihče ni opazoval. Bil je vidno živčen in negotov vase. Mary je skrila škatlico v roki in odpeljala Tima nekaj korakov stran od skupine, potem pa je s hrbtom obrnjena proti njim razvezala in odvila nerodno zavito škatlico.
»Oče mi je pomagal izbrati, ker sem ti hotel nekaj podariti in oče je rekel, da je tako prav. Šla sva v banko in tam sem dvignil dva tisoč dolarjev, potem pa sva šla k znanemu draguljarju na Castlereagh Sreetu blizu hotela Australia.«
V škatlici je bila majhna broška s čudovitim črnim opalom v sredini, obdana z diamanti, oblikovana pa je bila kot roža.
»Spomnila me je na tvoj vrt ob letni hišici, Mary, na vse barve rož in na sonce, ki sije na vse.«
Spet oskrunjen proseški spomenik padlim v NOB
Do kdaj proste roke fašističnim mazačem?
Tržaški fašisti so z običajno mazaško akcijo po naših vaseh "pozdravili" obisk kamerada Pinija v naši deželi in se tako tudi oni "aktivno" vključili v praznovanja 70-letnice zmaga v prvi svetovni vojni. Praznovanja, na katerih sta bili resnici na ljubo, kljub lepim, a praznim geslom in besedam o strpnosti in o sožitju, preveč prisotni preživela demagogija in nacionalistična retorika.
Mazači so se v prejšnjih dneh znesli nad dvojezične smerokaze v dolinski občini, v noči med soboto in nedeljo pa so oskrunili pročelje spomenika padlim v NOB na Proseku. Vandali so se tudi tokrat podpisali, saj so poleg običajne žaljivke narisali tudi simbol fašistične mladinske organizacije "Fronte della gio-ventu". Vaška sekcija VZPI-ANPI je zadevo takoj prijavila pristojnim organom javne varnosti, karabinerji pa so uvedli formalno preiskavo 'proti neznancem". Proseški spomenik je bil v preteklosti že nekajkrat žrtev mazaških akcij, krivcev pa niso, razen enega osamljenega primera, nikoli izsledili. Osamljen primer se nanaša na pripor mladega neofašista, ki so ga pred časom domačini presenetili "na delu" pri spomeniku in ga izročili karabinjerjem. Proti mazaču so sprožili sodni postopek, o katerem pa se potem ni zvedelo več ničesar.
Prosečani, in ne samo oni, so mimo žal običajnih obsodb in ogorčenja naveličani teh vandalskih dejanj in gledajo z upravičenim nezaupanjem tudi na sile javnega reda, ki so povsem nemočne pri zajezitvi in preprečevanju mazaških akcij, tudi če nosijo podpis izvajalcev.
Na sliki (foto Magajna) pročelje oskrunjenega spomenika padlim partizanom na Proseku
Z nedeljskega občnega zbora Rodu modrega vala
Taborniki se prilagajajo potrebam sodobne družbe
Ali je taborništvo še aktualno? In če je, ali se taborniška organizacija zna prilagajati potrebam in zahtevam mladih generacij? Na ti dve vprašanji so skušali na nedeljskem občnem zboru na Proseku odgovoriti člani Rodu modrega vala, ki so podali obračun enoletnega dela in položili temelje za novo sezono, ki naj bo čimbolj bogata in zanimiva. Zamejsko taborniško organizacijo sestavlja trenutno sedem teritorialnih enot (družin), štiri s Tržaškega in tri z Goriškega. V tržaškem mestnem središču deluje družina »Jadranskih delfinov«, v dolinski občini »Strmi breg«, na Proseku-Kontovelu »Šumeči bori« in na Opčinah družina »Sokolov s Selivca«. V goriški pokrajini so aktivne družine »Presihajočega jezera« (Doberdob), »Žuborečih rek« (Sovodnje) in »Puntarskega travnika« (mesto Gorica).
Iz poročil načelnikov posameznih družin, članov vodstva in staroste Milana Pahorja je bilo razvidno, da je taborniška organizacija, poleg seveda tradicionalnega tabora, ki je bil letos na Koroškem, izvedla vrsto akcij in pobud. Posebno pozornost pa je posvetila izobraževanju kadrov in krepitvi teritorialnih enot, kar pomeni, da je odprla pot posodobitvi svoje vloge v sedanji stvarnosti. Taborniški ideali (stik z naravo, tovarištvo itd.) so živi in aktualni, treba pa jih je prilagoditi novim potrebam, kar pa seveda ne pomeni izneveriti se statutu RMV in njegovim smernicam, ki so jasne. Starosta je bil v svojem poročilu optimist, a tudi kritičen do nekaterih težav pri vsakdanjem delu organizacije, ki so pretežno organizacijskega značaja. Zavzel se je za tesnejše sodelovanje z Zvezo tabornikov Slovenije, s skavti in tudi s starši, medtem ko predstavlja sodelovanje s starejšimi člani bolečo točko organizacije.
Občni zbor so pozdravili Damjana Kralj (mladinski odbor SKGZ), Nerina Švab (odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ), Tomaž Ban (mladinski krožek Prosek-Kontovel), Igor Gombač (SPDT) in predstavniki Zveze tabornikov Slovenije in prijateljskih rodov iz matične domovine. Razprava je bila precej bogata in mestoma tudi polemična. Nanašala se je na vlogo tabornikov v zamejskem in splošnem slovenskem prostoru ter tudi na statut RMV, ki sicer ni bistven, kot so poudarili nekateri, medtem ko je važno, kaj taborniki pravzaprav konkretnega delajo. Pahor je podčrtal, da taborniki ne čutijo potrebe po spomenicah in javnih razglasih, ki jih je v zamejstvu polovico preveč, ampak bodo kot doslej delali tako rekoč »na terenu«, upoštevajoč vsekakor vedno tudi poli-
tično vlogo organizacije. V razpravi je padla marsikatera pikra pripomba na račun nadzornega odbora in tudi tistih, »ki pridejo na občni zbor in jih potem ni več celo leto zraven«.
Na proseški skupščini so podelili enajst taborniških značk za destletno. oziroma za petletno delovanje v RMV. Značke za 10-letno neprekinjeno delo so prejeli Martina Sardoč-Kopriva, Živka Persič-Podlasica, Dimitrij R°" ner-Orel in Vojko Pahor-Punt. Za starosto je bil soglasno potrjen Milan Pa-hor-Srnjak. Taborniki bodo v kratkem praznovali 35-letnico ustanovitve, prva pomembnejša pobuda novega odbora pa je zimovanje, ki bo letos na Rogli, (st)
Na sliki (foto Magajna) taborniki otvarjajo občni zbor s tradicionalno
himno
Prednosti in nevarnosti uveljavljanja telematskih tehnik v sodobni družbi
Med raznimi predlogi, kako bi poimenovali zgodovinsko dobo, v katero stopamo ali smo mogoče že stopili, je tudi ta, da bi ji rekli »doba telemati-ke«. Ne glede na to, ali bo ta predlog prodrl, ni mogoče zanikati, da bodo življenje ljudi v bodoče vse bolj pogojevale po eni strani telekomunikacijske tehnike, kot so telegraf, telefon in televizija, po drugi strani pa informacijske tehnike, ki omogočajo elektronsko oziroma računalniško obdelavo podatkov. Že danes smo priča njihovemu nezadržnemu uveljavljanju na vseh področjih, in to skoraj praviloma v medsebojni povezavi (izraz »telema-tika« je pravzaprav skovan iz besed »telekomunikacija« in »informatika«). Toda kakšne spremembe prinašajo v družbeno življenje? Kako naj jih sprejemamo, da bi v čim večji meri izkoristili njihove prednosti in se izognili nevarnostim, ki jih neizogibno prinašajo?
O tej nadvse aktualni, a hkrati tudi zapleteni problematiki je bil včeraj dopoldne govor na okrogli mizi, ki sta jo priredila Oddelek za vede o človeku in Fakulteta za politične vede Univerze v Trstu v prostorih Krožka za kulturo in umetnost pri gledališču Verdi. Razpravo je uvedel in vodil
znani italijanski sociolog Achille Ardigo z bolonjske univerze, za mizo pa so razpravljali še ravnatelj družbe »Infor-matica Friuli-Venezia Giulia« Sergio Briaschi, prof. informatike na tržaški univerzi Giuseppe Longo in deželni odbornik za finance Dario Rinaldi.
Kot vse tehnike je tudi telematske mogoče uporabljati človeku v prid ali v škodo, v dobre ali slabe namene, predpogoj pa je, da jih obvladamo. Do neke mere bi jih morali poznati vsi, tako kot moramo vsi — vsaj do neke mere — znati brati in pisati. Zato je nujno, da bi se nanje navadili že v obvezni šoli, kot sta na okrogli mizi poudarila zlasti Ardigo in Rinaldi. Ob tem pa velja poudariti, da učiti se novih telematskih tehnik ne pomeni učiti se npr., kako je računalnik zgrajen ali kako se sestavljajo računalniški programi, pač pa predvsem, kako je mogoče ta sredstva uporabljati. To je posebej poudaril Longo, ki je opozoril, da je mogoče računalnik podobno kot avtomobil učinkovito uporabljati, čeprav vemo malo ali nič o tem, kako je zgrajen ali kako deluje motor v njem.
Vprašanje dobrega ali slabega upo-rabljanjanja telematskih tehnik pa se postavlja tudi na nekoliko manj banalen način, in to v tesni povezavi z nji-
hovo temeljno naravo. Tako je npr. Ardigo opozoril, kako se komunikacija s telematskimi tehnikami vse bolj oddaljuje od dejanskega občevanja med ljudmi in postaja nekakšno »občevanje med stroji«, kar med drugim ogroža kulturno istovetnost občevalcev, na politični ravni pa postavlja pod vprašaj celo samo možnost demokratične ureditve družbe. Longo je po drugi strani med drugim opozoril, kako tele-matska družba človeka naravnost preplavlja z informacijami in mu daj a toliko možnosti izbire, da sam ne more pravzaprav več dejansko izbirati.
Kljub vsem tem zagatam in nevarnostim pa je jasno, da se telematiki ni mogoče odpovedati, ampak jo je treba sprejemati oziroma uvajati, seveda na čim umnejši način. O prizadevanjih v tem smislu v naši deželi sta na včerajšnji okrogli mizi govorila predvsem Briaschi in Rinaldi, ki sta povedala, kako so javne uprave in ustanove v Furlaniji-Julijski krajini že povezane z enotnim informacijskim sistemom, opozorila pa sta na potrebo, da bi tudi v naših krajih napeljali telematske mreže, prek katerih bi se z zunanjim svetom povezale zlasti znanstvene ustanove, pa tudi trgovska in industrijska podjetja.
Na dvodnevni posvet posebno vabljeni šolniki
Kako širšemu krogu ljudi približati svet znanosti
Dosežki znanosti vedno bolj pogojujejo okolje in način življenja, vendar večini ljudi ostajajo tuji. Da bi povezalo ta dva svetova, je Kulturno združenje za znanost in umetnost (AISA) dalo pobudo za posvet, na katerem bodo znanstveniki, raziskovalci, jezikoslovci, pedagogi in drugi izvedenci
Na Opčinah bo danes manjkala voda
Danes, 8. novembra, bo podjetje Acega popravljalo opensko vodovodno omrežje. Na območju ulic Papaveri, Fiordalisi, Bi-ancospino, Cipressi in Proseške ceste ter v bližnji okolici bo zato danes med 8. in 14. uro, lahko zmanjkala voda. Podjetje nadalje obvešča zainteresirano prebivalstvo, da bo od danes dalje in vsaj za tri dni (razen novih navodil) voda nepitna in da jo bo pred uporabo treba prevreli.
razpravljali o tem, kako znanstvenemu poročanju dati poljuden pečat.
Na posvetu, ki bo v kongresni dvorani Tržaškega velesejma 11. in 12. novembra, bodo predavali znani strokovnjaki, kot so astronomka Margherit^ Hack, fizika Regge in Bernardini, m° log Bruno in semiologi Prieto, De.N?| uro ter Fabbri. Udeležbo je obljub tudi minister za znanstvene in tehno loške raziskave Antonio Ruberti.
Pobuda je povezana z odprtjem ra stave Immaginario scientifico in z . mislijo, da bi v Trstu ustanovili muz J znanosti. Na dvodnevnem P°sVf ii bodo znanstveniki in laiki pogloo* razpravo o načinu, kako naj se zna stveno poročanje prebije iz sedan]e9 omejenega kroga ljudi in kakšni n J bodo cilji tega poročanja ter vloga, jo lahko odigrajo sredstva množičneg obveščanja, razstave, muzeji, raču^a. niška tehnologija in druga komuni* cijska sredstva. Specifično za Trst Jg aktualno tudi vprašanje, kako naj mesto bolj plodno in zavestno P°veL. z raziskovalnimi ustanovami, ki d® jejo ali bodo delovale na njegov področju. Ker so ti argumenti še P sebno zanimivi za učitelje in Pro^e.Snjo je, je ministrstvo za šolstvo, na Pr0jL,i-organizatorjev, odredilo, da bodo 5 niki, ki se bodo udeležili posveta, P sti službenih obveznosti.
Ob petletnici kiparjeve smrti
Tržaška univerza pripravlja posvet o Marcellu Mascheriniju
Italijanski svet umetnosti in kulture se bo poklonil velikemu kiparju Marcellu Mascheriniju ob petletnici njegove smrti. Tržaška univerza mu bo v ta namen posvetila poseben posvet z naslovom »Osebnost in delo Marcella Mascherinija«, ki bo 15. novembra v zbornični dvorani. Nanj je povabila ugledne priče umetniškega in človeškega pojava tega svetovno znanega likovnega ustvarjalca, ki mu istočasno posvečajo tudi retrospektivno razstavo njegovih del v Vili Manin v Passa-rianu. Tržaški posvet bo potekal pod visokim pokroviteljstvom predsedstva republike, pripravlja pa ga poseben odbor pod vodstvom rektorja Univerze Paola Fusarolija. Napovedana je udeležba vidnih mednarodnih kritikov, umetnostnih zgodovinarjev, izvedencev in osebnosti, ki so bile Mas-cherinijevi prijatelji in ki bodo ubudi-li spomin na umetnika, ki je s svojimi skulpturami osvojil prostor v najpomembnejših muzejih in zbirkah po vsem svetu.
Tokrat ni bil tiskarski škrat
Ko časopis o nečem napačno poroča, ko zgreši kak podatek, je za to vedno kriv "tiskarski škrat" oziroma, v novejšem času, "elektronska tehnika". Včasih pa se tudi zgodi, da tako enostavnega opravičila (ali izgovora) ne moreš dobiti. Tako se je zgodilo v nedeljo, ko je naš dnevnik napovedal "dan srca" v Dolini za ponedeljek, namesto za nedeljo. In kako je do tega prišlo? Članek je bil pripravljen za objavo v soboto, vendar je v zadnjem hipu zaradi obilice materiala ostal v tiskarni, naslednjega dne pa je bil objavljen brez ustreznega popravka. Nam seveda ne preostane drugega, kot da se oprostimo bralcem in še posebno tistim, ki so včeraj zjutraj šli na dolinsko županstvo in zaman iskali napovedani "dan srca«.
Uredništvo
Tečaj o arhivistiki v organizaciji NŠK s strokovnjaki iz dežele in Slovenije
Narodna in študijska knjižnica prireja tečaj o arhivistiki, ki se bo začel v torek, 15. t. m. in končal teden kasneje.
»Gre za drugo takšno pobudo s področja arhivistike,« nam je v razgovoru povedal ravnatelj knjižnice Milan Pahor. »Prvi tečaj smo namreč že imeli decembra lani in je dobro uspel. Letos smo dobili za njegovo izvedbo tudi podporo s strani dežele in ga tako ponovno organiziramo, seveda vsebinsko obogatenega, v prepričanju, da se bo zanj odločilo čim več interesentov.«
Kdo pa naj bi bili interesenti? Na koga se organizator v svojem razpisu obrača?
»Že s prvim tečajem smo začeli opozoriti naša društva, ustanove, organizacije in šole, kako pomembno je shranjevanje vseh dokumentov in gradiva, ki prikazujejo in potrjujejo neko dejavnost. Sedaj bomo ta spoznanja z novim tečajem skušali še utrditi in če bo vpis dober, bodo naša društva, ustanove in organizacije razpolagale z ljudmi, ki se bodo na arhivistiko bolje spoznali, ki bodo lahko vodili arhive, ki bodo tako zapolnili vrzel, ki je bila na tem območju že kar občutna.«
Namen tečaja je torej podati udeležencem globlje informacije o arhivarstvu in utrditi v njih prepričanje, da je koristno in pomembno določene dokumente in gradivo spravljati in ga urejati v preglednih arhivih.
»Prav zato smo se obrnili na vse, ki jih ta panoga zanima, da se tečaja udeležijo. Uspelo nam je, da smo za predavanja pridobili strokovnjake iz naše dežele, pa tudi iz ma-
tične domovine, ki bodo govorili o devetih različnih na 18 urah predavanj, ki bodo v popoldanskih urah - ° v do 18. ure - v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančis
Trstu.«
Predavatelji zastopajo najpomembnejše ustanove s ročja arhivistike tu pri nas in v Sloveniji. Predavatelja gg
jan Zupančič in Marjan Grobelnik delata na A . mian3' Slovenije, Jože Žontar na Zgodovinskem arhivu LjnuJ. na Matjaž Grobler na Arhivu Nova Gorica, Pierpaolo D? oVa Državnem arhivu v Trstu, Anna Gonnella in Renata D pa delata na Deželnem nadzorništvu za arhivistiko. jjvo, »Predavanja bodo v slovenščini in italijanščini, 9r v0f ki ga bodo zajela, pa bo tudi izredno bogato. Tako b°J-vSlce o prvih dokumentiranih zbirkah do današnje ar v strukture, o delu v arhivu, o arhivih in arhivski s ,-va Italiji, o delu in vlogi arhivarja, o tehnični opremi ter še o metodah restavriranja in konzerviranja do tov.«
Udeleženci tečaja bodo ob koncu prejeli P° opravljenem tečaju.	, im0 za;
»To potrdilo ni nekakšno zagotovilo za m°r, ir,h pr’ poslitev. Daje pa možnost boljših točk v razpredem gy_ natečajih za razne službe, saj nudi določeno mero P zacije.«	. ivgK v
Vpisovanje na tečaj arhivistike poteka na	v Ul-
Ul. sv. Frančiška, na odseku za zgodovino pri Nsr» Petronio, v Gorici pa v prostorih knjižnice Feigei. (
atrdil°
Več kot štiri mesece po junijskih volitvah
Zahodnokraški rajonski svet še vedno brez predsednika
7ri^a.k°dn°kraški rajonski svet, ki ; ruzu_je vasi Prosek, Križ in Kontovel, t„J1? štirih mesecih od upravnih volijo SS vet^no brez predsednika. Sinoč-odt ?.aPovedano izvolitev so namreč šte °i 1 zaradi pomanjkanja legalnega li iVl,a svetovalcev. Seje so se udeleži-D ® komunisti, MSI in eden od dveh Pri ^ avnikov Socialistične stranke. va,s°tnih je bilo torej le osem sveto-Pa ^6V n.a za izvolitev predsednika treJP nuino potrebna navzočnost dveh seri"11 članov rajonskega sveta. Predujmi komunist Angel Tence je bil Primoran odložiti sejo. mnt°- ?r smo lahko izvedeli, so desk Kristlani, Lista za Trst in Slovenska hov^n°St načrtno bojkotirali sejo. Nji-ja .a Poteza je tesno povezana s pogani za porazdelitev predsedniških so nl°°eh kraških rajonskih svetov, ki ss	na mrtvi točki, potem ko je
mest v^eral zahtevala predsedniško q:	0 na Vzhodnem Krasu. Na podla-
ki P°razuma petstrankarske koalicije, tno 5*1 tržaško občino in pokrajino, bi biti■ lutr‘ za predsednika tega telesa izvoljen predstavnik Krščanske
demokracije. To ni po godu SSk in baje tudi ne openskim socialistom. SSk je mnenja, da mora predsednik vzhodnokraškega sveta nujno obvladati italijanski in slovenski jezik ter je
zato formalno predložila kandidaturo svojega predstavnika. Zadeva pa se je še dodatno zapletla, ko so socialisti dali vedeti, da ne bodo na Vzhodnem Krasu podprli kandidata SSk.
Paradoks je, da so spori in nesoglasja na Vzhodnem Krasu povzročili sinočnjo odložitev izvolitve predsednika na Zahodnem Krasu. Komunisti, ki so tukaj stranka relativne večine, so med krajšo razpravo ostro obsodili zadržanje tistih strank, "ki so odgovorne za paralizo rajonskega sveta in ki sprejemajo logiko lotizacije teh izvoljenih teles". Kritičen je bil tudi socialist Fontanot, ki je dal razumeti, da so socialisti pripravljeni podpreti dosedanjega predsednika, komunista Štoko, ki je spet uradni kandidat svoje stranke. (st)
Na sliki (foto Križmančič): na desni svetovalci KPI in PSI, na levi osamljeni predstavnik MSI Parovel.
Deželna delegacija danes pri ministru Fracanzaniju
Nadaljevanje soočanja o vlogi javnih podjetij v Julijski krajini in perspektive za bivšo železarno AIT bodo v središču današnjega srečanja med ministrom za državne udeležbe Carlom Fracanzanijem in delegacijo Dežele Furlanije-Julijske krajine, v kateri bodo predsednik Adriano Biasutti, podpredsednik Gianfranco Carbone in odbornik za finance Dario Rinaldi.
Srečanje, ki bo pozno popoldne v Rimu, je konkretna posledica ob-
vez, ki jih je sprejela Dežela na nedavnem sestanku s predstavniki tržaških krajevnih uprav, industrij-cev in sindikalnih organizacij in na katerem so razpravljali o položaju podjetij z državno udeležbo. Na njem so tudi podčrtali, da je v tem trenutku najnujnejša rešitev vprašanja prihodnosti bivše železarne, za katero je tačas v teku likvidacijska preiskava za predajo obrata novemu lastniku Pittiniju.
Delegacija iz Ljubljane na obisku pri KPI
Zenske sosednjih dežel za tesnejše medsebojne stike
V okviru prizadevanj, da bi se med ženskami sosednjih dežel stkale čim-tesnejše vezi, se je včeraj na povabilo ženske komisije pri deželnem vodstvu KPI v Trstu mudila delegacija Sekcije za vprašanja žensk in družine pri Marksističnem krožku CK ZKS.
Najprej sta se delegaciji, ki sta ju vodili Ester Pacor in Zora Tomič, pogovarjali o teoretsko-strateških vprašanjih. Predstavnice komunistk Furlanije-Julijske krajine so obrazložile vsebino Listine, v katero so italijanske komunistke strnile svoje teze in hotenja v odnosu do samih sebe in partije. Delegacija iz Ljubljane pa je skušala osvetliti vlogo žensk v izvajanju treh reform, ki so sedaj v teku v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na primerno
ovrednotenje ženskega potenciala v preseganju sedanje krize.
Slovenska ženska delegacija, v kateri so bile še Marija Cigale, predsednica Sveta za vprašanja druzbeno-eko-nomskega položaja žensk pri SZDL Slovenije, Tanja Rener, asistent za sociologijo na FSNP, ter Jelka Bratec, tajnica Sekcije, si je nato ogledala še deželno otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo ter družinsko posvetovalnico za Rocol-Kjadin. Na sedežu KPI pa je slovenske gostje pozdravil tudi deželni tajnik Viezzi, ki je naglasil, da je žensko vprašanje eno najpomembnejših v pripravah na vsedržavni kongres stranke, (bip)
Na sliki (foto Magajna); pogovor med delegacijama na sedežu KPI v Trstu ob navzočnosti deželnega tajnika Viezzija.
Sindikati stopajo v akcijo za pravično davčno reformo
nakr,<?osPoclarski in davčni problemi so bili predmet včerajšnjega srečanja med CIsl arim* deželnimi svetovalci in predstavniki sindikalnih združenj CGIL, stališ*111 Sindikalisti De Pasgual, Giustina in Trebbi so orisali sindikalna novernb	davčnega vprašanja glede na vsedržavno manifestacijo, ki bo 12.
se _J^et?valci Vattovani in Tomat (KD), Tersar (PSI) in Paolo Padovan (KPI) so da ip 1 . glede na razpravo, ki se je v teh dneh začela v parlamentu — strinjali, rešite nU^na Petična akcija, ki bi se odločno lotila davčnih problemov. Njihova utaje , mora iti po poti pravičnosti, saj je trenutni položaj, v katerem davčne P°litič emenij0 široke plasti odvisnih delavcev, postal naravnost nevzdržen, prim, nf fkcija bi zato morala v neki meri prispevati tudi k sanaciji državnega sociaijjgglala^in — z racionalizacijo krčenja javnih izdatkov — olajšati breme
svežih rPni. stanovski sindikati, ki sodijo pod okrilje CGIL, CISL in UIL pa v uPrav dav™° problematiko prirejajo tudi posebno srečanje o reformi finančne firtanf6 m davčnega sistema. Razprave, ki bo jutri ob 10. uri na sedežu tržaške dant H-6 '/dendance (Trg Panfili 2), se bodo udeležili tudi tržaški finančni inten-Ve tp, !re^t°r urada IVA, področna inšpektorja za davke in za neposredne dajat-rrektor tržaške carine.
Včeraj popoldne v Ul. Damiano Chiesa 28
Požar uničil podstrešje
Bolarič Podstrešju hiše, ki stoji v Ulici Damiano Chiesa 28 in je last družine silovit zaradi kratkega stika v električni napeljavi izbruhnil včeraj popoldne Ve prpri °Zar' Ida m eni so se razvili v trenutku, saj so iskre padle na hitro vnetij i-^Penka*1?61*! ^ so. Ph Kolaričevi hranili na podstrešju. Bili so to knjige, igrače, srečo bil■ j s*atle in plastični predmeti. Gasilce so poklicali lastniki, ko so na Qas-1, doma in gledali televizijsko oddajo, hili ves mC1fS0 na delu dve uri. Najprej so pogasili plamene, nato pa odstra-Več mili' teria^ Ki bi ognju dal možnost, da bi se ponovno razvil. Škoda znaša hietrov a°’jov l*r: požar je namreč uničil okrog 10 kv. metrov strehe in 20 kv. korali rf °, Lastniki, ki so enonadstropno hišico obnovili pred nekaj leti, bodo - Prepleskati tudi vse stene, ki so jih saje in dim povsem očrnili.
Z včerajšnjega srečanja na pobudo krožka Istria
Sožitje kot nova kvaliteta življenja
Včeraj je bila v "Cesarski dvorani" tržaškega hotela Savoia Excelsior javna razprava, ki jo je priredil Kulturni krožek Istria. Na temo »Italijani v Istri: bogastvo ali breme?« so spregovorili Ulderico Bernardi, sociolog in docent na univerzi v Benetkah, hrvaškipisa-telj Milan Rakovac in slovenski pesnik in politik Ciril Zlobec. Goste sta številnemu občinstvu predstavila predstavnika krožka Giorgio Depan-gher in Guido Miglia.
Kvaliteta večera je bila v raznolikosti pogledov, ki so še enkrat pokazali, da vprašanja manjšin ni mogoče reševati s površnimi ali celo grobimi
formulami. Milan Rakovac je podal svoj odkrit in tudi izzivalen pogled na položaj italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem. Priznal je, da je zgodovinski spomin vlil v hrvaške intelektualce revanšističen odnos do italijanske skupnosti. Konec koncev so bili nekdanji beneški gospodje na oblasti, Veneti so živeli v mestih, ljudje, ki so živeli v okolici (pretežno Hrvati), so gospodom služili kot delovna moč, kot težaki. Po drugi vojni so se sprožili podtalni mehanizmi in to na škodo Italijanov. Italijanska skupnost pa se ni znala upreti, bila je brez intelektu-
alne moči, oklepala se je nepomembnih manifestacij, psevdofolklore itd. Šele danes so se stvari pričele spreminjati. Izhod iz zagate pa je v novih odnosih med italijanskimi in hrvaškimi intelektualci.
Ulderico Bernardi je v svojem posegu opozoril na nevarnost pojmov večina — manjšina. Dejal je, da so Evropo ustvarile regionalne kulture in ne neke državne tvorbe. Ko danes govorimo o združevanju Evrope, nikakor ne moremo mimo pomena, ki ga imajo tekulture v sodobnem svetu. Sam napredek temelji na pravilnem razmerju med tradicijo in novim, če se to razmerje poruši, se pričenjajo majati tudi temelji razvoja. Zavzel se je za večjezičnost, ki postaja stvarnost sodobnega sveta.
Ciril Zlobec je s svoje strani vzpore-dil spoštovanje manjšin s civilizacijsko zrelostjo posameznikov in skupnosti. Omenil je Trst in dejal, da sta se v časih NOB in še prej pojavljali povsem nasprotujoči si gesli: "Trst je naš" in "Trieste italianissima". Sodobna zavest bi morala siliti človeka, da najde tretjo rešitev, ki pravi, da lahko v Trstu živimo vsi. Prav preraščanje narodne nestrpnosti in volje po obvladovanju (beri vladanju) nekega ozemlja vodita v novo kakovost: v sožitje. Težave obstajajo, ker gre za življenjsko načelo, ki je v zgodovini ljudi in narodov novo. (am)
Zaradi obtožbe namernega umora v obteževalnih okoliščinah
Goričana obsodili na 21 let zapora
kij učil r,rf;Skem P°rotnem sodišču se je včeraj zvečer za-Ulica deh,,?? Proti 46-letnemu Renzu Schiffu iz Gorice, v obteževai :?nache 13, ki je bil obtožen namernega umora ?redsednik ni^.okoliščinah. Po enournem posvetovanju je ,etn in špcHm- Ca Brenci s stranskim sodnikom Dainotti-°bsochi na ti1 Porotnlki priznal Schiffa za krivega in ga Pokojnikovih a ■ zaPora ter na plačilo 20 milijonov lir °tr°ku. Mi„„v ,V1 kleni Catti in njenemu mladoletnemu Pe Monten (H°Vli znapki, 42"letni Ingrid Binte Palocci iz Uličnega c,,, 0 4°' ki je prisostvovala srhljivemu umoru 26-Pili 4 mesprfPPfl Di Cecca v gozdiču pri Fari, pa so priso-. Za zločin zaPora zaradi lažnega pričevanja. je' ker ie 16 Sckltf° tvegal celo dosmrtno ječo, posebno a 9- Kot nl=«am kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil, izredno ?a se je . J sevalno okoliščino pa so mu priznali dejstvo, le Schiff0 7 Pre„da* karabinjerjem. V obtožnici je pisalo, da 6ra 12. nov 9fesil zločin namerno. Tistega nesrečnega ve-Cecca fm°ra lani je namreč s podvodno puško streljal r °.in se v^i1 9a zadel v čelo. Puščica mu je prebila loba-:atljenec n; J31 ,a 14 centimetrov globoko. Kljub temu pa 6 kljub Dri,;»ri v trenutku. Šele po treh mesecih agonije . Prvi jp adevanju zdravnikov umrl v goriški bolnišnici. ek doq0qi.Precl sodnike sedel obtoženec, ki je obnovil po-,Pl°h ne l ■ v' Njegov glas je bil povsem miren, kot da se f an zločin, zavedal, kaj je storil. Povedal je, da je bil na adi njeqov, sv°ji počitniški prikolici, in da je drugo, ki je ta kili park' aSl' za n®kaj časa posodil Bintejevi. Prikolici irani ena ob drugi. Popoldne je prišel k njemu
na obisk Di Cecco. Čez nekaj časa se jima je pridružila tudi Bintejeva in vsi trije so odšli v bližnji bar. Ko so se vrnili na Schiffov prostor, je Di Cecco stopil v prikolico Bintejeve in ji začel dvoriti. Po obtoženčevem pričevanju je bilo vedenje mladeniča preveč vsiljivo, če že ne nasilno. Schiffu je tedaj zavrela kri, odšel je v svojo prikolico, vzel podvodno puško in z njo zagrozil Di Ceccu. Mladenič se, kot kaže, sploh ni zmenil zanj, obtoženec pa je v tistem trenutku »zaradi živčnega napada« (tako se je izrazil na procesu) nerodno zamahnil z roko. Pri tem se je podvodna puška sprožila: puščica je poletela skozi odprto okno in zadela nesrečneža v čelo.
Bintejeva je zadevo opisala nekoliko drugače. Di Cecco-vo vedenje sploh ni bilo nasilno. Ko mu je pokazala, da ji ni do dvorjenja, je kmalu zapustil prikolico. Ženska je vztrajno trdila, da se je tragedija odigrala zunaj.
Obtoženčev odvetnik Alberto Tarlao je vneto zagovarjal tezo nenamernega umora. Schiffo je hotel prestrašiti Di Cecca, morda ga je hotel celo raniti, iz tega pa še ne moremo sklepati, je trdil odvetnik, da ga je ubil namerno.
»Zadeva ni tako jasna,« je nadaljeval zagovornik Bintejeve Alessandro Deboni, »da bi mojo stranko lahko obdolžili lažnega pričevanja.« Zagovornik civilne stranke Paolo Bevilacgua pa je za obtoženca zahteval najvišjo kazen in plačilo 250 milijonov lir odškodnine. Schiffo ga je večkrat jezno prekinjal, tako da so ga morali karabinjerji med razpravo odpeljati iz sodne dvorane...(hj)
Na Nabrežju jo je podrl avto
Dve uri po prometni nesreči Kitajka podlegla poškodbam
V nedeljo navsezgodaj zjutraj je v katinarski bolnici zaradi izredno hudih notranjih poškodb izdihnila 47-let-na Kitajka Ween-Jing, ki je bila žrtev hude prometne nesreča na Nabrežju Grumula. S pando jo je v soboto pozno zvečer povozil 27-letni Fabio Milli iz Ulice Batagely 21.
Ween-Jing je v soboto pozno zvečer prišla iz kitajske restavracije »Grande Muraglia«, kjer je bila zaposlena kot natakarica. Že nekaj let je stanovala v Trstu v Ulici Toti 8. Huda nesreča se je pripetila nekaj metrov od restavracije. Zenska je ravnokar prečkala cesto, ko je s precejšnjo hitrostjo privozil Milli. Tragedija se je odigrala v trenutku. Panda se je z vso silo zaletela v Ween-Jingovo in zaradi silovitega udarca jo je vrglo kar 20 metrov naprej. Voznik se ni ustavil takoj, pač pa je nadaljeval vožnjo še za nekaj sto metrov.
Hudo ranjeno žensko je rešilec Rdečega križa odpeljal v bolnišnico na Katinari. Dežurni zdravnik Monti je takoj razumel, da so njene poškodbe smrtno nevarne, kljub temu pa si je
med potjo do bolnišnice prizadeval za njeno življenje. Na oddelku za oživljanje je VVeen-Jingova ležala le dve uri, nato pa je pred očmi nemočnih zdravnikov izdihnila zaradi notranje krvavitve.
Milli se v nesreči ni poškodoval, kljub temu pa je moral tudi on v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je vozil pijan. Takoj so mu odvzeli vozniško dovoljenje in zaplenili avtomobil.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
Staneta Ravbarja
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Tonetu Bedenčiču, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Veliki Repen, 8. novembra 1988
Učitelji iz Cerkna v Rižarni
Večja skupina učiteljev osemletke v Cerknem je prejšnji teden obiskala tržaško Rižarno ter počastila spomin žrtev naciiašizma. Zgodovino tega zloglasnega taborišča smrti jim je orisal novinar Franc Udovič. (foto Magajna)
Urške Hrvatič iz Ricmanj ni več
Urška Hrvatič je odšla in v Ricmanj ih, a ne le tam, je nastala globoka praznina. Pa ne samo zato, ker je bila naj starejša vaščanka, saj je dočakala častitljivih 93 let, temveč tudi in predvsem zato, ker je vse dotlej, dokler je ni premagala usodna ura, neverjetno kljubovala neizbežnemu. To pa zato, ker je ljubila življenje, čeprav je od njega morda imela več grenkih kot srečnih trenutkov, in zato, ker je ljubila sočloveka: tudi takega, ki ga ni poznala, a je o njem čitala v Primorskem dnevniku. Bila je naša zvesta bralka, časopis je prebirala dobesedno od začetka do konca, novice, ki smo jih prinašali, so jo osrečevale in žalostile, sočustvovala je z vsakim, ki je doživel krivico, spremljala vsa dogajanja, ki so povezana z našo narodnostno skupnostjo v teh krajih pa tudi z rojaki iz ožje in širše matice, in prav ni mogla razumeti, kako je mogoče, da se črnu-hi, zlasti pa tisti, ki jim dajejo potuho, lahko še danes nekaznovano znašajo nad Slovenci. In vendar nikdar ni klonila pesimizmu: ne v časih, kadar je v najhujšem mrazu in burji vsak dan pešačila po »sežganki« v testeninsko tovarno, kjer je pekla piškote, kjer pa je tudi zaslužila toliko, da še za pod zob ni bilo, ne takrat, ko je ob enako težkih pogojih delala v tobačni tovarni, in niti tedaj ne, prek 60 leta starosti, kadar je z ricmanjskega trga navkreber do železniške postaje ob nekdanji herpeljski progi nosila težke vrče mleka, ki ga je prodajala mestnim družinam. Še zlasti pa ne takrat, ko se je z obema hčerkama znašla v krempljih Collottijevcev. Bila je dvakrat vdova, ostala pa je trdoživa, izrazita korenina, kakršnih skoraj ni več, in nam zapustila v dragoceno dediščino svojo značaj-nost in z njo vzor, kako s trdno vero v prihodnost in s še trdnejšo narodno zavestjo lahko prebrodiš še tako težke trenutke. Zdaj počiva v rodni zemlji, ki jo je imela tako rada.
koncerti
Societh del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert KVARTETA PETERSEN. Na sporedu Mozartove, Brahmsove in Beethovnove skladbe.
razne prireditve
Slovensko planinsko društvo Trst.
Drugi večer predavalne sezone bo v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. Botanik in univerzitetni profesor dr. Tone Wra-ber bo predaval na temo MED RASTLINAMI V PROKLETIJAH. Predavanje bo obogateno z diapozitivi. Vabljeni!
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu - Ul. Machiavelli 22 praznuje letos 40-letnico svojega delovanja. Priložnostna PROSLAVA bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, v petek, 11. novembra, ob 18. uri. Vljudno vabljeni!
KD I. Grbec - Skedenj prireja v petek, 11. novembra, od 19. ure dalje MARTINOVANJE s Tonco in Vanko. Vabljeni!
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V soboto, 12. t. m., ob 20.30 gostuje dramska skupina KD Kraški dom - Repenta-bor z lepljenko VAŠKI VRTILJAK. Režija Drago Gorup. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi v soboto, 12. novembra, na SREČANJE Z UREDNIŠTVOM REVIJE MLADINA. Začetek ob 18.30. Vabljeni v velikem številu!
SKD Slavec ter vinogradniki iz Ricmanj, Loga in Pulj vabijo na RAZSTAVO IN POKUŠNJO NOVIH VIN v soboto, 12., in nedeljo, 13. novembra, v Kulturnem domu v Ricmanjih.
SKD Barko vi j e - Ul. Cerreto 12 vabi na MARTINOVANJE v nedeljo, 13. novembra. Poskrbljeno za domačo hrano, rujno kapljico in veselo razpoloženje. Začetek ob 16. uri.
gledališča
VERDI
Jesenska simfonična sezona - V soboto, 12. t. m., ob 20.30 (red A). Orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom dirigenta Daniela Orena izvajal Beethovnove skladbe.
V torek, 15. novembra, ob 21. uri večer z orkestrom GEVVANDHAUS iz Leipziga, ki ga vodi Kurt Masur. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Nocoj ob
20.30	bo gledališka skupina Giulia Boset-tija nastopala z delom ZENOVA ZAVEST, ki ga je priredil Tullio Kezich po romanu Itala Sveva. Režija Egisto Mar-cucci. V abonmaju odrezek št. 2. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja, dve uri in pol.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih.
Od 22. do 27. t. m. bo na sporedu predstava UNA ZINGARA MI HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo 20-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Režija Francesco Macedonio.
Predstave bodo zaradi velikega uspeha podaljšali do 13. novembra.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
šolske vesti
Brezplačni večerni tečaj italijanskega jezika organizira šola Srbske skupnosti. Informacije po telefonu na št. 60456 ob uri kosila.
Združenje staršev osnovne šole F. Bevk z Opčin prireja v sodelovanju s ŠZ Sloga TEČAJ SPLOŠNE OTROŠKE TELOVADBE. Tečaj, ki ga vodi prof. Dra-sič, je namenjen vsem osnovnošolskim otrokom vzhodnega Krasa in repentabr-ske občine. Urnik: za L, 2. in 3. razred od
14.15	do 15.00, za 4. in 5. razred od 15. do 16. ure vsak petek v telovadnici openske srednje šole.
kino
ARISTON - 17.30, 22.15 Frantic, krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski; i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley.
EKCELSIOR I - 16.15, 19.00, 21.45 L'ulti-ma tentazione di Cristo, r. Martin Scorsese, □
EKCELSIOR II - 16.30, 22.00 Piccolo dia-volo, i. Roberto Benigni, VValter Mat-thau.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Congiunzi-one di due lune, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Corto cir-cuito II.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Brucia sesso brucia, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 The Big Easy, dram., ZDA 1988; r. J. McBride; i. D. Quaid, E. Barkin.
FENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Danko, i. A. Schvvarzenegger, J. Belushi.
MIGNON - 16.30, 22.15 Alba d'acciaio, pust., ZDA 1988; r. L. Hool; i. P. Sway-ze, L. Niemi.
EDEN - 15.30, 22.10 Cronache bestiali dTtalia, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 007 zona pericolo, akcij., VB 1987, r. J.Glen, i. T. Dalton, M. D'Abo, J. Don Baker.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Scuola di polizia
5, kom., ZDA 1988; r. A. Myerson; i. B. Smith, D. Graff.
LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 Bird, ZDA 1988; r. Clint Eastvvood; i. Forest Whi-taker, Diane Venora.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La soffitta, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom Tl □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SNG DRAMA Ljubljana
Peter Turrini
Trg v Benetkah
Režija: Dušan Mlakar
V	petek, 11. t. m., ob 20.30 abonma RED A in D
V	soboto, 12. t. m., ob 20.30 abonma RED B, E in F
V	nedeljo, 13. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C in G.
razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
sklicuje
IZREDNI OBČNI ZBOR in
8. REDNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 17. novembra, ob 18. uri oz. ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
Dnevni red:
IZREDNI OBČNI ZBOR:
1.	sprememba statuta;
2.	razno.
REDNI OBČNI ZBOR:
1.	poročilo predsednika;
2.	poročilo ravnatelja;
3.	obračun in predračun;
4.	razprava;
5.	poročilo nadzornega odbora;
6.	volitve;
7.	razno.
Potovalni urad AURORA
obvešča, da bo tradicionalni zaključni izlet v
Kranjsko goro
od četrtka, 8., do nedelje, 11. decembra 1988
Cena izleta je 135.000 lir
Izlet je namenjen izključno cenjenim klientom, ki so se v tem letu udeležili vsaj enega potovanja, izleta ali bivanja v direktni organizaciji agencije AURORA.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 8. novembra 1988
BOGOMIR
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 16.42 - Dolžina dneva 9.47 - Luna vzide ob 5.45 in zatone ob 15.45.
Jutri, SREDA, 9. novembra 1988
BOŽIDAR
PLIMOVANJE DANES: ob 01.55 najnižje -23cm, ob 08.05 najvišje 53 cm, ob
14.55	najnižje -56 cm, ob 21.10 najvišje 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1022,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Paticchio, Andreas Avantaggiato, Martina Minca, Andrea Stoch, Mariarita Novelli, Alessio Camedda, Valentino Villatore, Lorenzo Jacopo Sciuca, Davide Bagozzi.
UMRLI SO: 89-letna Aurelia Biasoni, 68-letni Risveglio Buzzi, 68-letni Aldo Della Negra, 78-letna Giustina Vidali, 94-letni Nazario Padovan, 68-letni Marino Santini, 80-letna Eugenia Fracasso, 84-letna Violetta Koh, 83-letna Paola Cej, 79-letna Giuseppina Vecchiet, 47-letna Yang VVen Yin, 45-letna Carmela Arcie-ro, 85-letna Santa Marassi, 68-letni Clau-dio Vitali, 78-letna Antonia Zalleri, 54-letni Claudio Pelos, 86-letni Mario Ver-bani, 91-letni Bortolo Lugnani, 57-letni Nicolo Dessardo, 83-letna Anna Cibi, 87-letna Valeria Radovich, 64-letni Alberto Busetti, 89-letna Anna Fratnik.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. novembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, UL. Berni-ni 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 411068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 411068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Oglasni oddelek
sprejema od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
ol
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna
abonmajska
sezona
1988-89
Danes, 8. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Dimitris Sgouros
klavir
Spored:
Busoni, Chopin, Balakirev, Shumann.
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
HtlalvrVa
UL. SV. FRANČIŠKA 20
V četrtek, 10. novembra, ob
18. uri vas vabi na odprtje
slikarske razstave
GIUSEPPE SATURNO in
GIULIANO TOMAINO
Uvodna beseda Mario Soldati
Ob rojstvu male
ALESSIE
iskreno čestita Sandri in Živku
ansambel L. Furlana z družinami
čestitke
ZMAGI ŽIVEC za rojstni dan in hčerki MARTINI za god želi vse najboljše sestra Dora z družino.
izleti
Sekcija KPI občine Dolina nudi 5-dnevno potovanje od 29. decembra do 2. januarja 1989 V SOVJETSKO ZVEZO S SILVESTROVANJEM V MOSKVI s karakterističnimi ruskimi običaji in navadami. Informacije in vpisovanje: danes, 8.
11.,	v četrtek, 10. 11., in v petek, 11. 11., na sedežu sekcije KPI v Dolini 75/a od 19. do 20. ure ali po telefonu na št. 232223 v popoldanskih urah.
SPDT priredi v nedeljo, 13. t. m., avtobusni izlet na Korado, kjer bo tradicionalno martinovanje. Odhod avtobusa ob 8. uri z Opčin (izpred Prosvetnega doma), ob 8.15 pa izpred sodne palače na Trgu Ulpiano. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška. Izlet vodi Ervin Gombač, ki je na razpolago za morebitne informacije (tel. 754742).
razstave
50-Ietniki občine Dolina priredijo 12-t. m. večerjo v restavraciji na Jezeru prj Olimpiji. Kdor se je želi udeležiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228468 ali 811773. Poskrbljeno bo za zabavo m razvedrilo. Oglasite se v čim večjem številu!
ŠD Mladina prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. d° 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure.
Odbor za doraščajočo mladino Pr* SKGZ, Dijaška domova "S. Kosovel" « Trsta in "S. Gregorčič" iz Gorice prirejajo ZIMOVANJE za mladino od 11- “? 17. leta starosti v Zgornjih Gorjah od 27. decembra do 4. januarja 1989. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest vabimo vse, ki se nameravajo zimovanja udeležiti, da se vpišejo do 25. novembra-Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ut sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
SKD Tabor - Opčine in Društvo zamejskih likovnikov - Trst. V Prosvetnem domu na Opčinah LIKOVNA DELAVNICA - kratki seminar informativno praktičnega značaja za ljubitelje likovne umetnosti. CLAUDIA RAZA - grafika: četrtek, 10. t. m., 17.00-20.00; sobota, 12. t-m., 17.00-20.00; sreda, 16. t. m„ 17.00-20.00. JASNA MERKU - keramika: nedelja, 1f-t. m., 9.00-12.00; četrtek, 17. t. m., 17.00-
20.00.	BORIS ZULJAN - risba: petek, 1». t. m., 17.00-20.00, sobota, 19. t. m., 17.00-
20.00,	nedelja, 20. t. m„ 10.00-13.00. Vpisnina 20.000 lir. Decembra bo razstava izdelkov tečajnikov in drugih likovnih ljubiteljev. Dela sprejema v četrtek v Prosvetnem domu.
mali oglasi
PEKA vajenca z dobro voljo zaposli pekarna v Romjanu. Elviro Jerman, UJ-Garibaldi 72, Romjan-Ronke. Tel-0481/777106.
20-LETNA PRODAJALKA s prakso m znanjem srbohrvaščine in slovenščine išče delo. Tel. 213307.
HIŠNA POMOČNICA nudi 2-krat tedensko hišno pomoč. Telefonirati v večernih urah na št. 229522.
PRODAM Opel Kadett GT 1300, bele barve, letnik 1987 (julij), prevoženih
22.000	km, za 12.500.000 lir. Tel. 280037.
PRODAM kompletni pletilni stroj znamke Brother KR-830. Tel. 51853.
PRODAM furgon dizel volksvvagen. Tel-212197 ali na ogled pri trgovini Despar na Opčinah - Narodna 63/1.
PRODAM motorno žago McCulloch PrO" mac 10/10. Klicati ob uri kosila na tel-0481/882315.
OSMICO v Medji vasi je odprl Pavel Ferfolja. Toči belo vino.
prispevki
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Demetrija CEJA pod naslovom Odprtine.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - razstavlja do 16. t. m. slikarka Silvia OSOJNIK.
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) bo do 10. novembra odprta razstava slikarke MIRELLE SCHOTT SBISA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 18. t. m. svoja dela slikar Mariano ČERNE.
V	spomin na Pepija Ozbiča darujej Ottavio, Adriano in Bruno 150.000 lir z Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo-
Ob 44. obletnici smrti moža Manj (1944-1988) daruje Gizela Košuta vd. Miganja 110.000 lir za kriški spomenik Pa° lim v NOB.
V	počastitev spomina Zorka in Zlat
Jelinčiča daruje Duilio 30.000 lir za D jaški dom S. Kosovel iz Trsta.	.«.
Namesto cvetja na grob Urške Hrva daruje nečak Dean 10.000 lir za Sklad Čuk in 10.000 lir za glasilo KPI Delo.
V	isti namen daruje nečakinja Es
10.000	lir za KD Slavec in 10.000 Ur z sekcijo KPI Dolina.	. „
V	spomin na Davida Maurija daruj
Matilda in Dušan Gulič 30.000 lir za Breg.	:e
V	spomin na vse pok. svojce dar J
Lojzka Cijak 15.000 lir za spomenik Pa lim v NOB na Kontovelu.	. „
V	spomin na drage pokojne daruj Vanda in Milko Starc 30.000 lir v isti
men.	at\X"
V spomin na Pepija Ozbiča daruje o žina Degano 10.000 lir za Center za kasta obolenja.	.,a.
Namesto cvetja na grob Davida verja daruje Pavlo G	la vina	20.000	.
celodnevno osnovno šolo F. Venturi Boljunec.	gij
Namesto cvetja na	grob	daruje 3 v0o
Sancin 40.000 lir za celodnevno osh šolo F. Venturini - Boljunec.	. za
Ernesta Godnik daruje 50.000 Zadružni center za socialno dejavnos •
menjalnica____________________
Ameriški dolar.......... 1320.—
Nemška marka ........... 741. -
Francoski frank............ 216,—
Holandski florint ...... 657.—
Belgijski frank......... 35.—
Funt šterling........... 2330.—
Irski šterling.......... 1970.—
Danska krona............ 190.—
Grška drahma ............... 8,50
Kanadski dolar ......... 1050.—
11. 1988
a
10.-'
Japonski jen ................. g84.-
Švicarski frank ............... i05^
Avstrijski šiling.......... .97'—-
Norveška krona ............... 2IL'"
Švedska krona.............. g 30
Portugalski eskudo............. jg^O
Španska peseta............. .ggg—
Avstralski dolar ............... g^7
Debeli dinar............... g,27
Drobni dinar............... .......
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež Agencija Doml°	6)1
Agencija Rojan
KUPUJ NA OPČINAH
NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ’88
Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja.
NAGRADE V ZLATIH ŽETONIH!
min. odobr. št 4/69,69
Od včeraj na Italia 1
Novice in satira
n ,.^a mreži Italia 1 je šel snoči prvič v oddajo satirični dnevnik Striscia la je lz.la- ki ga vodita komika Ezio Greggio in Gianiranco D'Angelo. Oddajo k-h Prav** Antonio Ricci, ki je za Berlusconija izumil med drugim komični bU,aret ^r*ve *n- Zaenkrat je predvidenih 30 nadaljevanj oddaje, ki ne želi tj* ?am° parodija televizijskih dnevnikov, pač pa skuša hudomušno komen-atl dagodke dneva.
Ameriške volitve na TMC
Televizijska postaja Tele-rgj ecarlo bo danes sledila v nepos-bori ern Prenosu volitvam, na katerih veo° ameriški volilci izbirali Regano-la n nas^ednika. Oddaja se bo zavlek-re2J'?zno v noč, saj bo za dokončne tev treba počakati na izide voli-ob s pJraliforniji, kjer bodo zaprli žare TMr*30 dabianskem času. rednj *“ organizirala večurni nepos-skim *3]renos' da bi omogočila i talij an-keo gledalcem spremljanje tega veli-"tMr Poetičnega spektakla. Iz studia rezu h ,do med drugimi komentirali are bivši italijanski veleposlanik
v ZDA Egidio Ortona, zunanjepolitični izvedenec Stefano Silvestri in novinar Roberto Jacoviello, iz New Yorka bo poročal neposredno Roberto Quin-tini, medtem ko bo oddajo vodila Gio-vanna Lio.
Neposredno oddajanje iz ZDA in komentiranje iz studia pa bo TMC dopolnila z reportažami, ki so jih posneli v teh dneh. Med drugim bodo reportaže obravnavale gospodarske in politične probleme ZDA, ameriški volilni sistem in seveda oba kandidata Busha in Dukakisa.
RAI bo s četrtkom prenovila to svojo službo
Preglednejši Televideo
RIM — Televideo bo v kratkem postal bolj prožen in pregleden. Služba, s katero italijanska radijska in televizijska ustanova RAI nudi naročnikom stalno pisano informacijo z najrazličnejših področij bo že s tem tednom dobila novo obliko. Predvsem bodo grafično in vsebinsko posodobili kazalo, da bo uporabnik lažje izbiral med elek-tonskimi »stranmi« Televideo, poleg tega pa bodo okrepili informacijo z raznih področij kot so gospodarstvo, šport, prevozi in televizija. V načrtu pa imajo tudi druge novosti kot so uvedba deželnega Te-levidea, podnapisi k televizijskim dnevnikom in splošni software, ki bo na razpolago vsem, ki imajo doma računalnik.
»Število "strani“ Televidea se je v zadnih letih zvečalo,« je pojasnil odgovorni urednik službe Giorgio Cingoli, »in sedanja oblika je postala pretoga. Zato smo sklenili, da vsebinsko in grafično prenovimo predvsem kazalo, ki bo za uporabnika bolj pregledno. Splošnemu kazalu smo tako dodali vrsto področnih kazal. Upam, da bodo uporabniki zadovoljni z uvedenimi novostmi.«
Ob novi grafični obleki so si odgovorni za Televideo zamislili takšno splošno kazalo, ki si ga bo uporabnik Televidea zapomnil z~ lahkoto in bo po nekajdnevni uporabi lahko segel po področnih kazalih, ne da bi splog iskal splošnega. Splošno kazalo je sestavljeno takole:
—	zadnje novice	101
—	novice	110
—	šport	200
:— gospodarstvo	300
—	vremenska napoved
in prevozi	400
—	TV in prireditve	500
—	Magazin	600
—	Šola, delo, pokojnine	700
Vsako od teh področij ima nato še svoje kazalo. Nekatere rubrike so ukinili, druge pa, kot so gospo-
darstvo, šport in informacije o prevozih so obogatili. Tako je gospodarstvo, ki je doslej sodilo v sklop splošnih novic, postalo avtonomna rubrika. V tem okviru bodo odslej združili vse gospodarske novice, sprotno poročanje o gibanjih na borzi, informacije o davkih, raznih zapadlostih in tečajih valut. Poleg tega pa so uvedli še rubriko o možnostih dela na tujem, ki jo pripravljajo v sodelovanju z ministrstvom in Zavodom za tujo trgovino. Servis je namenjen predvsem majhnim podjetjem, ki so sicer organizacijsko sposobna delati v tujini, nimajo pa lastne informacijske mreže, ki bi jim omogočila dovolj hitro načrtovanje in ponujanje lastnih storitev.
Šport je bil v okviru Televidea že avtonomna rubrika. Odslej pa bo še bolj pestra in bo zlasti ob nedeljah sproti obveščala o poteku nogometnih tekem. V načrtu pa je tudi sprotno objavljanje rezultatov košarkarskih tekem in vseh vidnejših športnih dogodkov.
Kar zadeva prevoze, Televideo že od junija oddaja "dinamični" urnik italijanskih železnic z obvestili o morebitnih zamudah vlakov na glavnih progah. V kratkem bodo podobno rubriko uvedli tudi za letalski promet, okrepili pa bodo še obveščanje o prometu na cestnem omrežju, o prevoznosti cest in avtocest.
Več prostora bo imela tudi televizijska informacija. Na Televideu bodo odslej programi za tri dni naprej tako za RAI kot za glavne zasebne televizijske mreže, informacijo pa bodo dopolnili z novicami o oddajah v pripravi.
Ob teh novostih, ki bodo začele s četrtkom, pa se televideo pripravlja še na druge, pomembnejše. S prihodnjim letom bodo v nekaterih deželah začeli z deželnim Tele-videom (službo bodo nato postopno raztegnili na vse italijanske dežele) in s podnaslavljanjem dnevnikov. Doslej so namreč podnas-
lavljali le filme in dokumentarce, da bi tudi slušno prizadetim omogočili gledanje teh prireditev, s prihodnjim letom pa bo podnaslov-ljen vsaj en televizijski dnevnik. Doslej niso še izbrali dnevnika, čeprav so naredili nekaj poskusov z novicami, ki gredo v oddajo ob
22.30	na prvem kanalu. Najbrž pa bo novost zahtevala uvedbo novih profesionalnih profilov, saj zahteva podnaslavljanje dnevnika sprotno sintezo tega, kar pravi napovedovalec ali novinar v studiu, in skoraj istočasno pisanje na ekranu.
Zanimiva novost pa bo tudi tele-software, ki bo namenjen vsem, ki imajo doma računalnik. Program bo delno didaktičen, delno namenjen otrokom z raznimi igricami, delno pa bo tudi praktično uporaben, saj bodo objavljeni razni programi za družinko računovodstvo in računovodstvo manjših podjetij. Minulo pomlad so poskusno začeli preučevati možnost telesoftwarea v povezavi s petdesetimi šolskimi zavodi, s prihodnjim letom pa bodo programi dostopni vsem.
Da bi izboljšala službo Televideo RAI krepi svoje kadrovske in tehnične sposobnosti.»Če bo treba,« je dejal Cingoli, »bomo razdelili Televideo na dva dela in sicer en del bomo odajali na prvem, drugi del pa na drugem kanalu. Naročnikom pa bi vsekakor priporočil, naj že sedaj preverijo funkcionalnost in ustreznost svojih anten. Signal navadnih televizijskih sporedov je namreč manj "občutljiv" in sprejemanje je lahko dobro tudi ob ne ravno pravilno naravnani anteni. Signal Televidea pa je veliko bolj zahteven. Če antena ni pravilno naravnana ima uporabnik lahko vrsto težav in nevšečnosti. Zato priporočamo vsem uporabnikom Televidea, naj pokličejo tehnika, da jim naravna anteno, če želijo dobro sprejemati servis.«
RAI 1
9 4n ^ktualno: Uno mattina
RAI 2
RAI 3
RTV Ljubljana
9.4o	~..........
lO.oo x/a°,: ba valle dei pioppi (3. del) 10 m .ariete: Ci vediamo alle dieci iY'„ Dne\ -
U.oo NaHVnTik' nat0 2- del varieteja U.55 Vrf" La Valle dei Pr°PPl (4. del)
12	(K Xzrerne m dnevnik
13	30 nariete: Via Teulada 66 I40n ,Daevnik
1445 ^ariete: Fantastico bis I5.O0 A°k'. oddaja: Kvarkov svet
l4 0n evni
td\r- ganete: Fantastico bis
ok. oddaja: Kvarkov svet I5.30 Tnf Ua*no: Italijanske kronike
formativna oddaja: Sodobni
16.00
umetniki - kipar Augusto Perez sa vdmska oddaja: Big!, vmes ri-
17.35 sanke-in ig1-6
17.55 18.05 19.30 19.40
85 gSKTo ™
22 on yariete: Biberon
Aktualna oddaja: Spaziolibero
17.55	pa Vlsta per udire 18.05 yanes v parlamen
19.30	p v*z:. Domani spos,
19.40 AHr/*3,! Kujiga. naša prijateljica
20.30	t„ j ar?aP! vreme in dnevnik
parlamentu in dnevnik
22 20 n te: 22io 5n®vnik
v7en a* ' Predsedniške volitve , A. vmes (ob 24.00) dnevnik - zadnje vesti
10.30 11.00 11.05
11.30
11.55
13.00
14.00 14.45
15.00
16.55
17.05
18.00
18.20
18.35
19.30
20.30
22.00 23.00 . 23.15
Nad.: Inverno al m are (2. del) Film: Harlem (dram., It. 1943, r. C. Gallone, i. Elisa Cegani) Risanka
Medicinska rubrika: Trentatre Tečaj angleščine Nanizanka: Vimpareggiabile giudice Franklin Variete: Mezzogiorno e... Dnevnik in rubrika Diogenes Nanizanka: Saranno famosi Dnevnik - gospodarstvo Film: Agguato sul fondo (vojni, ZDA 1943, r. Archie Mayo, i. Ty-rone Power, Ann Baxter)
Danes v parlamentu in dnevnik Glasbena oddaja: Improvvisando Aktualno: Come noi Dnevnik - športne vesti Nan.: II commissario Koster Horoskop, vreme in dnevnik Boks: Kalambay-De Witt (iz Montecarla)
Dnevnik, nato kviz II milionario Filmske novosti in dnevnik Dnevnik - predsedniške volitve v ZDA
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
-	Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Nove meje znanosti
15.30	Šport: teniški turnir Masters (iz Stuttgarta)
18.45	Športna rubrika: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione (vodi Piero Chiam-bretti)
20.30	Informativna oddaja: Filo (1. del)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05	Informativna oddaja: Filo (2. del)
23.00	Dokumentarna oddaja: 20 let prej
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Aktualno: Specialmente sul Tre
-	posebna oddaja- o predsedniških volitvah v ZDA (ured. Carlo Brienza in Nino Criscenti)
9.50 Video strani
10.00	Mozaik: Šolska TV. Novo o starih planetih - Pluton, Uporaba mikrobiologije (Veda o drobnih enoceličnih živih bitjih ima pomembno vlogo na številnih področjih), Proteus, Pamet je bojša kot žamet
11.00	Tečaj angleščine
17.25	Video strani
17.40	Mozaik. Šolska TV (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Jajčna omleta, 17.45 Zbirajmo star papir
18.35	Glasbena oddaja: Preludij in fuga na ime Bach (F. Liszt)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme, obzornik, TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Drama: Sneguljčice (H. Hannu Kahakorpi, finska postavitev)
21.30	Kulturna oddaja: Osmi dan
22.10	Dnevnik
22.25	Videogodba
23.10	Video strani
TV Koper
13.30	TV dnevnik
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Košarka NBA: Los Angeles La-kers-Dallas Mavericks (pon.)
16.00	TV dnevnik.
16.10	Reportaže: Šport spektakel (hokej NHL, wrestling NWA)
18.50 TV dnevnik
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugimi na sporedu tudi sledeči prispevki:
TRST - Deželni svet o sinhrotronu TRST - Članice ZKS pri komunistkah F-JK
VIDEM - Pobude proti lovu TRST - Ustanovili orkester skupnosti Alpe Jadran
TRST - Krožek Istria o italijanski manjšini v SFRJ
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Mednarodni nogomet: tekma iz tujega prvenstva (posnetki)
22.15	TV dnevnik
22.25	Tednik: Sportime magazine
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Nočni boks: slavna srečanja
^ CANALE5	I
8 00 ^anizank®: Strega per Maore, 8.30 Una fami-9Jia amencana, 9.30
IO.35	T^eP®ral Hospital 5 kvizi: Cantando can-
41.15	Tuttinfa-nlgha' 12-00 Bis, 12.35
13	3oarzo d servito'
14	15 r an genit°ri, N5 Gloco delle cop-
l5.05 Nan • T
n an". La casa nella
16.50 Kvilen^16'05Webster
17 20C °tP,Pi° slalom-OK n est la vie’ 17.50
isssV*6220 6 9iusto!.
19 45 r 91000 dei nove' 2n rito Tram°9lieema-
30 21 30n ankl: Dallas,
23.30	v»° Dynasty
stanzteV,Maurizi0 Co-0.5Q RaPZOsh°w
1.00 Nannoa:Premidre
la CaiSfUlle strade del-tiffn®,hM0rnia' 2'00 Sce-p 1° a New York
—RETEQUATTRO
° 8l20lznk?L°u°r,n|.
9,20
brutiaL,a tua bocca
1952 r <dram" ZDA ker 'j \Roy Ward Ba-roe’Rl. yiarilYn Mon-
' RlchardWidmark)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d amore
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Gli intoc-cabili
20.30	Film: Caccia al ladro (krim., ZDA 1956, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, Grace Kelly)
23.00	Dok.: Anthropos
23.15 Aktualno: Dentro la
notizia
23.45 Film: Ouartet (dram., VB-Fr. 1981, r. James Ivory, i. Isabelle Adja-ni, Maggie Smith)
1.45 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
19.55	Risanki: Benjamin, 20.19 Beverly Hills
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.35	Film: Karate Kid - Per vincere domani (dram., ZDA 1984, r. John Avildsen, i. Ralph Macchio)
23.05	Šport: boks, Leonard-Lalonde za svetovni naslov
0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanki: Samurai,
1.30	Star Trek
20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film:	Sessomatto
(kom., It. 1973, r. Dino Risi, i. Giancarlo Gian-nini, Laura Antonelli) 22.25 Kviz: Colpo grosso 23.45 Šport: hokej, Asiago-Merano
0.30 Nanizanka: Dottori con le ali
de:
13.00
13.30
TELEFRIULI
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
fgUIgM TELEPADOVA
11.30	Nad.: Amor Gitano, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Unsa vita da vivere, 15.15 Ciranda de Pedra,
16.45	Piume e pailettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7 in risanke
Dokumentarec: Znanost vsemirja Nanizanki: Le isole perdute, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Velike svetovne reke
18.15	Nadaljevanka: Luigi Ganna detective
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Il perduto amore
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna oddaja
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Diamanti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
□t:
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Za vsakogar nekaj, Svet boga-Bog sveta, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) In ti, kam poj deš v soboto zvečer? (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Roman: Veleumni plemič don Kihot iz Manče (Cervantes, 1. del); 15.15 Glasba, novice in pogovori; 17.10 Mi in glasba: orglar Ugo Zalunardo in trobentar Mario Caldonazzi; 18.00 Nad.: Dogodivščine podeželskega gledališča (rež. M. Uršič, 2. del); 18.40 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije;
14.05	Znanje za jutri; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.05 Posebna oddaja: Narodne žalostne;
18.00	Sotočje; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Slavka Žnidaršiča;
20.00	Slov. zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Lahka glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.05	Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri;
17.30	Aktualna tema; 18.00 Sotočje;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, almanah; 7.00 Jutri je drugi dan; 7.35 Zdravo otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Jutranjik; 8.20 Naj... program; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fee-ling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Zabavna glasba; 14.33 Popevka; 15.00 Glasbeni non stop; 16.00 Pirandello; 16.33 Glasba; 17.00 Show business; 17.33 Glasba z ekrana; 18.00 Bubbling, 18.33 Prijatelj D J; 19.00 Zimzelene melodije.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočni val.
Minister Zanone v Redipuglii ob 70-letnici konca 1. vojne
Obrambni minister Zanone in pogled na kostnico, kamor so prišli ljudje z vseh koncev Italije
(foto Marinčič)
Nekaj deset tisoč ljudi z vseh koncev Italije se je v nedeljo zbralo v Redipuglii na svečani proslavi ob 70-letni-ci konca 1. svetovne vojne. Glavna vladna osebnost je bil obrambni minister Valerio Zanone, ob njem so bili še poveljnik generalštaba vojske gen. Ciro Di Martino, predsednik Dežele Biasutti ter druge ugledne vojaške in civilne osebnosti. Vojska je poskrbela za mogočno scenografijo z razporeditvijo desetih bataljonov z več kot 1200 mož raznih vojaških enot ter udeležbo letalske akrobatske skupine, ki je preletela kostnico.
Po položitvi venca v spomin na sto tisoč padlih v Redipuglii in vseh 600 tisoč žrtev vojnega nesmisla, ki je pred 70 leti divjal predvsem po naših krajih je imel minister Zanone govor, v katerem je izrekel hvaležnost domovine vsem, ki so se v vojnah žrtvovali zanjo. Zanone je svoj govor osredotočil predvsem na mir in spravo med narodi.
Dejal je, da se s sporazumevanjem med velesilama utrjuje zaupanje v možnost ohranjevanja miru in varnosti v svetu. Seveda je o miru govoril kot lahko govori obrambni minister: za ohranjevanje miru je po njegovem potrebno krepiti obrambne sposobnosti države. V okviru pakta Nato, ki da ni samo vojaška zveza ampak združenje svobodnih narodov, je dejal minister zato je treba povečati obrambne sposobnosti Evrope, tako v srednji Evropi kot v Sredozemlju.
Zanone se je v svojem govoru skrbno izognil vsakemu namigu na sestrelitev potniškega letala pri Ustici, niti ni hotel odgovarjati na vprašanja novinarjev o tej aferi, ki meče temno senco na italijansko vojsko.
Ob nedeljski manifestaciji so aktivisti nenasilnega gibanja delili letake proti vojni, v kateri med drugim ugotavljajo, da je edina zmaga, ki jo je vredno proslavljati zmaga demokracije in zavračanja vojaške logike.
Zakonski osnutek o obmejnih področjih
Battello in Rebulla proti spreminjanju
Goriška parlamentarca senator Ne-reo Battello in poslanec Luciano Rebulla sta se včeraj v Gorici udeležila sestanka, ki ga je sklicala gospodarska konzulta sindikata CISL. Kot smo poročali, se je prejšnji teden v naši deželi vnela polemika, potem ko je podpredsednik vlade De Michelis v Pordenonu izjavil, da bi bilo treba ugodnosti zakona o obmejnih področjih razširiti tudi na deželo Venelo. Te izjave so izzvale proteste vseh političnih sil v naši deželi. Pokrajinsko tajništvo CISL je parlamentarcema izročilo dokument s pripombami glede zakonskega osnutka.
Na včerajšnjem srečanju je demokr-ščanski poslanec Rebulla dejal, da je po njegovem mnenju De Michelis govoril prej v svojstvu v Benetkah izvoljenega poslanca kot pa v svojstvu podpredsednika vlade. Drugače, je dejal, ne bi bil smel prezreti jasnih vladnih obvez glede odobritve tega zakona v korist obmejnim področjem v naši deželi in dejstva, da je besedilo take vsebine že odobrila poslanska zbornice. Rebulla je še pristavil, da predsednik Veneta Bernini upravičeno zagovarja interese svoje dežele, da pa podpredsednik vlade ne bi smel zagovarjati zgolj interesov svojega volilnega okrožja.
Senator Battello je dejal, da bo s posredovanjem senatne skupine KPI skušal doseči čimprejšnji začetek razprave o zakonu v pristojni senatni komisiji. Izrekel je nasprotovanje razširjanju zakona. Kot je bil prvotno zamišljen, bi ta zakonski instrument namreč
Posvetovanje CGIL/CISLIUIL o uničevanju odpadkov na Goriškem
Po večletnih razpravah je vprašanje nerešeno
Pred poldrugim letom so sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL priredile posvetovanje o okolju na delovnem mestu. Širšo problematiko varstva okolja in človekovega zdravja pa so skušali razčleniti na včerajšnjem posvetovanju o uničevanju odpadkov v naši pokrajini. Namen je bil dosežen le deloma: s pobudo so sindikati opozorili na aktualnost vprašanja, čeprav je že precej mesecev nekako v ozadju, odzivnost, oziroma prisotnost krajevnih upraviteljev in predstavnikov političnega življenja je bila skromna, očitno preskromna. V dvorani pokrajinskega sveta smo med sicer dokaj številno publiko, lahko opazili le redke predstavnike občin goriške pokrajine. Zadevo si je mogoče razlagati na različne načine: z upadom zanimanja za tovrstno problematiko, s stališči, da nekatere občine po svoje tako ali drugače rešujejo ta vprašanja, z ugotovitvijo, da podobni posveti v preteklosti niso obrodili nikakršnih uspehov.
Uvodno poročilo na včerajšnjem posvetovanju je podal tajnik delavske zbornice CGIL Giuliano Bon, ki je obrazložil razloge, zakaj so se sindikalne
zveze v prvi osebi spoprijele z vprašanjem varstva okolja, glede odpadkov pa poudaril, da smo danes, zaradi zamud, čudnih izbir, ki niso izbire, prenašanja odgovornosti in pristojnosti danes v zelo težki, lahko bi rekli nuj-no§tni situaciji.
Če je bilo Bonovo poročilo splošnega značaja, so o specifičnih vprašanjih
spregovorili strokovnjaki Videmske in Tržaške univerze. O različnih načinih predelave, oziroma uničevanja odpadkov je govoril prof. Gianni Comini z Videmske univerze. O normativih glede onesnaževanja atmosfere — kot vir onesnaževanja se seveda predvidevajo upepeljevalniki — je razpravljal prof.
Posvet o izzivu leta 1992
Goriški in novogoriški sindikati prirejajo prihodnji ponedeljek posvet in okroglo mizo o perspektivah, ki se ponujajo obmejnemu območju z uresničitvijo enotnega evropskega tržišča po letu 1992.
Posvet se bo pričel ob 9. uri v sejni dvorani Primex v Rožni dolini. Uvodno besedo bosta imela Flavio Snidero za Zvezo CGIL-CISL-UIL in Adrijan Devetak za Zvezo sindikatov iz Nove Gorice, po razpravi pa bosta ob 13. uri podala sklepe posveta Vittorio Brancati za goriške sindikalne zveze in predsednik komisije za mednarodne stike pri novogoriških sindikatih Sergij Koglot.
Popoldne ob 17. uri bo v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Gorici okrogla miza o perspektivah za leto 92. Vodil bo Giuliano Bon, sodelujejo pa Minister za prevoze Giorgio Santuz, podpredsednik Dežele Gianfranco Carbone, poslanec v Evropskem parlamentu Enzo Mattina, senator Nereo Battello, direktor DO Primex Aleksander Lovec, delegat jugoslovanske Zvezne skupščine Jože Šušmelj, predsednik Deželne zveze industrij cev Gianfranco Zoppas ter prof. Lorenzo Caselli z Univerze v Genovi.
Gioacchino Nardin. Najbolj pa je poslušalce pritegnil prof. Enrico Feoli s Tržaške univerze, ki je govoril o vplivih onesnaženja okolja ha ekosistem.
Kot dopolnilo in kritiko obenem je razumeti razvejano razpravo. Začel jo je pokrajinski odbornik Bressan, zaključil pa pokrajinski svetovalec Zelenih Giorgi. Tehten je bil nastop župana iz Šempetra Cragnolina, ki je poudaril, da zdaj ni več časa, da bi akademsko razpravljali o tej problematiki, ampak je treba takoj in skupno sprejeti smiselne odločitve. Na nekatere očitke o uničevanju odpadkov iz bolnišnic je odgovoril koordinator zdravstvenih služb KZE dr. Bruno Gregorig, ki je v uvodnem delu posega sicer govoril v osebnem imenu, kot zdravnik-higienist.
Renato Vivian je oporekal veljavnosti deželnega načrta o upepeljeval-nikih, ki da je po prenosu pristojnosti na pokrajine v bistvu brezpredmeten, oporekal pa je tudi nekaterim navedbam poročevalcev.
Poleg zgoraj omenjenih razpravljalcev so se k besedi priglasili še nekateri drugi.
Predlog o novi bolnišnici je za komuniste sprejemljiv
V razpravo okrog načrta o obnovi bolnišnice v Gorici posegajo tudi komunisti. Načrt KZE predvideva obnovo celotnega območja bolnišnic v Ul. Vittorio Venelo, v prejšnjih tednih pa so se pojavila tudi drugačna mnenja. Tak je na primer predlog PRI, da bi nekje pri Gradišču zgradili povsem novo bolnišnico, ki bi nadomestila današnjo goriško in tudi tržiško. Predlog bi vrsta protestov najbrž takoj pokopala, ko ga ne bi osvojil tudi deželni odbornik za zdravstvo Brancati.
Komunisti pri tem ugotavljajo, da predlog v bistvu zanika dosedanja določila deželnega zdravstvenega načrta in preurejanje zdravstva, ki ga izvaja KZE, ter s tem potrjuje nesposobnost sedanje večine, da bi uspešno uprav-
RANK XER0X
Poskusite potolči rekord.
Izboljšati morate rekord učinkovitosti. Kako? Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000. Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza.
ljala goriško zdravstvo. Polemike so po njihovem mnenju tudi znak popolne zmede med večinskimi strankami.
Kar pa zadeva specifično vsebino predloga o novi enotni bolnišnici, meni KPI, da je treba predlog podrobneje preučiti, upoštevajoč učinkovitost in kakovost zdravstvenih storitev. Prve, odločno nasprotne reakcije so po njihovem mnenju prežete s strankarskimi in lokalističnimi interesi, medtem ko bi morala biti izbira osnovana na obsežni razpravi, ki naj upošteva v prvi vrsti interese uporabnikov.
■ V oddelku za diabetike v splošni bolnišnici je skupina bolnikov te dni morala čakati celih pet ur na izvide opravljenih analiz, medtem ko je v Tržiču navadno za to dovolj ura ali kvečjemu dve. Komunistični svetovalec KZE Salomoni je vložil upravnemu odboru vprašanje o vzrokih te zamuda in morebitnih ukrepih, da bi bolnikom preprečili mučno čakanje.
Mati, hči in stara mati so se zastrupile s plinom
Včeraj popoldne so goriški gasilci posegli v Ul. Torriani, kjer le za las ni prišlo do prave družinske tragedije. V večnadstropnem poslopju, ki je last ustanove za ljudska stanovanja IACP, pri hišni številki 25, je plin skoraj popolnoma nasičil prostore stanovanja, v katerem so bile takrat tri osebe, 44-letna Anna Bertossi, njena 22-letna hčerka Patrizia Brumat in komaj štiri mesece stara vnukinja Pamela Roso-len.
Kot so kasneje ugotovili gasilci, je plin začel uhajati iz stare peči, ki so jo stanovalke prižgale, da bi nekoliko ogrele stanovanje. Bertossijeva in mala Pamela sta po kosilu legli na posteljo k popoldanskemu počitku. V snu nista spoh začutili uhajajočega plina in bi najverjetneje izgubili življenje, ko bi ne Brumatova sprožila alarma. Ta se je naenkrat počutila slabo in se je zato namenila k sosedi, da bi jo zaprosila za pomoč. Toda pred sosedinimi vrati se je dekle onesvesti-
Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti.
Po^f„nU l L0G.O.S. srl Gorica Rank X«,0‘l Tel. 0481/20040
Telefax 0481/20265

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Oscar Wilde
VAZNO JE IMENOVATI SE ERNEST
Režija: Marko Sosič
Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž.
Jutri ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v GORICI.
lo. Soseda, ki je na srečo zaslišala krik dekleta, je takoj poklicala reševalce.
Na prizorišče dogajanja so prihiteli goriški gasilci, ki so najprej odprli vsa okna in vrata stanovanja, da bi vanj prišlo čimveč svežega zraku, nato pa so ugotovili izvor uhajanja plina in nemudoma ugasili peč. Medtem je osebje goriške splošne bolnišnice že prepeljalo vse tri nesrečnice v oddelek za prvo pomoč. Zdravniki so jim ugotovili začetek zastrupitve, vendar kaže, da nobena od njih ni v življenjski nevarnosti. Pridržali so jih na zdravljenju, toda če ne bodo nastopile komplikacije, se bodo najbrž že čez nekaj dni vse tri vrnile domov.
Morilec obsojen na 21 let zapora
Na tržaškem porotnem sodišču so včeraj obsodili na 21 let zapora 46-letnega Goričana Renza Schiffa, ki so ga spoznali za krivega namernega umora. O poteku procesa podrobneje poročamo na 5. strani našega dnevnika.
Schiffo je 12. novembra lani v ru-lotki pri Fari s podvodno puško ustrelil v glavo 26-letnega Giuseppeja Di Cecca. Di Cecco je takrat obležal težko ranjen, umrl pa je več kot tri mesece kasneje, 19. februarja letos. Schiffo se je po tragičnem dejanju sam javil karabinjerjem in povedal, da je ustrelil proti prijatelju, ker je le-ta vsiljivo nadlegoval njegovo 46-letno prijateljico Ingrid Binte Paloc-ci.
moral ovrednotiti specifično mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine, njegova razširitev na druga območje pa bi ga izrodila v neupravičen zgolj podporni poseg.
Začetek posveta o antisemitizmu
Danes se v Gorici prične dvodnevno posvetovanje o antisemitizmu in rasističnih zakonih, ki ga prireja Goriška pokrajinska uprava v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja. Predavatelji bodo s svojimi posegi skušali ugotoviti kakšne razsežnosti je imel antisemitizem v Italiji, kjer so bili točno pred petdesetimi leti sprejeti zakoni za zaščito rase.
Ob 9.30 bo v avditoriju v Ul-Roma svečana otvoritev posveta, nakar bodo po vrsti predavali antropolog Ugo Caffaz, univerzitetni profesor iz Bologne Roberto Finzi in ravnatelj milanskega centra za judovsko dokumentacijo Michele Sarfatti. V popoldanskih urah se bodo predavanja nadaljevala v Attemsovi palači. Ob 15.45 bo na vrsti raziskovalka iz Gorice Oriet-ta Altieri. Sledila ji bo tržaška raziskovalka Silva Bon Gherardi, nato še raziskovalka milanskega centra za judovsko dokumentacijo Liliana Piccioto Fargion, pisatelj Ferruccio Folkel, tržaški raziskovalec Paolo Blasina in univerzitetna profesorica iz Trsta Helen Ginzburg Migliorino.
razne prireditve
Martinovanje KD Kras Dol-Polja®
bo v soboto, 12. novembra, v gostilni n Poljanah. Vpisovanje pri Aldu CroseluJ (Dol) in v gostilni Peric (Poljane).
Odbor goriških staršev prireja martinovanje v soboto, 12. novembra, ob 20.3 v mali dvorani Katoliškega doma. Vstop z vabili, ki so na razpolago v KatolišK knjigarni.	.
Martinovanje za člane in prijatelj ^ SPD bo 13. novembra v Ajdovščini. Prijave sprejemajo le še danes, 8. novempr , od 17. do 19. ure na sedežu društva m trgovini Bavcon ter pri poverjenikih, N Nanutu in Branku Kuzminu. Na razpol go je še nekaj prostih mest v avtobusu.
razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da bodo imeli občinski uslužbenci na dan ■ Martina (v petek, 11. novembra) Pr°ta dan. Zaradi tega opozarjajo starše, da dan ne bo vozil šolski avtobus, sm bodo delavci pobirali dan prej, občins uradi pa bodo zaprti.	jg
Kmečka zveza obvešča, da zapade . novembra rok za vplačilo 3. obroka so alnih dajatev.
včeraj-danes
3
Iz goriškega matičnega urada v t nu od 30.10. do 5.11.1988	,e.
OKLICI: socialni delavec GiusepP®^. usig in uslužbenka Adriana Bulim, mercialist Maurizio Boaro in profeso Mariapia Caliri, karabinjer Claudio seppe Schiavon in bolničarka Lore Benedetta De Sensi, profesor Maur> Pais in profesorica Livia Leban, kar njer Francesco Valerio in gospod Flora Simone.	]vjo
POROČILI SO SE: podjetnik rui . Gianesini in Patrizia Battistutti, kar njer Tiziano Comand in delavka Ang ca De Caro.
kino
3
■and®'
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »II principe moglie«.
VERDI 18.00-22.00 »Invaders«. VITTORIA 17.30-22.00 »Ragazze so lose«. Prep. mladini pod 18. let°
Tržič	,era
EKCELSIOR 17.30-22.00 *Piaj®{a le-nera«. Prepovedan mladini po tom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Trešing«. 20.00 »Igra zemlju«.
DESKLE 19.30 »Dvojna ugrabitev«.
v po®
DEŽURNA LEKARNA V GORI^ g72. Provvidenti - Travnik 34 - e_ DEŽURNA LEKARNA V TRŽ tel, Centrale - Trg republike 410341.
pogrebi
Danes v Gorici: ob 9.30 ^0Iff?^,0qa v por. Dose iz bolnišnice Janeza p0ko-________č.____ir, na alavno
Gledališka skupina Gorica je nastopila na Koroškem
Člani gledališke skupine z Andrejem Kokotom	(foto Vogrič)
Kot je bilo napovedano, je Gledališka skupina Gorica pred dnevi gostovala na slovenski gimnaziji v Celovcu, točneje na tamkajšnji Zvezni gimnaziji za Slovence. V okviru izmenjave med Zvezo slovenskih kulturnih društev in Slovensko prosvetno zvezo je "uprizorilo" poezijo pesniške zbirke Kamen molka" koroškega rojaka Andreja Kokota. Skupina je pripotovala v Celovec že na predvečer, tako da je imela na dan nastopa dovolj časa Za ustrezne priprave. Predstava je namreč zasnovana na neposrednem stiku med izvajalci in gledalci, optimalen je zategadelj enoten prostor brez °dra, saj lahko na ta način izvajalci direktno naslavljajo pesnikove in svoje misli avditoriju. Iz dveh učilnic celovške slovenske gimnazije je Predstava sestavila en sam prostor, v katerem se je zbralo okrog 110 gimnazijcev višjih razredov. Andrej Kokot je že teden dni prej obiskal gimnazi-1°' tako da so bili dijaki okvirno seznanjeni tudi s poezijo. Zasluga gimnazijskega ravnatelja, dr. Reginalda Vospernika, je prav gotovo v tem, da so blK pogoji za predstavo izvrstni, pri čemer moramo med drugimi omeniti ludi slavistko prof. Spielerjevo, ki je aktivno sodelovala pri gostovanju.
» Predstava, ki traja dobre pol ure in so jo izvajali Ivo Cotič, Vesna Oeščuf, Adriana Furlan, Laura Furlan, Dušan Košuta, Kristina Ožbot, Valen-una Martinuč, Mirjam Simiz, Alenka Eržen in Barbara Rustja, z besednimi In gledališkimi elementi angažirano izpostavlja misel o manjšinski resnič-n°sti, posebej poudarja verze "Napisi padajo, napisi padajo... krjnj bomo ' ter skuša pač na svoj način osveščati sebe in druge. V tej zvezi velja °meniti, da je Gledališka skupina Gorica pripravila svojo postavitev sku-Pai z Glasbeno matico Gorica, saj je prof. Silvan Križmančič poskrbel za neposredno glasbeno obdelavo, ki jo je izvajala Vesna Češčut.
Dijaki in prisotni profesorji so z živim zanimanjem sprejeli nastop, cela vrsta trenutkov je pač neposredno osvetlila našo usodo in voljo, biti pol-n°Praven član skupnosti, sredi katere živimo, prav gotovo pa je gostovanje zaPustilo sled, ki bi jo veljalo v bodoče nadaljevati in še poglobiti.
7 Gledališko skupino je na Koroško spremljal tudi član predsedstva Z-&KD Zdenko Vogrič, ki se je v Celovcu srečal s tamkajšnjimi voditelji slovenske prosvetne zveze.
Janez Povše
Več kot milijon potnikov Čez mejo v mesecu oktobru
y ®esecu oktobru se je promet skc p0v el^e prehode na Goriškem spe mjiijP6' Preko simboličnega števil namreT P?.trlikov' Mejna policija j mili; ec ,nastela v obe smeri približn bilo °n m ® tisoč potnikov. Več jih j višir-,Starno avgusta letos, torej sred .a turistične sezone.
Prgff.f111 Pripisati tolikšen porast basninh™ 9re zabeležiti, da je leto skeofl 11 P°met čez mejo večji od lan ietih bn°h't?ber pa ie že v Prejšnji: cio ‘ , okaJ prometen mesec. Mnc časti 9°sp3vanskih časov prihaja drugih
^tih bil ča jl
- u v Gorico po nakupe oblačil i potrebščin za zimo, po dru;
v tet
S?i‘«	vTdemT™? ..
bone QrnCez .mej° bencin. Bencinsk li, hm,' ? Pr’ nas večinoma že porab u9otavl^d5r ni P8 v teh tedni Palkah {?’ °a stane pri Petrolovih č conp feucin manj kot bencin prosi dutv-fre nas' Novogoriški Casin> radi	Pr°dajalne in, še posebej z<
ciie „ ke vrednosti dinarja, restavr,
"skoke" če-f mejoVzroki za P°g°steji
meinpaZČ:1,enienih statističnih podatke Povečan? 1C1-^ Ysekakor izhaja, da gi bernu PnPisati pretežno poveči dotoku jugoslovanskih državljt
nov. Oktobra je potnikov s potnim listom bilo 341 tisoč, od teh 208 tisoč jtalijanskih in 133 tisoč tujih, predvsem jugoslovanskih državljanov. Italijanov je bilo 10 tisoč več kot septembra, tujcev pa 13 tisoč več. Še večji je porast v maloobmejnem prometu, kjer so našteli 392 tisoč prehodov italijanskih in 276 tisoč jugoslovanskih upravičencev. Število prvih se je v zadnjem mesecu povečalo za 12 tisoč, drugih pa kar za 45 tisoč.
Skupno v desetih mesecih je letos šlo čez mejo že več kot 9 milijonov potnikov, približno toliko, kolikor jih je lani šlo v celem letu.
Slovesnost na mejnem prehodu
Na mednarodnem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba bo jutri dopoldne ob 10. uri slovesnost ob poimenovanju tamkajšnje vojašnice mejne policije. Objekt bodo poimenovali po policijskem funkcionarju Oresteju Bertoneri-ju. Slovesnosti se bo udeležil goriški prefekt ter načelnik mejne policije ha našo deželo dr. Oreste Davini.
5. - 13. NOVEMBER 1988
GORICA - RAZSTA VIŠČE
URNIK: predpražnik in praznik od 10. do 21. ure delavnik od 16. do 21. ure
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO
qomziA
TAJNIŠTVO ZA INFORMACIJE: Tel. 0481 /22233-22177-520430
Na martinovanjih naših društev ob domačih dobrotah tudi kultura
Med Vsakovrstnimi priložnostmi za praznovanja in družabnosti so martinovanja nedvomno med najbolj občutenimi v naših krajih, saj se navezujejo na stoletno tradicijo naših predvsem kmečkih prednikov. V novembru je pridelek že pospravljen, dozorelo je novo vino, kmetje se pripravljajo na zimo. Nekdanji vaški prazniki se iz leta v leto oživljajo po zaslugi naših kulturnih društev, ki prirejajo, v tem času kulturne večere, družabnosti in vaška srečanja. Večina takih prireditev se bo zvrstila v prihodnjih dneh in tednih, nekaj pa jih je že bilo ob minulem koncu tedna.
Kulturno društvo Briški grič iz Šte-verjana je praznovalo Martinov praznik s kulturno-zabavnim programom. V društvenih prostorih na Bukovju se je v soboto zvečer zbralo veliko število ljudi in z zanimanjem sledilo pestremu programu. V sicer nekoliko mrzli dvorani, ki so jo poslušalci segreli z burnim ploskanjem, so najprej nastopili gostje iz Ljubljane. Moški oktet kulturno umetniškega društva Poštar je poslušalcem zapel izbor narodnih motivov. Spored je popestrila gledališka igralka Nadja Strajnar - Zadnik, ki je med drugim nosila glavno vlogo v gledališki uprizoritvi Miklove Zale. Zadnikova je z zabavnimi anekdotami iz zakonskega življenja spravila v dobro voljo prav vse prisotne.
Sledil je bolj sproščen del števerjan-skega martinovanja. Animator in ka-baretist Sten Vilar je poskrbel za dobro razpoloženje, pomagali pa so mu nekateri domačini in mladi člani šte-verjanske dramske skupine. Sobotnega martinovanja sta se udeležila tudi člana ansambla Gorenjci, ki sta s prijetnimi narodnimi ritmi poskrbela za glasbene vložke. Med drugim je bil na sporedu tudi srečolov, ki je z duhovitimi nagradami navdušil gledalce.
Zelo živo je bilo v soboto zvečer tudi v Štandrežu, kjer so člani kulturnega društva Oton Župančič priredili že tradicionalno martinovanje v prijetno okrašenem Domu Andreja Budala. Kar lepo število Štandrežcev se je zbralo na skupni večerji, člani društva pa so za to priložnost pripravili tudi bogat srečolov. K novemu vinu seveda spada zraven tudi vesela glasba, zato so člani društva poskrbeli tudi za ples. Pozno v noč so se namreč gostje večera lahko zavrteli ob zvokih harmonike domačina Štefana Nanuta.
V skladu z najpristnejšo kmečko tradicijo je priredilo martinovanje KD Skala v Gabrjah. Na trgu pred društvenim sedežem so se v nedeljo popoldne zbrali domačini in marsikdo iz sosednjih vasi okrog voza, ki je bil okrašen's koruzo, velikansko vrzoto in drugimi pridelki. Na vozu so se razkazovale domače dobrote: vino, doma pečen kruh, kostanj. Druge dobrote, pršut in pecivo, ki so ga pripravile gabrske gospodinje, so razporedili po dveh dolgih mizah. Po blagoslovitvi pridelka in nastopu pevskega zbora Skala s priložnostnima zdravicama je vsakdo rade volje segel po okusnih domačih jedeh, ki so jih širokogrudno ponujali.
Martina so v Števerjanu praznovali s kulturno-zabavnim večerom (foto Čubej)
* SII ill
(foto Čubej)
V Štandrežu so martinovali z večerjo v Domu A. Budala

(foto Marinčič)
V Gabrjah so se zbrali okrog voza s kmečkimi pridelki
Najnovejša pobuda goriškega denarnega zavoda
VARNA POKOJNINA S KMEČKO BANKO
KMEČKA BANKA se vedno bolj uveljavlja kot ena vodilnih bančnih ustanov na Goriškem. Prav v teh dneh je v teku pobuda VARNA POKOJNINA. Ta ponudba KMEČKE BANKE predstavlja novost v storitvah, ki jih denarni zavodi nudijo svojim strankam.
Možnost razpolaganja s pokojnino takoj ob dnevu izplačila, brez nepotrebnega čakanja v vrstah pred poštnim okencem in brez morebitnih zakasnitev v plačilih, je najvidnejša prednost nove pobude VARNA POKOJNINA, ki si jo je KMEČKA BANKA zamislila posebej za upokojence.
Poleg številnih ugodnosti bančne narave omogoča VARNA POKOJNINA tudi brezplačno zavarovanje.
Na sedežu KMEČKE BANKE, na Verdijevem kor-zu v Gorici, lahko zainteresirani odprejo tekoči račun, na katerega bo pokojnina akreditirana že prvi dan izplačila. Položena vsota bo od istega dne tudi-deležna obresti, ki bodo potem izplačane dvakrat letno in sicer 30. junija in 31. decembra.
Ugodnosti, ki jih ponuja ta nova bančna storitev, pa je še veliko. Z VARNO POKOJNINO nudi banka tudi brezplačno čekovno knjižico ter izkaznici Ca rta Assegni in Bancomat. Slednja omogoča dvig določene vsote denarja tudi v urah, ko je banka zaprta ter ob sobotah in nedeljah.
Uporabniki VARNE POKOJNINE bodo dobili tudi brezplačni trimesečni izvleček stanja tekočega računa in posluževali se bodo lahko strokovnih nasvetov posebnega urada za finančne investicije. Deležni bodo brezplačnega zavarovanja, ki omogoča podvo-
jitev zneska na tekočem računu ali brisanje primanjkljaja v primeru invalidnosti ali smrti in sicer v višini od enega do petdeset milijonov lir.
Upokojencem, ki se bodo poslužili storitve VARNA POKOJNINA, nudi goriški slovenski denarni zavod osebna posojila za vsako potrebo po izredno ugodnih pogojih. KMEČKA BANKA bo lahko direktno plačevala razne račune (voda, plin, elektrika, telefon, najemnina itd.), ne da bi za te usluge zahtevala dodatno plačilo.
S svojo pobudo VARNA POKOJNINA nudi KMEČKA BANKA vsem lastnikom tekočih računov, poleg že omenjenega, še dodatno brezplačno zdravstveno zavarovanje (v sodelovanju z agencijo iz Codroipa zavarovalne družbe La Previdente), ki predvideva izplačilo odškodnine v primeru sprejema v bolnišnico zaradi bolezni ali nezgode. Zavarovanje se nanaša na bivanje tako v javnih kakor v zasebnih zdravstvenih zavodih, velja bodisi v Italiji kakor v tujini, in sicer za osebe do 80. leta starosti. Odškodnina znaša dnevno 20.000 lir in velja od 6. do 100. dneva bivanja v zdravstvenem inštitutu.
Podrobnejše informacije o VARNI POKOJNINI lahko dobite na sedežu banke same. S to pobudo KMEČKA BANKA, ki je prisotna na goriškem tržišču skoraj osemdeset let, še enkrat dokazuje svojo prožnost, daljnovidnost in razgledanost. To so značilnosti, s katerimi je KMEČKA BANKA v zadnjih letih dosegla take poslovne uspehe, da je danes po važnosti drugi denarni zavod v našem mestu.
Razstava v ljubljanski Moderni galeriji
Sodobna kitajska umetnost
Ljubljana se letos že drugič srečuje s kitajsko umetnostjo, tokrat z najnovejšo. Moderna galerija je v sodelovanju z nanjiningško pedagoško univerzo in sichuanskim institutom za likovno umetnost prvič doslej na' naših tleh pripravila pregled sodobne kitajske umetnosti, ki predstavlja "alternativno likovno sceno". Čeprav razstava tradicionalne umetnosti v Narodni galeriji in ta pregled sočasnih svežih likovnih dosežkov nista bila načrtovana kot zaporedje dogodkov, si je sedaj na podlagi primerjave mogoče ustvariti predstavo o tem, kako pozno so v svet hermetično zaprte kitajske umetnosti, obtežene s posnemanjem tradicionalnega slikarstva in kasneje ideološko obremenjene z duhom socrealizma, prodrle napredne pobude evropskega slikarstva in njegovih gibanj v našem stoletju.
Gostitelji razstave niso mogli povsem samostojno izbrati gradiva zanjo, saj so se morali ozirati na mnenje kitajskih kolegov in tudi niso mogli zajeti vsega naprednega dogajanja v likovni umetnosti te daljne dežele. Pa vendarle gre za prvo takšno kitajsko obliko pregleda najsodobnejše kitajske umetnosti v svetu. Njena vrednost je predvsem, da vzpostavlja razmerja med tradicionalno
umetnostjo in poskusi, ki se od nje odvračajo ter iščejo svobodnejše poti v likovnem izražanju. Odmikajo se tudi od uradne umetnosti, ki še vedno zastopa načela socialističnega realizma, čeprav za ceno lastne nezadostne možnosti za uveljavitev na domačih tleh, v krogu domačega občinstva. Zna se zgoditi, da bodo morebitni ugodni odzivi na to ljubljansko razstavo prispevali k še večji liberalizaciji sodobne kitajske umetnosti in da bodo podprli prizadevanja za spremembo meril pri ocenjevanju kakovosti likovne umetnosti.
Večji del razstave je posvečen oljnemu slikarstvu, ob njem pa je mogoče videti še vrsto značilnih akvarelnih podob in grafik. Zadnji dve zvrsti kažeta na večjo zavezanost tradicionalni umetnosti, čeprav je že v njunem okviru zaznati močne premike naprej, k svobodnejšemu izražanju. Z oljnimi podobami pa je predstavljena "udarna moč" svežega kitajskega umetniškega gibanja. Na pretežni večini predstavljenih del prevladujejo "klasični" motivi - pokrajina, figuralne kompozicije, tihožitja in žanrski motivi, nekaj slikarskih del pa že prinaša radikalnejšo, abstraktno umetnost. Pregled je razpet torej med dve skrajnosti, med realizem in abstraktnost, znotraj njiju pa nastopa široka paleta najrazličnejših pogledov in smeri. Tako ni mogoče z gotovostjo označiti vseh vzorov, po katerih se zgledujejo najsodobnejši kitajski likovniki. Ponekod se pri razstavljenih delih pokaže kakšna osupljiva podobnost z našim polpreteklim umetniškim izročilom.
Zaradi preobilice najrazličnejših izhodišč je na razstavi težko dela razvrstiti v sorodne slogovne sklope. Zdi se, da so organizatorji hote želeli predstaviti širino dogajanja in v danem okviru predstaviti čimveč imen.
Med občutki, ki jih najpogosteje opažamo na razstavljenih delih, je poetičnost, ki nastopa ob kolorističnem bogastvu. To kaže, da tudi v najnovejšem času kitajske umetnosti ustvarjalci iščejo vrednote v življenju, v človeku in njegovem doživljanju sveta. V ospredje večine del se prebije želja po lepem, zato je tudi manj prizadevanj, namenjenih angažirani tematiki, ki bi obsojala ali se s kritičnim očesom lotevala skikarskih tem. Nemara je za takšno vrsto ustvarjalnega upora v kitajski sočasni umetnosti še premalo razumevanja.
IZTOK PREMROV
Pogovor s pianistom Primožem Lorenzom
V	življenju in glasbi sam ne zmoreš ničesar
Komorna igra je nadgradnja solistične, saj ne dovoljuje instrumentalistu niti majhnih solističnih prostosti, značilnih za r.ecital. Mladi glasbenik prepogosto sanja solistično kariero, kar ni edina pot.
V	pogovoru s pianistom Primožem Lorenzom izzveni to njegovo prepričanje naravnoi ocenjevalna komisija letošnjega natečaja za komorno glasbo Sergio Lorenzi je sploh sestavljena iz odličnih solistov, ki so svoje umetniške silnice usmerili predvsem v komorno glasbo (omenimo čelista Baldovina iz Tria di Trieste, ali pa pianista Lorenza samega iz istoimenskega Tria).
Pravzaprav je natečaj Sergio Lorenzi edino tekmovanje v Italiji, ki omejuje svoje zahteve le na starost in prisotnost klavirja - se pravi - mogoča je vsaka klavirska komorna zasedba do šest elementov s šestintridesetim povprečnim letom starosti. Edinstvena, odlična zamisel, pravi Primož Lorenz, in tak je tudi nivo nastopajočih.
»Te mlade skupine se lahko kosajo z najboljšimi, ki danes polnijo dvorane po celi Evropi,« je mnenje ocenjevalne komisije. V komorni glasbi končno zaživi prava muzikaličnost glasbenika izven larpurlartistično mišljene tehnike - »pianista, ki sodeluje v komorni skupini, spoznaš po treh taktih, na pianističnih natečajih pa komaj po celem sporedu,« pravi predsednik komisije Baldovino.
»Evropskost« natečaja je takoj opazna - Nemci, Angleži, Francozi se kar vrstijo, in za vsako izvedbo človek začuti delež drugačne kulture. Zanimivo, da je ob takem doživetju za tržaški glasbeni ambient Auditorium A deželnega sedeža RAI prazen. Šibka reklama, ali tipično italijanska »filozofija imena«? Primerjava z Ljubljano se mi zdi obvezna, čeprav se je Primož Lorenz izogiba. »Premalo poznam tržaški glasbeni ambient,« pravi. Kljub temu izvemo, da je po njegovem mnenju ljubljansko glasbeno okolje mladini naklonjeno, doživelo je bliskovit vzpon s projektom Cankarjevega doma, ki je postal živahno kulturno središče. »Treba je pa poskrbeti za mednarodna tekmovanja, saj sedanja ne segajo čez domače meje,« zaključuje Primož Lorenz, »treba bi bilo takega, kakršen je mednarodni natečaj za komorno glasbo Sergio Lorenzi.«
Kako pa lahko komisija ocenjuje z istim merilom tako različne skupine, kot so npr. duo flavta-klavir in klavirski kvintet? »Merilo je nivo,« zaupa Promož Lorenz, »vendar je pri istem točkovanju dodeljena rahla prednost večjim skupinam kot je duo, saj je za dosežek istega spajanja potrebno veliko več dela. Pri ocenjevanju mora biti vsa pozornost zbrana na končnem rezultatu vseh glasbil - nobeno ne sme izstopati; komorna glasba je povezava med ljudmi. Njen izjemen pomen zasledimo v medsebojni povezavi glasbenikov v njihovih najglobljih hotenjih. Sam ne moreš nič, ne v glasbi in ne v življenju.«	CORRADO ROJAC
Izjemno bogat prikaz v zagrebškem muzejskem prostoru
Kelih, pozna gotika iz leta 1416
Muzejski prostor v Zagrebu gosti vse do 8. februarja prihodnjega leta spet izredno bogato razstavo, ki je zaradi svoje teme zbudila zanimanje kulturnega sveta. Gre za razstavo »Frančiškani na križišču kultur in civilizacij«. Zagrebška razstava je nekakšno nadaljevanje sarajevske, ki pa se je imenovala »Blago frančiškanskih
samostanov Bosne in Hercegovine«. Razlikuje se od sarajevske po nekaterih detajlih, saj predstavlja korak dlje v raziskovanju in vrednotenju do sedaj malo znanega blaga, ki ga hranijo frančiškanski samostani v BiH.
Ideja o razstavi se je porodila na Zavodu za zaščito kulturno-zgodovinske in naravne dediščine BiH; frančiškani so zamisel sprejeli z navdušenjem in se angažirali, s tem pa dokazali še enkrat svojo večstoletno kulturno tradicijo.
Frančiškani so od nekdaj na tleh Bosne: od konca XIII. stoletja. Svoj vikariat so ustanovili že leta 1340 in danes je na bosanskih tleh 14 frančiškanskih samostanov poleg štirih rezidenc. Hercegovski frančiškani pa so se odcepili od bosanskih v 19. stoletju in leta 1892 ustanovili »provinco« s sedežem v Mostarju (sedem samostanov in pet rezidenc). Kulturno pionirstvo (če ga lahko tako imenujemo) frančiškanov sega stoletja nazaj; tako nam je povsem razumljivo malo znano dejstvo, da je prvi muzej v Bosni in Hercegovini nastal leta 1884 prav v samostanu na Humcu pri Ljubuškem.
Med eksponati je mnogo slik, ki so nastale v časovnem razponu od 15. stoletja do danes. Umetniška obrt je zlasti zastopana s cerkveno posodo. Mnogo je predmetov iz zlata in srebra, stvaritev bosanskih zlatarjev in filigra-nistov. Nekaj je tudi kulturnih predmetov celo iz rimske dobe, med novejšimi dokumenti pa je zanimiv tisti, ki
ga je izdala leta 1941 rimska kurija. V njem daje navodila vsem hrvaškim frančiškanom, kako naj se vedejo med ustaškim režimom: Noben frančiškan-ne sme biti včlanjen v ustaškem gibanju in ne sme imeti opravka pri pregonih Srbov in Židov in pri odvzemu njihovega imetja.
Skratka, razstava nam nudi vpogled v kulturno-zgodovinsko dediščino, ki se je ohranila ali nastala prav po zaslugi frančiškanov na tleh Bosne in Hercegovine.
Razstava se bo podala še v druga mesta: v Beograd, Ljubljano in Dubrovnik, a bo vselej malce drugačna, saj niso vsi eksponati še dodobra preučeni. Tako je na primer marsikateri avtor pod razstavljenimi slikami naveden z vprašajem, saj se umetnostni zgodovinarji le počasi dokopljejo do novih spoznanj. A to je še dokaz več o neslutenem zgodovinsko-kulturnem bogastvu, ki se še skriva v frančiškanskih samostanih Bosne in Hercegovine.	(—SCH—)
Relief iz 3. stoletja (samostan Visoko)
V Ljubljani dve predstavitvi novih knjig slovenskih avtorjev
Da' pomeni jesen nekakšen začetek kulturne sezone, o tem smo že zapisali. To pa je tudi čas, ko dajo razne založbe na svetlo nove knjige. V teni zapisu bi radi opozorili na dva dogodka, ki bosta te dni v Ljubljani.
Drama SNG je za jutri v svojih pr0" štorih pripravila tiskovno konferenco, na kateri bodo spregovorili o novi drami Rudija Šeliga Volčji čas ljubezni, ki jo bodo uprizorili v petek, H-novembra, ob 19.30. Predstavili Pa bodo tudi plakat in grafiko slikarja Rudija Španzla ter seznanili z izdajo nove knjige avtorjev Rudija Šeliga in Dušana Jovanoviča, ki bo izšla pri c®‘ lovški založbi Wieser s tekstoma Volčji čas ljubezni in Jasnovidka ali Dan mrtvih.
Založba Mladinska knjiga pa vabi v četrtek ob 11. uri v gostišče pri Amer^ kanci, kjer bo tiskovna konferenca, n kateri bodo predstavili kar 9 novi ^ knjig. Gre za sledeče avtorje in nasl ve: Psomar in njegovi hlapci Saffl Simčiča, Apokalipsa vsakdanjosti Vi lomila Zupana, Sanjsko mesto Al®k sandra Peršolje, Način vezave Mal _ Vidmar, Tri igre Draga Jančarja, bodova pesem Marjana Rožanca, "ra Lojzeta Kovačiča, Mik Vide Mokri Pauer in Pozlata pozabe Igorja Brat ža.
Po likovni konferenci bo literarn. matineja, na kateri bodo avtorji bra odlomke iz svojih del.
Najbolje
prodajano
m v vi •
v Tržaški knjigarni
1. Maks Fabiani: O KULTURI MEST (Založništvo tržaškega tiska)
2. Marjuča Offizia: IZ MORJA V PONEV (Založništvo tržaškega tiska)
3. Umberto Eco: IL PENDOLO Dl FOUCAULT (Bompiani)
4. Razni avtorji: SLOVENI Dl CONFINE (Centro culturale pubblico polivalente)
5. Vinko Beličič: PESEM JE SPOMIN (Založba Tabor)
Bogata monografija Marijana Zadnikarja o Stični
Pronicanje v skrivnosti stiškega samostana
Križni hodnik pripoveduje je naslov monografije, ki jo je izdala Državna založba Slovenije o samostanu v Stični. Knjiga je bogato opremljena s slikovnim materialom, besedilo pa je v občutljivem esejističnem slogu pripravil dr. Marijan Zadnikar. Avtor, ki ga poznamo kot tehtnega strokovnjaka za srednjeveško umetnost, posebno za romansko obdobje v Sloveniji, nas tokrat popelje v samo središče stiškega samostana.
Štirikotni križni hodnik, ki se z enim krakom oklepa velike samostanske cerkve, je namreč osrednji prostor v zgradbi starega cistercijanskega samostana. Stična se po umetniško zgodovinski vrednosti uvršča v sam vrh slovenskih kulturnih spomenikov, srčika samostana pa je najbrž prav križni hodnik, kjer se je v svoji prisrčni skromnosti še najbolje ohranil stari srednjeveški duh. Cerkev in ostali predeli samostana so namreč doživeli precejšnje spremembe v času baroka, pa seveda tudi pozneje.
S svojim globoko doživetim besedilom nas avtor, v družbi meniškega opata, pospremi na pot skozi križni hodnik, kjer se nam na vsakem koraku spotoma odpirajo umetnostno zgodovinske zanimivosti. Tiho stopamo pod gotskimi oboki, ki se bočijo nekam okorno, saj se jim pozna še nekaj romanske
teže. Medtem pa nam moški in ženski obrazi, izklesani pred davnimi stoletji pod oporniki obokov hodnika, spregovorijo o dolgem življenju med tihim zidovjem.
Ko so se postave belih menihov, reformiranega benediktinskega reda, okrog leta 1135 naselile v današnji Stični, jih je sredi dolenjskih gozdov sprejela tišina samote in odmaknjenosti. Nastal je samostan, sprva v slogu romanske arhitekture, ki jo je pozneje, v 13. in 14. stoletju zamenjala gotska prezidava. V tem času je neznani mojster na različne načine okrasil tudi križni hodnik.
Cistercijani, imenovani po matičnem samostanu Citeaux v Burgundiji, so želeli v primerjavi s tedaj, vsaj tako so jih pojmovali, razkošnimi benediktinci, nazaj uveljavljati prvotno skromnost meniškega življenja. Odklanjali so tako dragocene predmete kot tudi kakršno koli nepotrebno olepševanje svojih prostorov. Toda dobrih sto let poznaje, po prihodu v Stično, je bilo že drugače, in križni hodnik je zaživel v izklesanih in poslikanih podobah, ki so samotnemu meniškemu življenju poglabljale svoj čar. Na sklepnikih obokov srečamo izklesane figure Kristusa in drugih motivov, strop pa so prekrile majhne freske. Te slikarije, ki bogatijo zgodnjegot-sko arhitekturo križnega hodnika, spadajo med naj-
starejšo stensko poslikavo na slovenskih tleh. F ke so motivno bogate in zajemajo iz široke . . ikonografije: tu srečamo alegorije štirih kreP° ,.e Usmiljenja, Resnice, Pravice, Miru, očake in Pre iz judovske stare zaveze, podobe štirih vetrov, ,g tastične živali itd. Žal so nekatere freske v ze slabem stanju, ponekod pa jih je prek stare p v na novo preslikal znani mojster Janez Ljubljan 15. stoletju.	.. spet
Ko se po opravljenem krogu skozi hoani« znajdemo na začetnem mestu, je za nami dolg Ciih Premostili smn <?p nnvnriri nrhitektlir6, izKl& . v-
bogastva, nam je takoj bolj domača.	, zq
Dr. Zadnikar je s svojim besedilom poskr ^a(ll strokovno obdelavo vseh zanimivosti, ki J1 . sj0g križni hodnik, hkrati pa je svoj osebni čustv . uie, skušal prilagoditi samemu prostoru, ki ga P.^jrflj Knjiga je torej zanimiva, saj gre za prvi flV. prikaz, ki drugod še ni bil objavljen. Z za v	a
torsko besedo pa je tudi košček odslikave ^aja življenja, ki se med stoletja starim zidovjem v z duhovnostjo in stremi k neskoinčme^MpERLE
Zunanjetrgovinska strategija Italije za prihodnje leto
Nadaljevati osredotočanje promocijskih sredstev v industrializiranih državah in hkrati z instrumenti »ad hoc« okrepiti ustrezno nastopanje v državah v razvoju in na območjih s planskim gospodarstvom. Z drugimi besedami: širiti kooperacijo, industrijsko sodelovanje, countertrade in delovanje delovnih skupin v okviru mešanih komisij. To so v glavnih obrisih smernice, ki se jih bo držala Italija tudi v prihodnjem letu za to, da uveljavi svoje proizvode in svojo tehnologijo na tujih tleh. Strategijo je Podrobno obrazložil minister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero v poročilu, ki ga je priložil vladni proračunski listini oziroma finančnemu zakonu za leto 1989. Glede najbolj industrializiranih držav minister omenja zlasti Priložnosti, ki jih ponuja italijanskim izvoznikom severnoameriško tržišče, kjer povpraševanje narašča in kjer so obeti toliko ugodnejši zaradi ošibitve dolarja. Tam bi bilo treba odpirati filiale in skladišča, prodajati tehnologijo m kupovati glavniške deleže. V Evropi naj bi prodirali zlasti v ZRN, V. Britanijo in Francijo, zunaj EGS pa v skandinavske države, kjer je udeležba Italije znatno manjša kot v drugih članicah OECD. Poglavje zase je Japonska, ki začenja odpirati svoj trg tujini in kamor bi veljalo pošiljati Predvsem končne potrošne dobrine, a kjer bi kazalo tudi nalagati kapitale. posebno pozornost naj bi posvetili Singapuru, Taivanu, Hong Kongu in Južni Koreji, sicer pretežno s prodajo instrumentalnih dobrin ter z industrijskim sodelovanjem, vtem ko naj bi odnosi z državami v razvoju (tu misli minister še posebno Latinsko Ameriko) sloneli prvenstveno na ustanavljanju mešanih družb in dobavljanju tehnologije. Kaj pa socialistični svet? Ruggiero priporoča nadaljevanje specializiranih sejmov v Sovjetski zvezi m na Kitajskem ter spodbujanje kratkoročnih dogovorov o industrijski kooperaciji ter dobavljanje sodobne tehnologije.
»Bluebird« buri duhove
t9 y°Pska gospodarska skupnost bo ni l' morda rešila kočljivo vprašaji' iai se av,°- ki ga tretja država srn Q V *žavl članici EGS, lahko in za JzdeJek evropske skupnosti “bl^0- neZ Problem je izzval avto ki ga je japonski Nissan evr'1 V 9/ii* ‘n 9a predstavil kot das°PS*° .VC)ziio - tudi s pogledom v So Po tržnem zenotenju Evrope. Prvi se uprjj Francozi, češ da avtomobil ev‘>evropski« če ga sestavlja le 70% pr ?Pskih elementov. Nato je afera dag ° V ^aii/o, kjer hoče Nissan pro-tos ifamo novembra in decembra le-zu ar 400 »bluebirdov«. Minister za nJo trgovino Ruggiero je izjavil,
da bo Italija počakala na odločitev izvršne oblasti EGS in se ji tudi pokorila, obenem pa je pisal v Bruselj, da količinski odstotek še ne zadostuje za preimenovanje vozila iz tretje države v »evropsko« vozilo, temveč je treba upoštevati tudi kakovostni odstotek, to se pravi tehnološko dovršenost izvirnih in drugih sestavnih delov. Do odločitve EGS bo Italija »bluebirde« uvažala »pod nadzorom«, ko (in če) se bo izkazalo, da jih ni mogoče imeti za evropska vozila, pa bo njihov uvoz podvrgla kontingentiranju, torej mehanizmu, ki prepoveduje, da bi uvoz avtomobilov iz držav nečlanic EGS presegel raven 10.500 enot letno.
Doklej »dollar standard«?
Bo »kraljestvu dolarja« zaradi silovite ofenzive jena zares odklenkalo? Ekonomistov, ki tako mislijo, je zmerom več. Dokaz, da se hegemonija ameriškega denarja hudo maje, pravijo, je že v posojilu, ki ga je te dni izdala Švedska, in sicer v vrednotnicah, ki so izražene v jenih (50 milijard), ne pa v dolarjih. Pravi juriš investitorjev na to posojilo jasno kaže, da se izneverjajo zelenemu bankovcu. Med konkurenčnima valutama mora sicer biti neka logična menjalna ni-halnica, kar pa se zdaj dogaja, odraža vse večje zaupanje v čvrstost japonskega gospodarstva, tembolj, ker je Tokiu uspelo nekaj, kar se ni zdelo mogoče: zaščititi konkurenčnost japonskega blaga in hkrati obdržati trgovinski surplus, čeprav se vrednost jena že tri leta krepi. Ne samo, japon-
ska centralna banka, ki je nekoč odločno podpirala dolar, ga zdaj zapušča, da bi se lahko jen internacionaliziral in omogočil Japonski še globlji prodor na svetovno tržišče. Dolar pa se temu ne more zoperstavljati, ker ga bremeni ogromen trgovinski primanjkljaj, zaradi katerega mora njegova vrednost čedalje nižje, če hočejo Američani povrniti svojemu blagu vsaj nekaj konkurenčnosti. Mnogi ekonomisti so mnenja, da je »dollar standard« za v ropotarnico in da ga mora zamenjati nov »bretton woods«, po katerem bi se menjalni tečaji ravnali po košarici močnih valut (dolarja, jena im marke). Toda nekateri trdijo, da jen tega ne bo dovolil in da bo od dolarja prevzel štafetno palico hegemonije.
RAN K XEROX
Poskusite potolči rekord.
Izboljšati morate rekord učinkovitosti Kako7 Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000 Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza
Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestilavsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
: :					, 		> •		 „ patronat inac s	m	nje		lllil		Simone**
Upokojenci so dolžni prijaviti dohodke če hočejo prejemati družinsko doklado
VPRAŠANJE. Od zavoda INPS prejemam minimalno pokojnino in kar naprej mi pošiljajo razne modele, s katerimi me sprašujejo za dohodke. Pred dvema mesecema sem moral javiti dohodke, da mi ne znižajo minimalne pokojnine, sedaj pa so mi dali še en podoben formular in kolikor sem razumel, se nanaša na družinsko doklado, ki jo prejemam za ženo. Ni mi jasno, če moram kot dohodek navesti vojno pokojnino in pa dohodek od stanovanja.« (F. C.)
ODGOVOR. Upokojenci, ki prejemajo ali so prejemali družinsko doklado za zakonca ali družinske člane v breme, v teh dneh dobivajo posebne obrazce zavarovalnega zavoda INPS, s katerimi lahko vložijo prošnjo za pridobitev pravice oziroma ohranitev ekonomskega dodatka za družinske člane v breme. Osebam, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ni treba vračati obrazca, kdor pa to lahko koristi, mora čimprej oddati izpolnjeni formular z navedbo lastnih dohodkov in tudi družinskih članov v letu 1987, kar velja kot osnova za izplačevanje družinskega nakazila za obdobje 1. julij 1988 - 30. julij 1989. Družinsko skupnost sestavjajo poleg upokojenca še zakonec, mladoletni otroci in tisti polnoletni otroci, ki so priznani kot popolni invalidi. V poštev ne pridejo Zako-
nec in otroci tujega državljana, ki bivajo v tujini, razen če med državama ne velja princip recipročnosti, oziroma obstaja posebna konvencija. Kar zadeva dohodke, ki jih je treba javiti, pridejo poleg običajnih dohodkov iz davčne prijave 740 v poštev - vendar le, če presegajo 2 milijona lir - tudi ostali sicer neobdavčeni dohodki, kot so civilne invalidnine, socialne pokojnine, obresti bančnih in poštnih vlog ter donos državnih vrednostnih papirjev (pod CCT). Izrecno so izvzeti (in se torej ne upoštevajo) vojne pokojnine, rente INAIL, družinska doklada in odškodnina za oskrbo nepokretnih oseb. Zakonca smatramo, da je v breme upokojenca, če ni njegov lanski dohodek presegal 6.828.700 lir.
Med dohodke, ki jih mora naš bralec navesti na obrazcu, je treba vključiti tudi simboličen dohodek od lastnega stanovanja, medtem ko vojna pokojnina sploh ne pride v poštev, čeprav je INPS v svoji prvi okrožnici pomotoma označil kot obdavčljiv tudi ta vir dohodka.
DO ČETRTKA PLAČATI KMEČKE PRISPEVKE
Kmečki zavarovanci morajo do četrtka, 10. t. m., plačati tretji obrok rednih socialnih dajatev za pokojninski sklad in morebitni tretji obrok davka na zdravje.
NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
^adnekotacije__________________
lloydraM................ 42800
Uovri rio............... 18250
ras sp................... 7800
Sai P' ................. 18400
Sai riso................ 20400
....................... 8000
Mor, ed !°n ............. 2084
Pirein " riSp............. 962
Pirelli riso............. 3075
ti" 4:	3136
i"!a 'isp.'::::.......
n"'a ^p. nc..:......
R Pas=ente ....	  -17n
5523?-«».::::::::: SS
premuda,enSp............. 2690
Premuda riso............. 1700
Sip “ nsP................ iRsn
3.11.	7.11.
1830
2872
2890
1260
pas,°9i '.!
v°mau
1650
3140
2515
318
2650
42780
17850
7700
44300
18290
21200
8200
2049
956
3140
3095
1860
2823
2890
1220
5235
2640
2720
1850
1700
3125
2515
312
2710
Fidis..............
Gerolimich.........
Gerolimich risp. . . .
SME ...............
Štet...............
Štet W 10 .........
Štet W 9 ..........
Štet risp..........
Tripcovich ........
Tripcovich risp. nc . Alt. Immobiliari ...
FIAT ..............
FIAT priv..........
FIAT risp..........
Gilardini..........
Gilardini risp.....
Dalmine ...........
Marzotto...........
Marzotto risp......
Marzotto risp. nc . .
7200
92
79
4820
4050
2000
1050
3150
6580
2450
3600
10290
6462
6190
12930
9110
252
6270
6200
4375
7200
90
79
4810
4040
2000
1060
3050
6700
2490
3625
10220
6445
6185
12900
9200
253
6290
6100
4380
NEURADNO TRŽIŠČE
I. C. C. u..............
SO. PRO. ZOO............
Carnica Ass.............
660
900
12000
660
900
12000
~~——----------------7. 11 spr. %
^kajndusirija ■ kmetijstvo
........................ 9910	+0,10
........................ 9830	+1,35
perugina................ 5699	+0,86
................ 3080	+0,65
- bančništvo________
2lleanza Ass V........	41000	~2'03
Assita|ia	p’ por--	38120 —1,79
i UsOnia .............. 16489	—0,06
P,ina Assord............ 2450	—°'04
Jerali Ass ............ 17990	-
jal|a Ass ............. 42800	+0,16
I “eille '	11850	—
l F°ndiaria =,......... 97050	—0,46
U0Previdente .......... 67300	-°-31
JhU
7.11. spr. %
Unicem................ 24850 +1,42
Unicem risp........... 9600 +2,56
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
^^0 :::::;;;;
h0r° ord.' P°rt.......... 18290
Ba!?01 pr'vi
-a°ca Coi
17850 —0,83 44300 —0,44 + 0,22 22300 —0,40
cancpteltaliapa::::	2974
Prelito ItaL ........ 7652
n,erbanr= ° ......
MppCnca0rd' .......
16020 —0,49 + 1,91 + 0,47 + 1,13
1603
19850
1,04
Car, ^ 'NDUSTRIJA - CEMENT______________
LEspresrs90°0rd........... 14380	+0,38
M°ndad0ri ...............  25150	+0,19
Podori Priv............... 23200	+0'91
Ce;9:af- Editoriale..... 12200	-°'89
l,am®ntir ale...........	5045	+0,09
.......................... 3770	—0,26
.............. 129900	+2,44
Calp 		2499	—
Fidenza Vetrar 1000 		6675	+ 0,15
Italgas 		2064	+ 0,68
Mira Lanza		40500	—
Montedison 1000 		2059	—0,38
Montefibre 		1650	—0,54
Pirelli 		3139	+ 0,60
Pirelli risp		3095	+ 0,97
Recordati ord		9250	+ 0,54
Saffa		8095	—0,67
Siossigeno		26900	+ 1,93
Snia BPD 		2820	—0,87
Snia Fibre 		1450	—0,61
Snia Tecnopolimeri		5360	—0,37
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		5130	—0,50
Silos Genova		—	—
Standa 		18650	—0,79
Standa risp. port		6580	+ 0,15
Alitalia cat. A		2200	—1,12
Alitalia priv		1379	—1,50
Italcable		14690	+ 1,52
SIP 		3111	—0,44
SIP risp. port		2490	—
Sirti		10105	—0,44
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti .......... 5525	—0,31
Tecnomasio.................. 1600	—0,31
Bastogi................... 315,25	—0,23
	7. 11	spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP januar 1989 12,5% . . .	100,20	
BTP julij 1990 10,5% 		99,05	—
BTP maj 1990 10,5% 		100,60	—
BTP nov. 1988 12,5%		100,00	—
BTP okt. 1988 12,5% 		100,10	—
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU 1982/89 13% . . .	104,60	
CCT ECU 1982/89 14% . . .	101,40	—
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	107,00	—
CCT ECU 1984/91 11,25% .	107,00	—
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	107,00	—
CCT ECU 1985/93 9% . . . .	102,50	—
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	104,30	—
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	101,60	—
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	105,05	—
CCT april 1992 10%		97,45	—
CCT julij 1992 IND		96,50	—
CCT januar 1991 IND		99,15	—
CCT julij 1993 		96,40	
VODILNE DELNICE		
	7. 11.	spr. %
Bonifiche Siele 		34100	+ 0,29
Bonifiche Siele risp. .'....	9150	+ 0,10
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	6201	+ 0,86
CIR risp		6131	+ 0,87
Cofide		5875	—0,76
Comau Finanziaria 		2710	+ 0,37
Editoriale SpA 		2990	+ 1,70
Euromobiliare 		7150	—0,55
Ferruzzi Agric		1738	—0,11
Fidis 		7100	—0,14
Fimpar 		1430	+ 1,06
Finarte 		3510	—
Fiscambi Holding		6700	+ 3,39
Fiscambi risp		1770	—
Fornara 		2160	—
Gaic 		30700	—
Gemina		1850	+ 0,21
Gemina risp		1820	—
Gerolimich		90,00	—
Gerolimich risp. port		79,75	+ 0,94
IFI priv		20400	+ 2,05
IFIL fraz		4082	+ 1,03
IFIL risp. port. fraz		1875	—0,84
Iniziativa Meta		—	—
Iniziativa Meta risp		—	—
Italmobiliare		142500	+ 0,70
Pirelli & C		7460	—0,26
Riva Finanziaria 		9230	—
Sabaudia Finanziaria . . . .	' 		—
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		1959	+ 0,71
SME 		4760 .	—1,24
SMI Metalh		1118	—
SMI Metalli risp		935	+ 0,53
SOGEFI		4100	+ 1,48
Štet		4005	—0,52
Štet risp. port		3100	—0,32
7. 11 spr. %
CCT december 1990 IND CCT februar 1991 IND
CCT februar 1997 _____
CCT junij 1993 CV IND CCT marec 1991 IND . CCT nov. 1993 CV IND CCT sept. 1993 CV IND CCT avgust 1992 .... CCT avgust 1993 .... CCT 1983/93 TR 2,5% CCT avgust 1988/93 IND CCT avgust 1990 IND . . . CCT avgust 1991 IND . . . CCT avgust 1995 IND . . .
CCT avgust 1996 ........
CCT april 1991 IND
CCT april 1992 .........
CCT april 1995 IND
CCT april 1996 .........
CCT december 1990 IND CCT december 1991 IND CCT december 1995 IND

99,75	—
99.20	—
95,55	—
95,00	—
99,15	—
96,85	—
96.20	—
97,90	—
95,55	—
88,05	—
99.20	—
94,65	—
96,60	—
94.20	—
99.20	—
J*
7. 11. spr. %
Tripcovich .................. 6695	+0,98
Iripcovich risp. nc.......... 2490	+ 0,60
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO_______________
Attiv. Immobiliari........... 3625	+0,69
Calcestruzzi................ 10020	+0,35
Cogefar ..................... 4990	—0,10
Del Favero................... 4280	+0,11
Grassetto SpA .............. 11210	—1,66
IMM Metanopoli............... 1090	—
Risanamento Napol! ......... 18460	+0,16
Vianini ..................... 3020	—
— MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord................ 3120	+1,56
Danieli & C.................. 8300	+2,46
Data Consyst................. 9416	+0,22
Fiar SpA.................... 15250	—0,58
Fiat........................ 10240	—0,09
Fiat priv.................... 6460	+ 0,24
Fiat risp.................... 6181	+0,01
Franco Toši ................ 18800	—3,34
Gilardini................... 12900	+0,07
Magneti Marelli.............. 3185	—0,46
Merloni...................... 2970	—
Necchi ord................... 2700	+3,44
Olivetti ord.......,...... 10140	—
Olivetti priv................ 6050	—0,81
Pininfarina.................. 8950	—0,55
Rodriguez SpA................ 9830	+0,15
Safilo ...................... 5598	—0,35
Safilo risp.................. 5499	—
Saipem....................... 2243	—0,31
Saipem risp.................. 2051	—5,04
Teknecomp ................... 1236	—00,8
CCT december 1996 IND
CCT ECU febr. 1994 _____
CCT ECU maj 1994 CCT EFIM avg. 1988 IND CCT ENI avg. 1988 IND CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND .
CCT februar 1996 ......
CCT februar 1997 IND . CCT jan. 1990 BA 12,5%. CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND . . CCT januar 1992 IND . . CCT januar 1992 11% . CCT januar 1993 IND . . CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND . . . CCT januar 1995 IND . . . CCT januar 1996 IND . . . CCT INAM jan. 89 12,5% CCT jul. 88 EM 83 IND CCT julij 1990 IND . . CCT julij 1991 IND . . CCT julij 1995 IND . .
CCT julij 1996 .....
CCT maj 1991 IND . .
CCT maj 1992 .......
CCT maj 1995 IND . .
CCT maj 1996 .......
CCT maj 1997 IND . . CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 . . . CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IND
CCT nov. 1991 IND_____
CCT nov. 1992 IND______
CCT nov. 1995 IND ... . CCT nov. 1996 IND ... . CCT oktober 1993 IND . CCT okt. 88 EM 83 IND CCT oktober 1990 IND . CCT oktober 1991 IND . CCT oktober 1995 IND . CCT oktober 1996 IND . CCT sep. 88 EM 83 IND CCT sep. 1990 IND .
CCT sep. 1991 IND .
CCT sep. 1995 IND .
CCT sep. 1996 IND .
CTS marec 1994 IND CTS april 1994 IND ED SCOL 1975/90 9%
ED SCOL 1976/91 9%
ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . .
7. 11 spr. %
95,95
98,60
100,00
95,70	—
102,90	—
102,20	—
102,15	—
100,05	—
100,55	—
95,55	—
95,95	—
100,15	—
99,20	—
94,60	—
96,05	—
94,10	—
94.45	—
95.45	—
97,90	—
95.50	—
96.50	—
94,85	—
94,30
73,70
72,55
101,10
102,10
101,20
104,80
74,10
Nogomet: po petem kolu v italijanski A ligi
Inter sam na vrhu lestvice
MILAN — Po devetih letih je Inter ju uspelo. Sam je na vrhu razpredelnice in z uspehom proti Sampdorii je utišal marsikaterega črnogleda, ki je že pred prvenstvom trdil, da taka postava ne bo konkurenčna Milanu, Napoliju in ostalim ekipam, ki se bodo potegovale za naslov državnega prvaka.
Trapattonijeva postava, ki v tej sezoni razpolaga z »nemškim motorjem« je doslej izredno motivirano zaigrala in v 5 srečanjih štirikrat slavila in na eni tekmi igrala neodločeno.
Sicer zadnje prvenstveno kolo je potrdilo premoč milanskih enajsteric. Gullitov Milan je namreč zmagal v Veroni z zadetkoma nizozemskega asa in Virdisa delno odpravil krizo, ki je zajela Sacchijeve varovance. Zmaga v Veroni pa je blagodejno vplivala na vzdušje znotraj ekipe, ki se že pripravlja na jutrišnje odločilno tekmo v zasneženem Beogradu proti Crveni zvezdi.
Rui Barros in Zavarov sta tudi proti Bologni pokazala vse, kar znata. Njun prihod je turinski ekipi zagotovil odločno večjo prodornost v napadu, kar se kaže v dosedanjih 10 doseženih zadetkih.
Od ostalih srečanj velja omeniti neodločen izid, ki ga je dosegel Napoli pred domačim občinstvom proti Laziu, težavno zmago Rome proti Piši ter nepričakovano delitev točk med Fiorentino in Atalanto.
Udinese zmagal in obdržal 3. mesto
Kljub neuspehu so Lombardovi varovanci obdržali 2. mesto na razpredelnici in v nedeljo bodo pred domačim občinstvom imeli priložnost, da dosežejo 6 zaporedno zmago.
Pro Gorizia na 2. mestu
GORICA — S prepričljivo zmago proti Montebelluni je goriška postava dosegla četverico ekip na 2. mestu razpredelnice. Del Nerijevi varovanci so v nedeljo zaigrali zelo dobro in to še posebno v drugem polčasu, ko so povsem nadigrali goste.
Monfalcone, ki je igral proti vodeči Cittadelli, je bil nezasluženo poražen. Sodnik je namreč ob izteku srečanja dosodil domačim izmišljeno 11-metrovko.
Košarka: San Benedetto ugnal tudi Dalipagičev Glaxo
GORICA — »Praja« Dalipagič (48 točk) ni zadostoval, da bi zagotovil Glaxu zmago proti razigranim Goričanom, ki so po podaljšku premagali glavnega favorita za napredovanje. Srečanje pred polno športno palačo je bilo izredno zanimivo in občinstvo se ni dolgočasilo. Ekipi sta si bili vseskozi enakovredni in to tudi po 40. minutah igre, tako da je bil potreben podaljšek.
Goričani so dobro izkoristili prednost popolne postave (gostje so zaradi 5 napak igrali brez centrov) in z odločilnim košem Borsija dosegli četrto prvenstveno zmago.
VIDEM — Z zadetkom Brance proti Padovi si je videmski drugoligaš zagotovil četrto prvenstveno zmago in obdržal 3. mesto na razpredelnici. Kljub golu prednosti, velja podčrtati, da so si Furlani zmago povsem zaslužili, saj so vseskozi gospodarili na igrišču in v drugem polčasu zapravili vrsto zrelih priložnosti za gol.
Triestini na tujem ne gre
REGGIO EMILIA — Tržačanom na tujem ne gre. Tudi v Reggio Emilii so namreč potegnili krajši konec, čeprav velja povedati, da so na tem srečanju zaigrali odločno boljše kot na prejšnjih gostovanjih. Še več. Gostje so v prvem polčasu vodili igro in ustvarili pol ducata priložnosti za zadetek.
Na žalost pa se je vehementna igra Triestine razblinila v drugem polčasu, ko so domači dosegli zmagoviti zadetek.
Stefanel sam v vodstvu
S izdatno zmago proti Sebastianiju je tržaški Stefanel ostal sam na vrhu razpredelnice in opravičil vlogo glavnega favorita za napredovanje v višjo ligo. Tanjevičevi varovanci se niso veliko trudili, da so nadigrali bivšega prvoligaša iz Rietija. Že od vsega začetka je bila premoč domačih očitna in končna zmaga ni bila nikoli v dvomu.
Maraton: Bettiol in Foglieva odlična v New Yorku
NEW YORK — Na slovitem newyorškem maratonu, na katerem je letos nastopilo več kot 2 milijona tekmovalcev, so se italijanski atleti zelo dobro odrezali. Salvatore Bettiol je v hudi konkurenci zasedel drugo mesto za škotskim tekačem Stevom Jonesom. Isto mesto, v ženski konkurenci, pa je dosegla Laura Fogli, ki je morala priznati premoč le Norvežanke Waitzove.
				
Sil	lil	■II	11	jugoslovanski nogomet - jugoslovanski nogomet
C. zvezda z igro ni zadovoljila
Veliki derbi med Crveno zvezdo in Dinamom je bolj kot domače navijače (samo 10.000 jih je bilo) zanimal Milančane, kajti sreda je vse bliže. Na snegu Crvena zvezda ni navdušila, še zlasti v prvem polčasu ne, toda proti Milanu bo igral tudi vojak Savičevič, veliki mojster driblingov.
Partizan, ki bo v sredo gostoval v Rimu, je bil na Reki prav tako slabši v prvem polčasu, boljši pa v drugem. Rijeka je vodila z golom Mladenoviča, izenačil pa je V. Djukič. Rečane je v finišu reševal novi vratar Gabrič, toda ob streljanju enajstmetrovk je bil Partizanov vratar Omerovič vendarle uspešnejši. Partizanov trener Vukotič je po zmagi po enajstmetrovkah dejal, da je to spodbuda za tekmo ter da bo njegovo moštvo skoraj zanesljivo ubranilo prednost. Zanimivo je, da je Rijeka štirikrat igrala neodločeno, a je vsakič izgubila po strelih z bele točke.
Vodilna Vojvodina je z 1:0 zmagala v Subotici s Spartakom in je s tekmo manj vse bliže jesenskemu naslovu. To ji tudi ni bilo posebno težko, saj je imela na koncu kar dva igralca več. Zanimiva je bila tekma Željezničar -Hajduk, ki so jo po enajstmetrovkah dobili Spličani. Sarajevčani so bili po igri veliko boljši, toda po vodstvu z 1:0 je Bokšič izenačil dve minuti ped kon-
cem. Tedaj so Spličani zamenjali vratarja, to je bila očitno prava poteza, kajti Pudar je ubranil kar tri strele z bele točke. In še zanimivost s te tekme. Srečala sta se ljubljanski trener Gugolj, ki vodi Željezničarja, in Hajdukov napadalec Krstovič, ki ga je nekoč Gugolj napodil iz Olimpije. Krstovič se mu je tokrat dobro maščeval, saj je opravil tako rekoč vse za izenačujoči zadetek. Velež, ki v četrtek igra s portugalskim Belenensejem, je končno le zmagal s Sarajevom (1:0), njegovi napadalci pa so gol dosegli po natanko 597 minutah igre.
V II. ligi je Olimpija gostovala v Ki-kindi izgubila z 0:1 in morala tekmecu prepustiti tretje mesto. Poraz za Ljubljančane ni bil posebno boleč, saj so nastopili močno oslabljeni in že bolj mislili na derbi prihodnjega kola z Borcem za Bežigradom. Kljub vsemu pa Ljubljančani niso razočarali in imeli dve stoodstotni priložnosti, drugo prav v zadnji minuti, ko so vsi žogo že videli v mreži, a je zadela le vratnico.
IZIDI 13. KOLA 1. ZNL: C. zvezda -Dinamo 3:1 (1:1), Rijeka - Partizan 4:5 (1:1, 1:0) — po llm, Željezničar - Hajduk 6:7 (1:1, 0:0) - po llm, Vardar -Osijek 2:0 (1:0), Budučnost - Sloboda 1:2 (0:2), Rad - Napredak 2:1 (1:1), Rad-
nički - Čelik 2:0 (0:0), Velež - Sarajevo 1:0 (0:0), Spartak - Vojvodina 0:1 (0:0).
LESTVICA: Vojvodina 17, Dinamo in Hajduk 15, Rad 14, Radnički 13, Partizan, Velež in Osijek 12, C. zvezda in Vardar 11, Sloboda 10, Sarajevo, Budučnost in Spartak 9, Rijeka in Napredak 8, Željezničar 4, Čelik 0.
PRIHODNJE KOLO (27. 11.): Sloboda - Čelik, Vojvodina - Radnički, Partizan - Spartak, Sarajevo - Rijeka, Hajduk - Velež, Dinamo - Željezničar, Napredak - Č. zvezda, Osijek - Rad, Budučnost - Vardar.
IZIDI 14. KOLA 2. ZNL: Kikinda -Olimpija 1:0 (1:0), Borac (BL) - Mačva 5:2 (2:1), Bačka - Novi Pazar 2:1 (1:1), Beograd - Velasica 3:1 (1:0), Priština -Dinamo 1:0 (0:0), Sloboda - Proleter 1:0 (1:0), Borac (Č) - GOŠK Jug 1:0 (1:0), Radnički - Pibenik 3:0 (1:0), Leotar -Liria 2:0 (0:0), Pelister - Sutjeska 1:3 (0:1).
LESTVICA: Borac (BL) 21, Proleter 17, Kikinda in Olimpija 16, Borac (Č), Šibenik, Pelister 14, Beograd, GOŠK Jug, Leotar in Radnički 12, Priština, Liria in Sutjeska 11, Bačka in Sloboda 10, Dinamo in Novi Pazar 9, Belasica in Mačva 8.
PRIHODNJE KOLO (13. 11.): Olimpija - Borac (BL).
Namizni tenis: po zmagi v 2. kolu pokala ETTU
Zdaj v Frankfurt ali Budimpešto
Ekipa Krasa Globtrade se je uvrstile v 3. kolo evropskega nimiznoteniške-ga tekmovanja za pokal ETTU Nancy Evans. Krasovke so se za to tekmovanje, po prvih dveh prvenstvenih nastopih in krajšem premoru, še posebej vestno pripravljale. Zmaga s Pera Thessaloniki bo prav gotovo tudi najboljša spodbuda za nadaljevanje prvenstva potem, ko so varovanke trenerja Šercerja dvakrat izgubile s 4:3.
Po zmagovitem nastopu z ekipo iz Soluna je trener Krasa Globtrade Matjaž Šercar povedal naslednje: »Za nastop v tekmovanju za evropski namiznoteniški pokal smo se dokaj vestno pripravili. Prekinitev prvenstva in prazniki so nam prišli kot po naročilu. Srečanje z Grkinjami je bilo glede treningov še dodaten razlog, čeprav niti prej nismo držali križem rok. Naša najboljša igralka Batiničeva je izbojevala dve pričakovani zmagi. Pohvalil pa bi mlado Alenko Obad, ki je pokazala lep napredek in premagala drugo najboljšo igralko Thessalonikija. Izredno dobrodošla sta tudi uspeha Miličeve za nadaljevanje prvenstva v najvišji italijanski ligi. Omeniti moram, da italijanski ženski namizni tenis nenehno napreduje in temu napredovanju moramo tudi mi slediti. To je bilo sicer opaziti takoj potem, ko smo drugič osvojili državni naslov.«
Brez večjega naprezanja je bila dvakrat uspešna Branka Batinič, ki že
drugo leto brani barve Krasa Globtrade. »Svojega nastopa,« je pričela Branka Batinič, »ne bi komentirala. Še posebej sem bila vesela uspeha mlade soigralke Alenke Obad, ki je dosegla tudi prvi mednarodni uspeh. Dobrodošli sta tudi zmagi Miličeve za prihodnje prvenstvene nastope predvsem glede zaupanja v lastne moči. V 3. kolu nas čaka povsem drugačen tekmec. Želim, da bi bile naše prihodnje nasprotnice predstavnice kluba Frank-
furter TG 1847, za katerega sem nastopala v sezoni 1985/1986, in smo drugič zapored osvojile državni naslov. Leto prej je bil Frankfurter tudi prvak, ko je zanj igrala južnokorejska igralka. Kot mi je znano, moje bivše soigralke za letošnje sezono se niso ojačile. Upam,- da jim je uspelo premagati Fo-varosi Vizmuvek iz Budimpešte, ki je tudi zame velika neznanka.«
Na sliki ekipi pred pričetkom srečanja. (Foto Križmančič)
	ned	«5 ■81	IB|i h	izidi
Italijanska A liga
IZIDI 5. KOLA
Ascoli - Pescara 0:1, Bologna - Juventus 3:4, Como - Lecce 2:1, Fiorenti-na - Atalanta 1:1, Inter - Sampdoria 1:1, Napoli - Lazio 1:1, Roma - Piša 2:1, Torino - Cesena, Verona - Milan 1:2.
LESTVICA
Inter 9, Milan 8, Napoli, Juventus, Sampdoria in Fiorentina 7, Roma 6, Atalanta, Lecce, Lazio, Verona in Como 5, Torino in Pescara 4, Bologna in Cesena 2, Ascoli in Poisa 1.
PRIHODNJE KOLO (20. 11.)
Cesena - Roma, Como - Inter, Juventus - Napoli, Lazio - Verona, Lecce - Ascoli, Milan - Atalanta, Pescara -Torino, Piša - Fiorentina, Sampdoria -Bologna.
Italijanska B liga
IZIDI 9. KOLA
Ancona - Reggina 1:1, Bari - Barlet-ta 2:0, Catanzaro - Sambenedettese 2:0, Empoli - Parma 2:0, Genoa - Monza 1:0, Messina - Cosenza 1:1, Piacenza -Avellino 0:1, Taranto - Cremonese 0:0, Udinese - Padova 1:0.
LESTVICA
Genoa 14, Bari 13, Udinese 12, Catanzaro in Avellino 11, Taranto 10, Li-cata, Brescia, Cosenza, Empoli, Cremonese, Ancona in Reggina 9, Padova in Parma 8, Messina, Monza in Piacenza 7, Barletta 6, Sambenedettese 3.
PRIHODNJE KOLO (13. 11.)
Avellino - Licata, Barletta - Piacenza, Cosenza - Catanzaro, Cremonese -Bari, Empoli - Udinese, Genoa - Brescia, Monza - Padova, Parma - Ancona, Reggina - Taranto, Sambenedettese -Messina.
Snaidero - Hitachi 111:96: Allibert -Philips 87:103; Arimo - Ipifim 90:91; Benetton - Paini 87:75; Alno - Riunite 83:81.
LESTVICA
Philips Milan 10, Scavolini Pesaro 8, Wiwa Cantu, Snaidero Caserta, Alb' bert in Enichem Livorno in Benetton Treviso 6, Hitachi Benetke, Paini Neapelj, Knorr Bologna, Divarese, Riunite Reggio Emilia, Arimo Bologna in Ip!' fim Turin 4, Alno Fabriano in Phonola Rim 2.
PRIHODNJE KOLO (13.11.)
Philips - Benetton; Phonola - Alno; Knorr - Snaidero; Enichem - Scavolini; Ipifim - Allibert; Riunite - Arimo; Hitachi - Divarese; Paini - Wiwa.
/ - ,
fS-s€=J! fjn' ‘ar
Ciack Aleksinas - 34 točk
Italijanska C-1 liga
REGGIANA - TRIESTINA	1:0 (0:0)
STRELEC: Silenzi v 47'.
REGGIANA: Facciolo, De Vecchi, Cor-nacchia, Daniel, De Agostini, Tacconi, D' Adderio, Zamuner, Silenzi, Gabriele, Ra-bitti (Dominissini).
TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Costan-tini, Cerone, Tommasoni (Trombetta), Danelutti, De Falco, Papais, Simonetta, Casaroli, Lenarduzzi.
IZIDI 9. KOLA
Arezzo - Spal 2:0, Carrarese - Prato 2:1, Centese - Modena 1:0, Livorno - Lucche-se 1:2, Mantova - Montevarchi 2:1, Reg-giana - Triestina 1:0, Spezia - Trento 1:1, Venezia Mestre - Derthona 1:1, Virescit -Vicenza 0:0.
LESTVICA
Spezia 13, Reggiana, Triestina, Luc-chese, Derthona in Carrarese 11, Trento in Modena 10, Virescit, Arezzo in Mantova 9, Montevarchi in Prato 8, Spal, Livorno in Centese 7, Venezia 6, Vicenta 4.
PRIHODNJE KOLO (13. 11.)
Derthona - Livorno, Lucchese - Vicenza, Modena - carrarese, Momntevarchi -Arezzo, Prato - Virescit, Spal - Venezia Mestre, Spezia - Reggiana, Trento -Mantova, Triestina - Centese.
Meddeželna liga
PRO GORIZIA - MONTEBELLUNA
3:1 (1:0)
STRELCI: Trevisan v 14', Michelin v 65', Romano v 66' in Gon v 80'.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Cal-vani, Della Valentina, Marassi, Cotterle, Bano, Gon, Romano, Giacomin, Trevisan (Lugnan).
IZIDI 9. KOLA
Caerano - Pasianese 2:0, Cittadella -Monfalcone 2:1, Miranese - Bassano 0:0, Opitergina - Mira 1:1, Pievigina - Tombolo 0:0, Pro Gorizia - Montebelluna 3:1, San Donž - Gemeaz 0:0, Clodia - Sacilese 0:0, V. Veneto - Conegliano 0:0.
LESTVICA
Cittadella 15, Montebelluna, Pro Gorizia, Tombolo, Opitergina in Conegliano 11, Clodia, San Dona, Mira in Pievigina 10, Monfalcone, Bassano in Gemeaz 9, Caerano 7, V.. Veneto 6, Pasianese, Sacilese in Miranese 4.
PRIHODNJE KOLO (13. 11.)
Conegliano - Cittadella, Gemeaz - Caerano, Mira - Bassano, Monfalcone - San Dona, Montebelluna - Pievigina, Pasianese - V. Veneto, Sacilese - Miranese, Tombolo - Opitergina, Unionclodia - Pro Gorizia.
Italijanska A-1 liga IZIDI 5. KOLA
Scavolini - Knorr 89:79; Divarese -Enichem 98:79; Wiwa - Phonola 108:91;
1. — 1. Finget Bi	2
2. Flysong Gar	1
2. — 1. Esperantom On	1
2. Folly Gian	X
3. — 1. Folgore Om	1
2. Dunkirk	X
4. — 1. Eter Aver	X
2. Barbante	1
5. — 1. Floring	X
2. Fullmer	2
6. — 1. Stormywind	X
2. Rodiana	1
KVOTE	
12 (77 zmagovalcev)	7.000.000
11 (984 zmagovalcev)	535.000
10 (7.498 zmagovalcev)	97.000
Italijanska A-2 liga
SAN BENDETTO - GLAXO 1°1:98
(49:51, 92:92)
SAN BENEDETTO: Bullara 13, vitez 13, Borsi 3, Hordges 15, Alexinas 34, Esposito 1, Gnecchi 7, Ardessi 15-
GLAXO: Lardo 6, Dalla Vecchia *>• Brumatti 14, Bailey 12, Dalipagič 4 ^ Moretti 4, Sfiligoi 8, Zamberlan 1, Bru samarello.
IZIDI 5. KOLA
Neutro - Brara 106:93; Irge - Teore ma 94:91; Pescara - Kleenex 97:90; Viola - Jolly 83:76; Sharp - Fantoni 90:8»; Marr - Annabella 79:78; Sangiorgese Filodoro 77:80; San Benedetto Glaxo 101:98.
LESTVICA
Irge Desio 10, S. Benedetto, Braga Cremona in Marr Rimini 8, Pescara, Filodoro Brescia, Viola R. Calabria i Neutro Firence 6, Fantoni Vide ■ Sharp Montecatini, Glaxo Verona 1 Kleenex Pistoia 4, Teorema Arese, 3° ly Forli in Annabella Pavia 2, Sangi° CJ6S6 0.
PRIHODNJE KOLO (13.11.)
Fantoni - Pescara; Annabella -	*
la; Sharp - Sangiorgese; Jolly - s-nedetto; Kleenex - Marr; Filodoro Braga; Glaxo - Irge; Teorema - Neu
Tib
:ipi
Italijanska B-1 liga
TEFANEL - RIETI	107:8
(52:36)	9
STEFANEL: Procaccini 14, Bonino ' ilutti 21, Colmani 5, Cavazzon 3, L° ^ , Cantarello 13, Bianchi 23, Magud0 artori 4.
PM: Stefanel 23:31, Rieti 26:39. 'OČKE: Pilutti 4, Bianchi 3, Procac , Bonino 1.
IZIDI 6. KOLA	r 0p
Benati - Inalca 63:70; Čuki - g3 16:91; Docksteps - Faciba 102:81; Ka9 Electrolix 72:68; Nar - Conad 92:8biRieti rera - racine 75:79; Stefanel 07:85; Ranger - Delizia 89:79.
LESTVICA	se-
Stefanel 10, Inalca Modena, Nar - gg. 3, Conad Siena in Ranger Varese ' g. ati Imola, Coop Ferrara, Numera 3 i, Electrolux Pordenone, SebastiarU i, racine Trapani in Čuki Mestre b' teps ia Campobasso, Ragusa in Doc0 0-Jontegranaro 4, Faciba Busto Arsi
PRIHODNJE KOLO (13. 1W ,ca -Faciba - Čuki; Coop - Numera; stia-lagusa; Electrolux - Docksteps; Se ja. i - Ranger; Nar - Benati; Conad -Lel - Racine - Delizia.
Ascoli - Pescara Bologna - Juventus Como - Lecce Fiorentina - Atalanta Verona - Milan Inter - Sampdoria Napoli - Lazio Roma - Piša Torino - Cesena Empoli - Parma Taranto - Cremonese Foggia - Casertana Ternana - Chieti
KVOTE	o000
13 (256 zmagovalcev)	50'35o'o0°
12 (9.564 zmagovalcev)
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO (13. 11.): Avellino - Lica!ta; B;-Piacenza; Cosenza - Catanzaro; Cremonese - Bari; Empoli - Udine , ^ pgVja; Brescia, Monza - Padova; Parma - Ancona; Reggina - Taranto, U Martina F. - Potenza.
Košarka: izredno slaba predstava naših fantov v nedeljski tekmi v Coneglianu proti Stefanelu
»Zaskrbljujoča« zmaga Jadranovega moštva
IT~tako v b-2 ligi |
Moštvo Oderza še brez poraza jadranovci za tri mesta više
IZIDI 6. KOLA
Asola - Ravenna	94:97
Faenza - Petrarca	87:80
Montebelluna - Imola	81:84
Uderzo - Dueville	70:61
.an Dona - Castelfranco	60:73
^alaguti - Castel S. P.	97:79
»tefanel TV - Jadran	81:84
v‘rtus PD - Čampi Bis	94:80
LESTVICA 6 6 0			475:425 12	
6	5	1	526:505 10	
6	4	2	569:518	8
6	4	2	544:508	8
6	4	2	532:507	8
6	4	2	548:550	8
6	3	3	493:472	6
6	3	3	558:564	6
6	3	3	451:468	6
6	2	4	539:530	4
6	2	4	406:407	4
la 6	2	4	520:526	4
6	2	4	446:464	4
6	2	4	429:472	4
6	1	5	543:590	2
6	1	5	464:537	2
Oderzo Imola Ravenna ^alaguti yirtus PD JADRAN Faenza
Asola
Castel S. p. petrarca PD astelfranco "lontebellun ^an Dona Dueville y,amPi Bis 5leianel TV
PRIHODNJE KOLO (13. 11.) Jadran - Montebelluna; Čampi Bis Malaguti; Castelfranco Venelo -mianel TV; Castel S.P. - Faenza; ueviiie - San Dona; Imola - Raven-a> Oderzo - Virtus PD; Petrarca PD Asola.
JADRANOVI STRELCI in n 113: Rauber 83; Starc 78; Čuk ” Daneu 74; Gobbo 70; Manzano 38; S°sič 20; Persi 2.
STEFANEL TREVISO - JADRAN	81:84 (40:38)
STEFANEL TREVISO: Damian 17 (3:5), Gallina, Viola 2 (0:2), Turello 26 (8:9), Rossi 9 (2:2), Gobbi, Bellina 4 (2:3), Lotto 2, Gervasutti 21 (3:6), Micha-lich.
JADRAN: Starc 10 (4:8), Persi, Čuk 14 (0:3), Manzano 10, Corsi, Sosič 7 (1:3), Gobbo 7 (1:1), Rauber 10 (2:2), Ban 6 (4:4), Daneu 20 (4:7).
SODNIKA: Bonasera in Carulli iz Mesine. PM: Stefanel 18:27; Jadran 16:28. ON: Stefanel 22; Jadran 25. PON: Rauber (36), Čuk (38), Lotto (40). TRI TOČKE: Rossi 1, Manzano 2. GLEDALCEV: 500.
Jadranovi košarkarji se, vračajo z gostovanja v Coneglianu z dvema točkama. Naši so torej osvojili prvo zmago v letošnjem prvenstvu v gosteh. To pa je tudi edina uteha, saj so jadranovci na tem srečanju igrali izredno slabo, nemotivirano, nezbrano tako v obrambi kot v napadu. Skratka, kljub osvojenima točkama, si zaslužijo povsem negativno oceno.
Domačini so zanesljivo vodili (72:62) do 34. minute. Že so se veselili zmage, ko je prišlo do neverjetnega preobrata.
V 36. minuti je prvič v tem srečanju stopil na igrišče Marko Ban (ki še ni prebolel poškodbe). Še sedaj ne vemo, kaj se je v tistih minutah dejansko zgodilo.
So domačini telesno in taktično povsem popustili? Jih je zajela trema pred zmago? Je bil Marko Ban zares odločilen v teh zadnjih minutah? Sam igralec nam je priznal, da ni napravil nič posebnega, da bi prišlo do takšnega preobrata.
Kaj je bilo torej povod, da je naša ekipa zaigrala tako kot zna?
Verjetno to, da je z Markom Banom dobila samozavest v svoje sposobnosti in način igre, ki ji najbolj ustreza.
Pri tem pa se seveda poraja vprašanje, kaj bo, ko bo moralo naše moštvo igrati brez Bana?
To in še nekatera druga zaskrbljujoča vprašanja je »odkrilo« nedeljsko srečanje v Coneglianu. Naše moštvo je igralo zares slabo in predvsem brez kančka požrtvovalnosti, borbenosti, žara, ki so vedno odlikovali našo izbrano vrsto.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Starc 3:6; Čuk 6:17; Manzano 2:5; Sosič 3:5; Gobbo 3:10; Rauber 4:9; Ban 1:2; Daneu 8:11. TRI TOČKE: Manzano 2:2; Rauber 0:1. SKOKI: Starc 3 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 4, 2; Manzano 1, 0; Sosič 2, 0; Gobbo 0, 2; Rauber 5, 3; Daneu 4, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 4, 0; Čuk 4, 3; Sosič 1, 4; Gobbo 4, 1; Rauber 3, 1; Ban 1, 2; Daneu 1, 1. ASISTENCE: Starc 1; Sosič 1; Gobbo 1; Rauber 1. BLOKADE: Čuk 1.
Za zmago proti nedeljskemu nasprotniku je bilo dovolj malo več zagrizenosti, pametne igre. Moštvo Stefanela je namreč tako poprečno, da res ne vemo, kako je ta ekipa sploh osvojila prvi točki v tem prvenstvu, in povrhu še v Imoli. Le Turello je tudi tokrat pokazal svojo vrednost. Da pa sta tudi Gervasutti in Damian našim delala »sive lase«, je skoraj nemogoče...
Jadranovci bi morali že v prvem polčasu tej ekipi, v kateri sta za nameček manjkala Bonventi in Deluca, zadati končni udarec. Kakovostna razlika med našimi fanti in »stefanelovci« je bila namreč ogromna. Kljub temu pa so domačini držali v šahu jadranovce kar 36 minut. Bili so stalno v vodstvu. Naši igralci pa so bili povsem nezbrani. Imeli smov-
Jadranovci (v belem dresu med eno od domačih tekem) se gotovo niso izkazali
tis, da so dopotovali v Conegliano, leda Jadranovci doslej v tem prvenstvu še bi izpolnili nekakšno »prisiljeno formal- niso izgubili pred svojimi navijači. Upaj-nost«.	mo, da bo tudi tokrat tako. Igrati pa bo
Sedaj čaka naše košarkarje spet doma- potrebno povsem drugače kot v nedeljo če srečanje, tokrat proti Montebelluni. v Coneglianu. (B. Lakovič)
Naši košarkarji: »Igrali smo zelo slabo«
Trener Stefanela Giorgio Mazzocato še dolgo po tekmi se ni mogel pomiriti.
»Neverjetno, neverjetno, kako smo uspeli v tem srečanju izgubiti,« je skoraj obupano dejal Mazzocato.
In nadaljeval: »Kje tičijo vzroki tega našega poraza? Vzrokov je gotovo več. Verjetno usodno nam je bilo veliko število zgrešenih prostih metov in tudi samozadovoljstvo vseh igralcev, da je srečanje že odločeno. Verjetno nam je bila usodna tudi Jadranova conska obramba 1-3-1. Verjetno, verjetno ... Kot vidite, še sam si nevem razlagati tega poraza.«
Vaši fantje pa so gotovo dali vse od sebe ...
»Glede tega jim ne morem ničesar očitati. Hrabro in požrtvovalno so se borili skoraj do konca srečanja. Rekel sem skoraj, ker v zadnjih štirih minutah so povsem odpovedali tako glede zbranosti, kot tudi odločnosti. Sicer moramo tudi upoštevati, da smo nasto-
pili brez treh standardnih igralcev, kar gotovo ni malo.«
Kaj pa menite o Jadranu?
»Nisem pričakoval, da bo Jadran igral tako poprečno. Vidi se, da ko ni
Marka Bana v ekipi, je moštvo kot ' brez glave". Opaziti je tudi, da Jadran še ni v najboljši formi. Predvsem me je presenetila neborbenost vaših fantov. Jadran pa je vseeno zmagal. Kaj bi bilo, če bi bil v formi?«
Kljub prvima osvojenima točkama v gosteh pa v Jadranovem taboru ni bilo veselega razpoloženja.
Vsi so si bili enotni, s kapetanom Markom Banom na čelu, da so v Coneglianu igrali izredno slabo.
»S tako igro gotovo ne bo nič, kaj šele, da bi se uvrstili v končnico prvenstva,« je bil splošen komentar jad-ranovcev. In še: »Verjetno smo vsi skupaj zadovoljni z dosedanjimi uspehi in ne dobimo več potrebne motivacije.«
Prvenstvo pa je še dolgo. Potrebno bo še stisniti zobe. In prepričani smo, da tudi tokrat ne bodo razočarali svojih navijačev, (bi)
Na sliki: Marko Ban je bil v nedeljo odločilen za zmago jadranovcev
Košarka: v prvenstvu D lige
Doslej dokaj spodbuden obračun Borove peterke
š?h n*L Klobas je bil eden bolj-
na tekmi proti SGT Tecnoluce
vili svn.“vu 50 namreč krepko vzej Je. vrste, vodstvo moštva s°botr, V1 Dener Miro Turcino' lič n,°riPr?h7 SGT Tecnoluce ce niki vo ra. n vendar so naši pri

moštvu Soteca. Nam bodo Turcinovic-hevi varovanci spet poskrbeli za prijetno prsenečenje?
IZIDI 3. KOLA
Miane - Soteco	78:91
POM Tržič - Ponte di Piave	93:104
Roncade - Mogliano	72:74
Tecnoluce - Bor Radenska	76:77
Latisana - Ormelle	74:75
Inter 1904 - Arniči Pordenon	84:94
Autosandra - Arte GO	73:75
LESTVICA
LESTVICA
Soteco	3	3	0	260:216	6
Amici Pordenon	3	3	0	256:230	6
Mogliano	3	2	1	259:211	4
Latisana	3	2	1	250:228	4
Bor Radenska	3	2	1	259:261	4
Ormelle	3	2	1	192:206	4
Arte Gorica	3	2	1	215:235	4
Roncade	3	1	2	214:204	2
Autosandra	3	1	2	229:227	2
Ponte di Piave	3	1	2	244:249	2
Tecnoluce	3	1	2	210:217	2
POM Tržič	3	1	2	253:261	2
Inter 1904	3	0	3	226:259	0
Miane	3	0	3	221:284	0
PRIHODNJE KOLO (12. IN 13. 11.) Soteco - Bor Radenska (12. 11. ob 20.30); Roncade - POM Tržič; Mogliano - Inter 1904; Ormelle - Tecnoluce; Amici - Pordenon; Ponte di Piave; Arte GO - Latisana; Autosandra -Miane.
Košarka: v promocijskem prvenstvu
Kontovelcem prvi točki
MOTONAVALE-KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP 59:60	(33:31)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Cingerla, Štoka 17, Čuk 13, Starc 7, Emili 6, Civardi 4, Sosič 3, Gregori, Sterni 10.
Kontovelcem je končno v nedeljo v 3. kolu uspelo osvojiti prvi prvenstveni par točk, in to kar v gosteh proti solidnemu moštvu Motonavale.
Naši košarkarji so v začetnem delu igrali precej slabo. Tekma pa je bila kljub temu zelo izenačena.
Štiri minute pred koncem pa so domačini povedli kar za osem točk, naši pa niso obupali in predvsem z dobro obrambo so stanje v zadnji minuti izenačili. 36 sekund pred koncem tekme so nasprotniki napravili na Petru Štoki namerno napako. Kontovelov center je uspešno izvedel enega od dveh prostih metov, nakar so naši pametno zadrževali žogo in tako tudi slavili toliko pričakovano zmago.
Kontovelci so prvič v tem prvenstvu končno pokazali dobro skupinsko igro, kar je seveda še kako pomembno za nadaljnje nastope. (D. Starc)
Naj še omenimo, da bo v soboto v Dolini prvi letošnji slovenski derbi v tem prvenstvu. Pomerila se bosta namreč Breg Adriatherm in Cicibona. Za obe ekipi sta točki nadvse pomembni.
Brežani so še vedno praznih rok, cici-bonaši pa so doslej le enkrat zmagali.
Kontovelci pa se bodo v Repnu pomerili s Scogliettom, ki ima štiri točke in ki je v tem kolu izgubil doma proti Intermuggii.
IZIDI 3. KOLA
Motonavale -	Kontovel ES			59:60
Cicibona - CGI Milje				78:90
Breg Adriath.	- Barcolana			78:82
Ferroviario - Libertas				105:85
Scoglietto - Intermuggia				65:69
CUS - Alabarda				70:81
LESTVICA				
CGI Milje	3	3 02		73:229 6
Intermuggia	3	3	0	234:199 6
Scoglietto	3	2	1	230:203 4
Alabarda	3	2	1	243:220 4
Ferroviario	3	2	1	247:234 4
Barcolana	3	2	1	226:223 4
Motonavale	3	1	2	188:187 2
Cicibona	3	1	2	245:266 2
Konto vel ES	3	1	2	228:256 2
Libertas	3	1	2	229:261 2
Breg Adriath.	3	0	3	214:237 0
CUS	3	0	3	195:229 0
PRIHODNJE KOLO (12. IN 13. 11.) Breg Adriatherm - Cicibona; Konto-vel Electronic Shop - Scoglietto; CGI Milje - Motonavale; Intermuggia -CUS; Libertas - Alabarda; Barcolana - Ferroviario.
• Navdušujoča kotalkarska mednarodna tekma Poleta
neqaNADALJEVANJE S T STRANI UsPehf Sedmaka, ki je bil s svoj Sledil ip .z9,ed za mlajšo generat iah, ki 1 ■ 91 Program v vseh kateg sitio hiji 6 zavlekel tja do večera. P: šol, sai n soočanju mnogih kotalkars Prisotni ~ smemo P°zabiti, da so bil kov Dn no91 od najboljših predsta’ Predstav,!^e?nih držav- ZRN so , za in .iajr kotalkarji iz Essna, Kohl Domžale n,0113' Slovenijo Velenje he. ' Italijo pa nekaj ekip iz Bol
^adink^Pi Posameznikov bi ome he, j2r , Danielo Munarettovo iz Bol hlača ki ne3a Poletovca Damjana 1 st°Pom ,)e z odličnim in dovršenim Annalkp xa.gal Pri članih, ter poleto ^ahski kat^are- iiev0, ki je zmaga1
jem. V lestvic
Kih ,	J1- pl ISULIlfc
društvih ? hagrajevanjei_______________
drugo mJe. polet osvojil več kot od: sto, pokal Pavla Sedmaka
predstavniku zmagovite ekipe Slovenije izročila Pavlova mati Evica.
KONČNI IZIDI
UNDER 12 - MOŠKI: 1. F. Micalessi (Polet) 139,0. ŽENSKE: 1. M. Orlando (Gioni Trst) 150,5; 2. B. Slehta (Slovenija) 138,6.
KADETI - MOŠKI: 1. M. Šumnik (Sl.) 151,8. ŽENSKE: 1. P. Sabattini (Bologna) 183,4; 2. S. C oz (Sl.) 155,9; 3. E. Grapeggia (Gioni) 157,2.
MLADINCI: 1. M. Kokorovec (Polet) 184,0; 2. L. Moller (ZRN) 162,1.
MLADINKE: 1. D. Munaretto (Bol.) 210,5; 2. A. Oven (Sl.) 183,5; 3. M. Finetti (Bol.) 177,8; 4. B. Heleman (ZRN) 174,2; 5. C. Barg (ZRN) 170,0; 6. N. Coloni (Gioni) 165,4; 7. A. Abate (Polet) 165,3; 8. R. Cris-man (Gioni); 9. Sadowski (ZRN) 154,0.
ČLANI: 1. D. Kosmač (Polet) 212,3; 2. S. Zocca (Bol.) 207,5; 3. L. Merighi (Bol.) 203,5.
ČLANICE: 1. A. Marelli (Polet) 188,3; 2. V. Mordej (Sl.) 187,7; 3. R. Piccinin (Gioni) 174,7.
LESTVICA PO DRUŠTVIH
1. Slovenija 42 točk; 2. Polet 41; 3. Bologna 40; 4. Gioni Trst 24; 5. ZRN 15. Izjave protagonistov
Med tekmovanjem smo nabrali nekaj izjav prisotnih, ki so z zanimanjem sledili posameznim izvajanjem. Dolgoletnega Boletovega trenerja in enega glavnih organizatorjev te spominske trofeje PETRA BRLEČA smo srečali tik za sodniško mizo, povedal pa nam je sledeče: »S tem memorialom se spominjamo zglednega fanta, ki je bil eden mejnikov zamejskega kotalkanja in športa nasploh. Bolj kot s talentom je Pavel izstopal s svojimi delovnimi navadami, vztrajnostjo in treningom, prav zato pa je bil zgled mlajši generaciji, ki je takrat pravkar začenjala in katere glavni predstavnik pa je prav Samo Kokorovec. Poleg tega bi rad ovrgel napačno trditev, da je kotalkanje šport za punčke, ko pa je pri tem treba recimo dosti fizične moči. Kako smo si zamisili ta memorial? Zanimala nas je kvalitetna mednarodna udeležba, to pa smo tukaj zbrali. Menim, da je to eno
kvalitetnejših kotalkarskih tekmovanj v Evropi, kot nalašč pa je ustvarjeno za mlajše ambicioznejše tekmovalce, ki bi se radi uveljavili.«
SAMO KOKOROVEC je imel na koncu želu uspelo ekshibicijo, med tekmovanjem pa je z zanimanjem sledil nastopu izvajalcev. Njega smo vprašali, naj komentira kvaliteto tega memoriala. »Kakovost tega tekmovanja je vsekakor visoka, saj na tem nastopa cela vrsta državnih reprezentantov iz raznih dežel. Iz Bologne je namreč prišel lep del mladinske reprezentance,_prav tako tudi iz Zahodne Nemčije, iz Slovenije pa so dospeli nekateri res dobri kotalkarji.
Predsednik kotalkarske sekcije Poleta EGON KRAUS pa nam je dal sledečo izjavo: »To spominsko tekmovanje je vsekakor zelo dobro uspelo, škoda le, da si je edina francoska predstavnica zlomila roko. Tovrstna tekmovanja so zelo pozitivna, saj se na teh tekmovalci in njihovi spremljevalci seznanjajo med seboj in navezujejo stike. Prav zaradi takih stikov poznajo naše zamejsko društvo Polet širom pa Italiji, pa tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kjer je razvit ta šport.«	(D. Jelinčič)
ŠZ OLVMPIA IZ GORICE
organizira avtobusni prevoz v Bassa-no del Grappa ob priložnosti prvenstvene tekme Bassano - 01ympia. Odhod avtobusa bo ob 15.45 izpred Katoliškega doma. Vpisovanje pri podjetju Terpin (tel. 32321).
SMUČARSKI KLUB
BRDINA OPČINE
organizira ZAČETNIŠKI IN NADALJEVALNI SMUČARSKI TEČAJ na plastični stezi v Nabrežini od 13. novembra dalje. Vpisovanje do 10. t. m. Vse informacije na sedežu Smučarskega kluba, Proseška 131 - Opčine.
SMUČARSKI KLUB
BRDINA OPČINE
obvešča, da je predsmučarska telovadba za otroke vsak torek od 18.00 do 19.30 v Sežani (blizu Marketa Emona). Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba, Proseška 131 - Opčine.
ZSSDI
obvešča da JE TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA REZERVACIJO ZA ZDRAVNIŠKE PREGLEDE V AMBULANTI NA OPČINAH 767-304 (urad ZSŠDI):
SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 12., 13. in 14. novembra v dvorani I. Gruden, Nabrežina 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka), sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any vam bosta na razpolago z novostmi '89. Urnik sejma: sobota, 12., in ponedeljek, 14. novembra, od 15. do 21. ure ter v nedeljo, 13. novembra, od 10. do 21. ure. Vabljeni!
ŠZ SLOGA
obvešča, da potekajo treningi odbojke za mladince pod vodstvom prof. F. Dra-siča po sledečem urniku: ponedeljek 15.00 do 17.00, torek 16.00 do 18.00 in četrtek 15.00 do 17.00 v občinski telovadnici v Repnu. Informacije (v zvezi s prevozom) tel. 911369.
ŠD MLADINA
prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v soboto, 12. t. m., od 16. do 21. ure in v nedeljo, 13. t. m., od 8. do 13. ure v občinski telovadnici v Dolini. Rabljeno opremo sprejema danes in jurti, od 19. do 21. ure na sedežu.
ŠK KRAS
sporoča, da se bo prihodnji teden začela otroška telovadba v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku s sledečim urnikom: otroški vrtec ob četrtkih od 16. do 17. ure; 1. in 2. rezred ob četrtkih od 17. do 18. ure; 3., 4. in 5. razred ob ponedeljkih od 16. do 17. ure. Vpisovanje in druge informavcije na kraju samem.
Deželne odbojkarske lige
Dva tabora
Je po dveh kolih v deželnih odbojkarskih ligah že mogoče izreči kak vtis? Poskusimo!
V prvi vrsti je takoj razvidno, da so se naše ekipe že razdelile v dva tabora. V enem so tiste, ki so tudi v drugem kolu dosegle zmago, v drugem pa tiste, ki so znova ostale praznih rok. Med njima »sameva« združena ekipa Meblo Imsa, ki je po pričakovanju izgubila v Tržiču (po odličnem uspehu nad Natisonio ni čudeža nihče pričakoval), izvzet je Sokol Indules, ki v soboto ni igral in sodi pravzaprav (zane-krat) še v tabor nepremaganih.
Druga ugotovitev je ta, da se (spet zaenkrat) uresničujejo predprvenstvene napovedi. V ospredju pozornosti sta v tem trenutku tretjeligaša Bor Cunja Avtoprevoz in Sloga Koimpex, ki se jima tudi sodeč po ostalih izidih odpirajo »zanimive« perspektive. V obeh konkurencah kaže namreč, da so se razmerja sil (za ostale!) v primerjavi z lansko sezono povsem spremenila. V moški C-2 lige zelo pre-senečeta spodrsljaja ekip Volley iz Pordenona in Cima Truciolari iz Sacileja, ki sta bili lani stalno med vodilnimi. Na vrhu lestvice sta tako poleg borovcev novinec Remanzacco in pa turjaški Li-bertas, ki je v soboto ugnal povratnik iz višje lige ASFJR. Kaže torej, da so se nekateri Borovi nasprotniki letos ošibili.
Približno ista ugotovitev velja za žensko C-2 ligo, kjer je sicer na vrhu prava gneča. Tudi tu presenečata novinca Prata in Ju-niors, od lani vodilnih je ostal pri vrhu le Kennedy, slogašice in mlade igralke Otlice Tomasi-ni iz Cordenonsa potrjujejo napredek. V tej družbi manjkata lani odličen Fontanafredda (ki je povsem spremenil postavo) in pa tržiški Villacher, ki se postavlja kot eden favoritov, pa tudi Celinia je pri Pordenonu doživela lekcijo.
Ta pravcata »revolucija« je prizadela tudi združeno ekipo Agorest, ki je še brez točk. Imela je smolo, da je okrnjena igrala z dvema od boljših v ligi, zdaj pa jo povrhu čakata dve izredno težki tekmi.
V moški D ligi se za Sočo So-bema prvenstvo res ni začelo najboljše. Toda šele v naslednjih tednih bo mogoče ugotoviti, ali sta poraza z lani slabima Lu-cinicom in Porcio že zaskrbljujoča.
Ženska D liga še ni povsem razkrila svojih adutov, čeprav favorita Tarcento in CVS Udine že diktirata tempo. Moč naših ekip je še neznanka. Brežanke res vodijo, toda igrale so z dvema od slabših ekip v ligi, vsekakor pa obetajo letos mnogo uspešnejšo sezono. Pričakovali smo, da se bodo Kontovelke vrnile z gostovanja v Pordenonu z boljšim izkupičkom, a izgubile so z gladkim 3:0 proti šesterki, ki se je lani borila pred izpadom, je sicer letos spremenjena, a verjetno le ne sodi med najboljše. Popravni izpit bodo imele Kontovelke v Pocenii.
V državni moški in ženski C-l ligi
»Pomirjujoči« izidi za naše
V	prvenstvih C-l lige, bodisi v moškem kot v ženskem, zaenkrat še ni mogoče ugotoviti pravšnjega razmerja sil, čeprav so nekatere šesterke suvereno potrdile uvodne uspehe.
Odbojkarje 01ympie, ki v tem kolu zaradi odstopa moštva Prixitalia niso igrali, je verjetno najbolj zanimalo, kako se bo obnesel Volley Badia, ki so ga premagali v prvem kolu. Ekipa iz bližine Roviga je v Trstu gladko klonila pred vseučiliščniki CUS in zbrala vsega skupaj 12 točk, v zadnjem nizu celo nobenega. Ta rezultat za Goričane posredno naj ne bi bil najbolj spodbuden, toda treba je upoštevati, da se CUS postavlja v ospredje kot eden glavnih kandidatov za napredovanje, še posebej po zmagi v Povolettu. Tamkajšnji Flebus je v soboto suvereno zmagal v Padovi proti Petrarci, kar daje uspehu CUS še večjo težo. Prav dejstvo, da sta po dveh kolih na vrhu lestvice tudi obe tržaški šesterki, ki sta se lani otepali dna, letos pa se nista bistveno okrepili, naj bi že dajalo jasnejšo sliko o kakovosti letošnjega prvenstva, v kateri tudi novinci ne štartajo brez možnosti, o čemer na primer priča tudi uspeh Anchor Fixa v domačem srečanju z Novento.
V	ženskem prvenstvu je Bor Elpro po dveh kolih še vedno brez točk. V Trevisu so borovke zamudile enkratno priložnost, da bi osvojile prvo zmago. V bistvu se je ponovila ista slika kot v pokalnem obračunu. Tudi takrat so plave vodile z 2:0, toda v petem nizu se je igralo še po starih pravilih, v soboto pa je bil na vrsti tie-break, v ka-
Moška C-1 liga
IZIDI 2. KOLA
S. Giustina - Ferro Alluminio 2:3 (14:16, 15:13, 4:15, 17:15, 11:15); Cessalto - Bassano 2:3 (15:7, 4:15, 8:15, 16:14, 14:16); CUS TS - Volley Badia 3:0 (15:9, 15:3, 15:0); Petrarca Padova - Flebus Povoletto 0:3 (7:15, 3:15, 10:15); Anchor Fix Villa Vicentina - Nova Gens No-venta 3:1 (6:15, 12:15, 15:12, 15:11); 01ympia ni igrala
LESTVICA
CUS Trst	2	2	0	6:2	4
Bassano	2	2	0	6:3	4
Ferro Allumin.	2	2	0	6:3	4
OLVMPIA GO	1	1	0	3:2	2
Flebus	2	1	1	5:3	2
Anchor Fix	2	1	1	4:4	2
Nova Gens	2	1	1	4:5	2
Cessalto	2	0	2	4:6	0
Petrarca PD	1	0	1	0:3	0
S. Giustina	2	0	2	3:6	0
Volley Badia	2	0	2	2:6	0
PRIHODNJE KOLO (12.11.)
S. Giustina - Petrarca Padova; Nova Gens Noventa - Volley Badia; Bassano - OLVMPIA GORICA: Ferro Alluminio Trst - Cessalto; Flebus Povoletto -Anchor Fix Villa Vicentina; CUS Trst počitek
terem je Albatros pri rezultatu 8:8 »zadel« serijo dobrih servisov in dosegel, odločilno prednost.
Ostali izidi tega kola so za borovke dokaj pomirjujoči, saj je AUSA PAV, s katerim so izgubile v prvem kolu, v Červinjanu zlahka ukotil Fratteja, La-
Ženska C-1 liga
IZIDI 2. KOLA
Albatos Treviso - BOR ELPRO 3:2 (11:15, 11:15, 15:12, 15:10, 15:11); Fiu-me Veneto - Fincantieri Tržič 1:3 (6:15, 13:15, 16:14, 13:15); Green Club Videm - Foče Colori Latisana 2:3 (15:4, 15:7, 13:15, 12:15, 11:15); OMA Mobili S. Gi-usto Trst - Laprevidente Feltre 0:3 (8:15, 9:15, 6:15); Dolo - Vivil Villa Vicentina 3:1 (15:8, 15:8, 4:15, 15:3); AUSA PAV Cervignano - Fratte IMA SAP 3:0 (15:5, 15:11, 15:8)
LESTVICA
Feltre	2	2	0	6:0	4
AUSA PAV	2	2	0	6:1	4
Albatros TV	2	2	0	6:2	4
Dolo	2	2	0	6:2	4
Green Club	2	1	1	5:4	2
Fincantieri	2	1	1	4:4	2
OMA Trst	2	1	1	3:4	2
Foče Colori	2	1	1	3:5	2
BOR ELPRO	2	0	2	3:6	0
Vivil	2	0	2	2:6	0
Fiume Veneto	2	0	2	1:6	0
Fratte	2	0	2	1:6	0
• PRIHODNJE KOLO (12.11.)
Albatros - Dolo; Fratte - Laprevidente Feltre; Foče Colori Latisana -Fiume Veneto; Fincantieri - OMA Trst; BOR ELPRO - Green Club Videm; Vivil Villa Vicentina - AUSA PAV Cervignano
tisana, ki je doma gladko izgubila prav z Albatrosom, pa je zmagala sredi Vidma proti ekipi Green Club, ki velja za enega favoritov in bo v prihodnjem kolu gostoval prav pri borov-kah. Močan vtis je na gostovanju v Trstu pri OMA zapustil Feltre.
Breg Agrar pričel sezono s spodbudnima zmagama
Vidni so učinki zavzetega dela
Igralke Brega Agrar pred sobotno tekmo v Dolini
Tako kot v vseh drugih deželnih odbojkarskih prvenstvih sta bili tudi v ženski D ligi odigrani samo dve prvenstveni tekmi, da je zaenkrat nemogoče dati več ali manj objektivno oceno glede moči posameznih šesterk. Ne glede na to lahko mirne duše trdimo, da so odbojkarice Brega Agrar pričele letošnje prvenstvo povsem drugače kot lansko. Lani so namreč pospravile prvi dve točki šele v 4. kolu, v srečanju z ne preveč dobro Nuovo Pallavo-lo iz Trsta. V prvem kolu v novi sezoni pa so premagale Fincantieri iz Tržiča, ki je sicer novinec v tej konkurenci.
Drugi prvenstveni nastop je bil za varovanke trenerja Dušana Kušarja še bolj preprepričljiv, saj so premagale Majanese s 3:1. Prav glede tega srečanja lahko napravimo bolj objektivno primerjavo s preteklo sezono. Brežanke so lani igrale s tem nasprotnikom že v prvem kolu ter sredi Doline izgubile s prepričljivim 3:0. Nekoliko boljše je bilo v povratnem obračunu sredi Majajia, saj jim je uspelo izbojevati niz. Še hujši spodrsljaj je Breg Agrar utrpel v lanski sezoni v 2. kolu, ko je gostoval pri skomni Mossi, ki je nato osvojila vsega skupaj le šest točk.
Na končni lestvici so lani imele odbojkarice iz Doline 14 točk in šele proti koncu so si zagotovile obstanek, saj so obtičale na 10. mestu.
Igralka Brega Agrar Vilma Kocjančič, ki spada v srednjo generacijo odbojkaric pri tem našem društvu, pravi po sobotni tekmi naslednje: »Letos tre-
niramo štirikrat tedensko. Poleg tega je tudi pristop do dela povsem drugačen. Dela se bolj resno iz zavzeto. Tudi prisotnost na treningih je presenetljivo dobra. S takim delom dobri rezultati niso mogli izostati. Omeniti moram, da igrajo v letošnji sezoni v prvi ekipi tudi tri mlajše odbojkarice. Od teh je pokazala velik napredek Tatjana Žerjal, ki odlično nadomešča poškodovano Patrizio Manmenvall na
centru. Žerjaleva se je zelo dobro vključila v igro in njen doprinos je na zahtevnem mestu centra več kot dober. Glede Manmenvallove moram omeniti, da je že dolgo časa poškodovana in letos še ni nastopala. Dodala bi še, da je štart v letošnji sezoni spodbuden in prva dva uspeha nam bosta prav gotovo dala še dodatnega zagona in elana v nadaljevanju prvenstva.«
(G. F.)
Šah: drugi memorial Zlatka Jelinčiča
Visoka kakovost na 6. zamejskem prvenstvu
lil	deželna	prvenst	va
__________Moška C-2 liga ___________
IZIDI 2. KOLA
Volley Pordenone - PAV Remanzacco 1:3, PAV Natisoma - Legovini Šport 3:2, Fincantieri - MEBLO IMSA 3:0; DLF Trst - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 1:* VBU Videm - Cima Truciolari Sacile 3:0, Libertas Turriaco - ASFJR Čedad 3:2, Futura Torriana - Virtus Fontanafredda
3:0
LESTVICA
Remanzacco	2	2	0	6:1
BOR CUNJA AV.	2	2	0	6:1
Libertas	2	2	0	6:2
ASFJR Čedad	2	1	1	5:3
Legovini S.	2	1	1	5:4
Cima Trucc.	2	1	1	3:3
MEBLO IMSA	2	1	1	3:3
VBU Videm	2	1	1	3:3
Fincantieri	2	1	1	3:3
Torriana	2	1	1	3:3
PAV Natisonia	2	1	1	3:5
Volley PN	2	1	1	2:6
DLF Trst	2	0	2	1:6
Fontanafredda	2	0	2	0:6
4
4
4
2
2
2
2
2
2
2
2
0
0
0
PRIHODNJE KOLO (12. 11.)
ASFJR Čedad - Virtus Fontanfredda; Cima Truciolari - Libertas Turriaco; BOR CUNJA AVTOPREVOZ - VBU Videm; MEBLO IMSA - DLF Trst; Legovini Šport - Fincantieri; PAV Remanzacco PAV Natisionia; Volley Pordenone - Futura Torriana
Ženska C-2 liga
IZIDI 3. KOLA
Virtus Fontanafredda - Torriana 0:3, PAV Natisionia - Ginnastica Spilimber-ghese 3:2, Villacher Bier - Juniors Casar-sa 0:3, Pieris - SLOGA KOIMPEX 0:3; AGOREST - Otlica Tomasini 0:3, Libertas Martignacco - Kennedy 1:3, Prata -Celinia 3:0
LESTVICA
Kennedy Otlica Tom. Prata
SLOGA KOIM.
Juniors C as. Torriana Valter B. Fontanafredda Celinia Ginn. Spilim. Martignacco Villacher B. AGOREST GO Pieris
6:1
6:1
6:1
6:2
6:2
4:3
5:5
3:5
3:5
4:6
3:6
2:6
1:6
0:6
PRIHODNJE KOLO (12. 11.)
Kennedy - Celinia; Otlica Tomasini Libertas Martignacco; SLOGA KOlM-PEX - AGOREST; Juniors - Pieris; Ginn. Spilimberghese - Villacher Bier; Torriana - PAV Natisoma; Virtus Fontanafredda - Prata
Moška D liga
IZIDI 2. KOLA
Volley Club Trst - Prata 0:3, Lucinico -Libertas Martignacco 1:3, Carmone Ru°" te Porcia - SOČA SOBEMA 3:1; Majanese - Intrepida Mariano 0:3, Friuli Povoletto - ACLI Ronke 3:0, San Sergio - P lavolo Trieste 3:2, Fiume Veneto - NP Trst 0:3
Prata Intrepida NPT Trst Martignacco Friuli
Pallavolo TS Lucinico Carmona Ruote Majanese San Sergio TS SOČA SOBEMA ACLI Ronchi Volley Trst Fiume Veneto
LESTVICA
2 2
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
6:0
6:0
6:0
6:3
4:3
5:4
4:4
4:4
3:5
3:5
2:6
2:6
2:6
0:6
PRIHODNJE KOLO (12. 11.)	,
Pallavolo Trieste - NPT Trst; AČL Ronke - San Sergio Trst; Intrepida M® _ ano - Friuli Povoletto; SOČA SOBEM_ Majanese; Libertas Martignacco - “ . mone Ruote Porcia; Prata - Pall. Lucl co; Volley Club Trst - Frost Fiume Ve to
Ženska D liga
Kvalifikacijskega dela šestega rednega zamejskega šahovskega prvenstva, veljavnega za drugi memorial Zlatka Jelinčiča, ki je bil to soboto v Trstu, so se udeležili vsi najboljši zamejski šahisti s Tržaškega in Goriškega. Težko je namreč dobiti v nekem krajevnem turnirju kar dva mojstra (Božidar Filipovič in Pino Lakovič) ter še celo vrsto državnih kategorij. Poleg tega ne moremo mimo dejstva, da sta na nedavnem turnirju Alpe - Jadran v Portorožu branila barve deželne reprezentance F-JK tako Lakovič kot Egon Pertot, tema pa bi se pridružil tudi Filipovič, če ne bi imel organizacijskih dolžnosti kot predsednik deželne šahovske zveze.
Šahovsko prvenstvo so odigrali po sistemu aktivnega šaha, ki predvideva pol ure igralnega časa na partijo na igralca. Ta sistem se vse bolj uveljavlja po svetu, saj se da na ta način odigrati celoten turnir v dveh popoldve-nih ali večerih, pa tudi kvaliteta partij je seveda dosti višja od hitropoteznih. Vsekakor je aktivni šah šah bodočnosti.
Turnir je bil razdeljen na tri kvalifikacijske skupine, v katerih so bili razpreti še kar nenavadni. V A skupini so se na vrhu lestvice znašli mojster Lakovič, Danilo Ukmar in Drago Antončič. Po pravilniku lahko napredujeta
I
Prizor s kvalifikacijskega dela zamejskega šahovskega prvenstva
le dva šahista, zato so se organizatorji odločili, da razširijo krog finalistov. V B skupini je mojster Filipovič premagal vse nasprotnike, drugo mesto pa je osvojil državni drugokategornik Dušan Jelinčič, C skupina pa je bila da-
leč najkvalitetnejša, saj sta se je poleg državnih prvokategornikov Franca Kusterleja iz Gorice in Egona Pertota udeležila še odlična Karel Bajc in Fili-bert Benedetič. Zmago je osvojil Pertot pred Benedetičem.
LESTVICE
SKUPINA A:_ Antončič, Lakovič in Ukmar 2 točki, Švab 0.
SKUPINA B: Filipovič 3, Jelinčič 2, Prašelj 1, Hmeljak 0.
SKUPINA C: Pertot 2,5, Benedetič 1,5, Bajc in Kusterle 1.
V finale so se uvrstili Antončič, Lakovič, Ukmar, Filipovič, Jelinčič, Pertot, Benedetič in Bajc, ki zmagal dodatni dvoboj s Kusterlejem in Praš-ljem.
S kvalifikacij tega zamejskega prvenstva je razvidno, da je kvaliteta »na vrhu« izredna, saj se lahko le redki klubi v deželi pohvalijo s takim igralskim kadrom, vendar da pa ni za njim nobenega zaledja in naraščaja. To je vsekakor škoda, saj ni tako zagotovljena nobena kontinuiteta v rezultatih in množičnosti.
Prva tri finalna kola bodo na sporedu v petek, 11. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 19. uri, zadnja štiri pa v soboto, 12. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Finale B bo na sporedu v soboto, udeležijo pa se ga lahko poleg kvalificiranih šahis-tov tudi vsi tisti, ki si to želijo. Prvou-vrščeni na prvenstvu bo prejel prehodni pokal Zlatka Jelinčiča, prvi trije pokal, vsi udeleženci pa spominske kolajne.
IZIDI 2. KOLA
Gammalegno Cecchini - CUS /Lfra 0:3; Al Fungo Humin - Lavoratori r 3:0; BREG AGRAR - Majanese 3:1; v“ 0. Trst - Fincantieri Tržič 0:3; Banca P P j. lare Tarcento - Danone Rivignano _ Promovolley - KONTOVEL ELECl* NIC SHOP 3:0; SOKOL INDULES n* ral
LESTVICA
CUS Videm	2	2	0	6:0	4
Tarcento	2	2	0	O	4
BREG AGRAR	2	2	0		2
SOKOL IND.	1	1	0	3*0	2
Al Fungo	1	1	0	5:3	2
Fincantieri	2	1	1		2
Danone Riv.	2	1	1	3‘3	2
Promovolley	2	1	1	3:4	2
Lavor. Fiera	2	1	1	1:6	0
Cecchini	2	0	2	1:6	0
Majanese	2	0	2	0:6	0
KONTOVEL ES	2	0	2	0:6	0
Virtus Trst	2	0	2		
PRIHODNJE KOLO (12. H-)
ione Rivignano - KONTO FRONIC SHOP; Fincantieri -»lare Tarcento; Majanese ' .avoratori Fiera - SOKOL i0;
Al Fungo Hunu
JUS Videm
Nogomet: v B skupini L amaterske lige
Poraz proti najboljšemu
£
Palmanova - primorje 2:0 (2:0)
Strelca: v 22. min. Zanette, v 40. mm- De Marco
PRIMORJE: Negrini, Rojac, Milani, uvo, Livan, Manzini, Antoni, Zurini v min. Umek), Sullini (v 77. min. stokaj, Crevatin, Saraullo. Prvouvrščena ekipa iz Palmanove je 11 Proti Primorju dokazala, da je zel° dobra enajsterica. Sestavljena je z tehnično dobrih in zelo dobro fizič-no Pripravljenih igralcev. Kar pa je verjetno doslej ustvarilo razliko med almanovo in drugimi, pa je taktična urejenost.
Ekipa je sestavljena iz mlajših in nekaj starejših igralcev kot sta kape-an i“anette' branilec Tedeschi in dru-S' . tvorijo skupaj homogeno ekipo, 1 ]e Postavljena na igrišču kar opti-ti h °' Prosečani sploh niso uspeli pri-sodo nevarnih strelov na vrata. Komaj Prišli z žogo v nasprotnikovo polo-rco igrišča, so se takoj znašli v teža-*®UV m kmalu izgubili žogo. Ko so do-a^mi dosegli prvi zadetek, bi lahko P 'Nakovali bolj odločno igro Primorja, ar se Pa ni zgodilo in odločnejša igra
nasprotnikov je bila proti koncu polčasa še enkrat poplačana.
V	drugem polčasu so gostje igrali nekoliko bolj zagrizeno. A napadi niso bili nikoli nevarni. V prvih minutah tekme sta si bili ekipi enakovredni in sta igrali predvsem na sredini igrišča. V glavnem je šlo tako naprej do prvega zadetka. Zanette je dobil žogo na sredini igrišča, kjer je preigral nasprotnika in je nato nemoteno prišel do kazenskega prostora. Tu je preskočil še par branilcev in dal močan strel v vrata, katerega Negrini ni mogel prestreči. Od tod naprej so domačini vzeli igro v roke in nekajkrat nevarno prodrli v kazenski prostor, ne da bi uspeli zaključiti. Drugi zadetek je pet minut pred odmorom dosegel De Marco, ki je brez težav preusmeril v vrata predložek z levega krila.
V	drugem polčasu je prišlo le do ene nevarne akcije Palmanove, ko ni Delle Rovere v bližini vrat uspel streljati po lepem predložku z desnega krila. Do konca tekme pa so domačini brez težav nadzorovali akcije Primorja. (Š. M.)
V D skupini 2. amaterske lige
Prva zmaga Vesne v gosteh
ISONZO TURRIACO - VESNA 1:3
(0:2)
STRELCI: v 3. in 78. min. Naldi, v 10. min. Picchieri.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Ridol-fo, Podgornik, Rados, F. Candotti, Pap-pini (od 68. min. Švab), Petagna (od 80. min. R. Candotti), Kostnapfel, Naldi, Picchieri.
Kriška Vesna je v nedeljo dosegla svojo prvo zmago v gosteh. Zelo dobro se je namreč odrezala proti sicer nesolidnemu nasprotniku iz Turriaca, ki sodi med slabše ekipe tega prvenstva. Čeprav se je na sredini poznala odsotnost Barille, ki je bil odsoten zaradi vojaških obveznosti, ima trener Petagna še vedno veliko težav s poškodbami Roberta Candottija, ki se še ni opomogel. Kljub temu pa se je v nedeljo kriška sredina vselej znašla v ključnih trenutkih srečanja. Velika škoda je, da mora kriški trener vedno zamenjavati vloge na sredini, kar seveda pogojuje storilnost tega sektorja.
Križani so zasluženo prešli v vodstvo že v prvih minutah srečanja. Na igrišču je bilo predvsem v prvem polčasu očitno, da se kriška enajsterica
igra kot mačka z mišjo, saj so bili domačini brez prave zbranosti in urejenosti. Vesna se je izkazala v tej tekmi predvsem s svojimi dobrimi posamezniki, manjkala pa je prava povezava med obrambo, sredino in napadom. Drugi zadetek je bil naravnost izjemen. Lep predložek z leve strani igrišča na sredo kazenskega prostora, kjer je Picchieri žogo z močnim strelom preusmeril za vratarjev hrbet. Vesna je po izdatnejši prednosti vidno popustila predvsem na sredini, tako da so se domačini nekoliko opogumili in vrsta je bila na vratarju Savarinu, ki še enkrat ni zatajil svojih odličnih igralskih sposobnosti.
V drugem polčasu so domačini pritisnili močneje in Vesna je seveda predvsem na sredini s težavo obvladala položaj. Furlani so izpeljali zelo lepo akcijo in tudi dosegli zasluženi zadetek, vendar so Križani takoj poskrbeli za razliko. Do tretjega zadetka je Vesna p riška potem ko je trener in igralec Petagna izvedel kazenski strel zaradi običajnega prekrška nad kriškim napadalcem. (A. Kostnapfel)
V 7. kolu 2. AL (skupina F)
Juventina nezadržna
S' NAZARIO - JUVENTINA	0:3 (0:2)
STRELCA: v 12. min. R. Molinari, v 22. in 86. min. Tesolin.
JUVENTINA: M. Molinari, Chizzolini, Travagin, Tre-yisan' Krpan, Paziente, R. Molinari (Sermino), Tesolin, Ta-°aj, Del Negro (Bastiani), Cingerli.
Standreška Juventina je v nedeljo pripravila svojim avijačem prijetno presenečenje. Na gostovanju na Padri-je namreč s prepričljivim 3:0 premagala vodeči S. azario. S tem uspehom je Grionova vrsta zbrala v za-njih 4 srečanjih kar 7 točk. Za nedeljsko srečanje je ener vnesel v postavo nekaj novosti, ki so se izkazale za 'akovite. »Prostega« Trevisana je pridružil Tabaju na ^edmi, v obrambi pa je igral s tremi branilci na isti črti. g v. 12. minuti so gostje z Molinarijem dosegli vodstvo in minut kasneje podvojili s Tesolinom, ki je z dvema zadetkoma primerno slavil svoj 30. rojstni dan. (D. M.)
Tokrat razočaranje za domače navijače
Najslabša letošnja Krasova tekma
KRAS - OLIMPIA
STRELEC: v 55.min. Forte
0:1 (0:1)
KRAS: Messina, Indrigo, Furlani, Fabris, Purič, M. Zini, A. Škabar, Vidali, Granata, Rotta, Parma.
Krasovim nogometašem v tem obdobju prav gotovo ne gre in ne gre od rok. Predvsem so neuspešni na domačih tleh, saj so doslej v štirih nastopih na lastnem igrišču izborili le bore 3 točke, medtem ko so na tujem, kjer so opravili še srečanje manj vknjižili še točko več, to se prvi štiri. Medtem ko bi moralo domače igrišče (še posebno kakršno je v Repnu) predstavljati še dodatnih stimulacij za uspešno igro, pa na žalost se Purič in tovariši nikakor ne znajdejo na njem.
V nedeljo so odigrali svojo letošnjo naj slabšo tekmo in morali so tako žal prepustiti nasprotniku obe točki, čeprav moramo pripomniti, da tudi Tržačani niso blesteli, saj je bil nedeljski obračun vse
prej kot privlačen in zanimiv. Predvsem v prvem delu srečanja so bili gledalci priča izredno raztrgani igri.
Rdeče-beli so grešili vse kar se je grešiti dalo, da ne govorimo o zrelih priložnostih za zadetek, ki se seveda v taki igri ne pojavijo. Tudi gostje niso naleteli na naklonjen dan, v napadu pa so le bili spretni in hitri, vseeno pa Krasovi obrambi niso povzročali prehudih težav, tako, da se je prvi polčas zaključil pri belem izidu.
Srečanje se je odločilo v 10. minuti nadaljevanja. Branilec Purič se je v lastnem 16-metrskem prostoru nepotrebno poigraval z žogo, namesto da bi jo čim-prej odbil v polje ali podal vratarju. Njegovo nepazljivost je na najboljši način izkoristil spreten napadalec Olimpie Forte, ki je žogo poslal za hrbet nekrivega Messine. Tudi zadetek K; mil. (Z. S.)
Craševcev ni zdra-
Nogomet: v 6. kolu 3. amaterske lige (skupini I in L)
Dragocena zmaga Zarje na tujem proti Gaji
SKUPINA L
Ga\ a ZARJA	0:1 (0:1)
Šuc A iV' Zemanck, Kalc, Stranščak,
Eallarinv *v 21' min- Dellagiacoma), min t ' Vengust, Starc, Girardi (v 73.
Za-PP1). Bortolotti, Aversa.
Pran r« c Sardi, Antonič, Samec,
79 m ' Yrgič' Fonda, Marjan Kalc (v
^š&iSSKUsr **• z™8na'
V WLEC: v 25' min. Zeugna. vo voi;i m vremenu in ob presenetlji-Gaia n^em številu občinstva je morala
BazovkeP7UStlh °-be točki gostom iz
titj j, f' ,e.X začetni fazi je dalo slu-Urnaknil;0 1Z1ud izenačen. Zarjani so se kovitim-1 V ol3fambo in občasno z blis-nekova1 Protinapadi ogrožali Zema-napadovVI|ata' Y enem od takih proti-gol tekm ]e Padel v 25. minuti edini krat vnkal' v seznamstrelcev se je to-tisnilaPSfli .^eugna. Gaja je še bolj pri-načiti 6 na vse kriplje hotela ize-
kakorm^1 bjJ prebolet' vendar pa ni-igre in n;Z^a uyeljaviti svojega ritma šnje n(irioi°dlgraa tekme v slogu prej-nu. Imel;/ -6 Pr°ti nevarnemu Beglia-
za zadetek1 a w jzrednih priložnosti K, a kaj, ko so napadalci ne-
E
rodno zastreljali vse, kar jim je zelo pazljiva Zarjina obramba dopuščala oziroma preuščala. Mladi Zarjini napadalci so proti koncu tekme, ko so gajevci zaigrali za vse ali nič, nekajkrat ogrožali gostiteljev gol. Zmaga se je nasmehnila gostom, vendar bolj realen bi bil neodločen izid. Tako je bilo mnenje prisotnih izvedencev.
Po tekmi nam je Gaj in predsednik Stani Kalc, ki je več let igral v vrstah Zarje oziroma Gaje, izjavil: »Nerodno smo izgubili. Z remijem bi bil vsekakor zadovoljen. Kakovost igre je bila sicer dobra, toda agonizem in sicer odlična telesna pripravljenost vseh nogometašev sta vsekakor prevladovali nad tehnično platjo. Naši so igrali pod svojimi sposobnostmi. Zarjani pa so se smotrno branili, in ko je bilo treba zadeti v črno, so to prisebno izkoristili.« (A. R.)
MLADOST - VERMEGLIANO 0:0
MLADOST: Zanier, L. Frandolič (D. Gergolet), Zavadlav, Lavrenčič, Rego-lin, Devetak, A. Kobal (G. Ferfolja), Argentin, K. Ferfolja, E. Kobal, H. Kobal.
Doberdobci so v nedeljo zamudili priložnost, da bi se z zmago približali
Tako je Zeugna (v temnem dresu) dosegel odločujoči zadetek za Zarjo proti
domačinom Gaje
Si:
rezultati
- rezultati
3. AMATERSKA LIGA
2:1 0:2 7:2 1:0 0:0 2:1 1:1
LESTVICA
6	5	10	10:2 11
6	5	0	1	12:4 10
Skupina I
IZIDI 6. KOLA Audax - Pro Farra Aiello - Torre fossalon - Brazzanese Medea - Azzurra o* Eorenzo - Poggio Sagrado - Visco »OVODNJE - Moraro
Torre **r° Farra
FostaM	6	4	11	12:5	9
Pogn/r	6	3	2 1	15:7	8
Me9d9ea	6	3	2 1	10:7	8
Mora^	6	4	0 2	8:5	8
Azzu/ra	6	2	3 1	12:6	7
S. Lo-p®	6	1	3 2	4:4	5
Aiello °	2	1	3 2	6:7	5
ViSco	6	2	0 4	9:10	4
Sagradn	6	114	3:9	3
SOVonM	6	114	6:16	3
Braz2,nNJE	6	0	2 4	2:10	2
anese	6	0	1 5	6:23	1
Azzu'RIHODNJE KOLO (13. 11.) se, p"a ." AieH°, Moraro - Brazzane-VODNtb10c' Medea' Pro Farra - SO-- Auriax.fc,x SaSrado - Fossalon, Torre °ax' Visco - S. Lorenze.
Skupina L
IZIDI 6. KOLA
Aurisina - PRIMOREC GAJA - ZARJA Isonzo - Begliano MLADOST - Vermegl. Romana - Hermada S. Andrea - J. Aurisina Počitek: BREG
LESTVICA
Begliano	6	4	2	0
MLADOST	6321
ZARJA	5	2	3	0
GAJA	6	2	3	1
Aurisina	4	2	2	0
J. Aurisina	5	2	2	1
PRIMOREC	6	14	1
Isonzo	6	2	2	2
S. Andrea	6	13	2
Vermegliano	5	0	3	2
Romana	5	0	3	2
BREG	4103
Hermada	6	0	15
0:0
0:1
0:1
0:0
0:0
1:1
6:2 10 6:3 8 4:2 7 5:3 7 4:1 6 4:2 6 8:6 6 6:5 6 4:7 1:3 4:6 3:5 1:11
PRIHODNJE KOLO (13. 11.) Begliano - Romana, Hermada - Aurisina, J. Aurisina - MLADOST, PRIMOREC - BREG, Vermegliano -GAJA, ZARJA - Isonzo
vodečumu Beglianu. Domači so proti Vermeglianu zaigrali precej slabo, to še posebno na sredini igrišča, kjer se je občutilo pomanjkanje režiserja, ki bi znal voditi igro. Odsotnost Darija Frandoliča je prisilila trenerja Uraniča, da je Regolinu dodelil nalogo »li-bera« in s tem obubožal sredino.
Kraševci so tekmo začeli odlično in v prvih minutah ustvarili več nevarnih akcij. S časom pa so precej popustili in gostom dovolili, da so se nevarno približali vratarju Zanierju.
V drugem polčasu, ko so Kraševci zaigrali napadalno, a zmedeno, gre omeniti izredni priložnosti, ki sta se ponudili Gabrijelu Ferfolji. Prvič je prišel prekasno na vabljiv predložek Karla Ferfolje, drugič pa je sam pred vratarjem zadel vratnico, (pr)
AURISINA - PRIMOREC	0:0
PRIMOREC: Luciano Leone, Černe, Castro, Ferluga, Florean, Coppola (v 81. min. Pitacco), Canziani, Andrej Carli, Mulč, Ferfolja, Igor Milkovič (v 68. min. Fachin).
Na nabrežinskem igrišču je Primorec izgubil veliko priložnost, da bi prišel do zmage. Trebenci, v vrsti katerih je igral tudi novi igralec Mario Ferfolja, so se pokazali boljša ekipa od na-brežinske enajsterice. Vendar Primorcu je manjkala učinkovitost napada, kajti na sredini igrišča sp bili Trebenci absolutni gospodarji. Že v prvih minutah so trebenski vezni igralci zelo nevarno streljali proti vratom, vendar vratar Nabrežincev je bil vedno dobro postavljen. Med odmorom je trener Favento nekoliko stresel svoje nogo-
metaše, da bi bolj odločno iskali zmago. Aurisina pa se je dobro branila.
Nabrežine! so postajali vedno bolj nervozni in so se začeli vesti zelo nešportno. Sodnik je bil tako prisiljen poslati predčasno igralce Aurisine v slačilnico. Primorec je tako začel pravi forsing in četrt ure pred koncem je imel Ferfolja izredno priložnost, vendar je bil še enkrat vratar Aurisine boljši od trebenskega napadalca. Tako so se morali Trebenci zadovoljiti s četrtim zaporednim remijem. (Andrej)
SKUPINA I
SOVODNJE - MORARO 1:1 (0:1)
STRELEC: Marson.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Tomšič (Devetak), Bicciato, Marson, Mrak, M. Fajt (Grillo), Peric, Gulin, Čevdek, A. Fajt. Braini, Černič, Vižintin, Kovic.
Vse kaže, da so se Sovodenj ci izvlekli iz hujše krize, ki jih je pestila v uvodnih srečanjih letošnjega prvenstva. Vključitev izkušenih igralcev, kot sta Bicciato in Čevdek, je namreč blagodejno vplivala na celotno postavo in na igro samo.
Proti Moraru, ki sodi med boljše postave prvenstva, so Spangherjevi varovanci zaigrali enakovredno in v nekaterih priložnostih spravili v velike težave furlansko obrambo. Po zadetku gostov, ki je nastal tudi zaradi nesporazuma domače obrambe, so Sovodenj ci prevzeli vajeti igre v roke in prisilili goste v obrambo.
Po zadetku Marsona, ki je z glavo izkoristil podajo s kota, bi domači lahko povedli in si priigrali prvo prvenstveno zmago.

rezultati
1.	AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 7. KOLA
Cervignano - Tamai	2:1
Costalunga - Lignano	4:1
Gradese - Torviscosa	2:0
Palmanova - PRIMORJE	2:0
Portuale - Codroipo	0:1
Ronchi - Sangiorgina	2:0
San Canzian - Porcia	1:0
Spal - Azzanese	2:0
LESTVICA
Palmanova	7	6	0	1	12:4	12
Gradese	7	4	12	13:7 9
Tamai	7	3	3	1	8:3	9
Codroipo	6	3	2	1	9:5	8
San Canzian	7	4	0	3	9:9	8
Spal	7	4	0	3	7:13	8
Cervignano	7	2	3	2	14:6
Ronchi	7	2	3	2	8:6
Azzanese	7	3	1	3	8:7
Torviscosa	7	3	1	3	5:7
Sangiorgina	7	3	1	3	9:10
Costalunga	7	3	0	4	10:9	6
PRIMORJE	7	3	0	4	8:12	6
Portuale	7	2	1	4	5:7	5
Porcia	7	2	0	5	4:12	4
Lignano	6	0	0	6	3:16	0
PRIHODNJE KOLO (13. 11.) Azzanese - Ronchi, Cervignano -Portuale, Codroipo - Palmanova, Lignano — Porcia, PRIMORJE - Gradese, Sangiorgina - Spal, Tamai - San Canzian, Torviscosa - Costalunga.
2.	AMATERSKA LIGA
Skupina D
IZIDI 7. KOLA
Bertiolo - Castionese	0:2
Indipendente - Latisana	1:1
KRAS - Olimpia	0:1
Morsano - Gonars	3:1
Mortegliano - Pocenia	3:0
Rivignano - Zaule	0:1
S. Marco - Maranese	1:0
Varmo - Flambro	2:1
LESTVICA
Gonars	7	3	3	1	11:6	9
Varmo	7	4	1	2	10:7	9
Zaule	7	4	1	2	8:5	9
Indipendente	7	2	4	1	7:4	8
Mortegliano	7	3	2	2	10:7	8
Maranese	7	2	4	1	5:3	8
Latisana	7	1	6	0	6:5	8
Rivignano	7	2	3	2	7:5	7
Castionese	7	2	3	2	11:10	7
KRAS	7	2	3	2	7:6	7
Flambro	7	1	5	1	3:3	7
Olimpia	7	3	1	3	8:10	7
S. Marco	7	3	1	3	3:5	7
Bertiolo	7	1	3	3	4:7	5
Morsano	7	2	0	5	7:14	4
Pocenia	7	0	2	5	5:15	2
PRIHODNJE KOLO (13. 11.) Flambro - Castionese, Gonars - Bertiolo, Latisana - Rivignano, Maranese - Mortegliano, Morsano - S. Marco, Olimpia - Varmo, Pocenia -KRAS, Zaule - Indipendente.
Skupina E
IZIDI 7. KOLA
Architrave - CGS	2:2
Fincantieri - Staranzano	1:1
Isonzo - VESNA	1:3
Muggesana - Aguileia	4:0
Opicina - S. Vito	1:1
Paviese - S. Maria	2:1
Porpetto - Fiumicello	1:1
Ruda - Pieris	1:0
LESTVICA
Ruda	7	6	10	14:4	13
S. Maria	7	5	11	12:5	11
Fiumicello	7	3	4	0	11:4	10
VESNA	7	3	3	1	7:2	9
Muggesana	7	2	4	1	12:7	8
Staranzano	7	2	4	1	9:7	8
Opicina	7	3	2	2	6:5	8
Pieris	7	2	3	2	8:8	7
CGS	7	2	3	2	6:9	7
Porpetto	7	2	2	3	13:7	6
Aguileia	7	2	2	3	8:13	6
S. Vito	7	13	3	10:12	5
Paviese	7	1	3	3	7:12	5
Isonzo	7	1	2	4	5:11	4
Architrave	7	0	3	4	7:14	3
Fincantieri	7	0	2	5	3:18	2
PRIHODNJE KOLO (13. 11.) Aguileia - Isonzo, CGS - Porpetto, Fiumicelo - Ruda, Muggesana - Architrave, Pieris - Fincantieri, S. Maria - Opicina, S. Vito - Paviese, Staranzano - VESNA.
Skupina F
IZIDI 7. KOLA
Capriva - Mossa					1:1	
Fogliano -	Villesse				2:1	
Giarizzole	- Mariano				1:1	
Piedimonte - Natisone					1:1	
Pro Romans - Medeuzza					2:1	
S. Luigi - E. Adriatica					1:0	
S. Nazario	- JUVENTINA				0:3	
Villanova ■	- Čampi Elisi				2:0	
	LESTVICA					
Capriva	7	4	3	0	8:4 11	
S. Nazario	7	4	2	1	9:5 10	
Fogliano	7	4	2	1	8:5 10	
Piedimonte	7	3	3	1	7:4	9
Mossa	7	2	4	1	5:5	8
S. Luigi	7	3	1	3	12:8	7
E. Adriatica	7	3	1	3	6:4	7
JUVENTINA	7	3	1	2	5:3	7
Natisone	7	2	3	2	4:3	7
Villanova	7	2	3	2	8:8	7
Villesse	7	2	2	3	5:6	6
Čampi Elisi	7	1	3	3	5:8	5
Giarizzole	7	0	5	2	3:7	5
Pro Romans	7	2	1	4	4:9	5
Mariano	7	1	2	4	4:8	4
Medeuzza	7	0	2	4	5:11	2
PRIHODNJE KOLO (13.11.) Čampi Elisi - Fogliano, E. Adriatica -Medeuzza, JUVENTINA - Villanova, Mariano - Capriva, Mossa - Giarizzole, Natisone - Pro Romans, Piedimonte - S. Nazario, Villesse - S. Luigi.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
dnevnik
8. novembra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
in tiska

član italijans
:asopisr
založnikov
zveze časopisni*1 ov FIEG
Prevrnjeni vagoni so »pokopali« skupino delavcev na pomožnem vozilu
Ekspresni vlak se je iztiril pri Ayu V železniški nesreči umrlo devet oseb
PARIZ Devet ljudi je umrlo, enajst pa jih je bilo ranjenih, v hudi železniški nesreči v Ayu pri Epernayu (100 kilometrov vzhodno od Pariza).
Ekspresni vlak Luksemburg-Pariz se je iztiril, potem ko so ga pomotoma preusmerili na stranski tir, ki bi moral ostati zaprt, saj je bil neuporaben. Zapora na tračnicah ali morda celo pokvarjene tračnice so iztirile lokomotivo in nekaj prednjih vagonov, ki so se prevrnili na pomožno vozilo, v katerem je bilo osem delavcev, ki so popravljali vzporedni tir. Vsi delavci so bili pri priči mrtvi, v nesreči pa je izgubil življenje tudi en potnik. Štiri žrtve so bile francoske narodnosti, štiri so bili Alžirci, ena oseba pa je bila doma iz Maroka.
Po pričevanju očividcev in preživelih se je vlak iztiril »nežno«, ker je vlakovodja pričel zavirati še predno so avtomatične kretnice spravile vlak na slepi tir. Hitrost vlaka je bila torej
tako nizka, da je večina potnikov srečno preživela nesrečo. Kdor ni bi ranjen, je brez večjih težav in pomoči iz prevrnejnih vagonov, na tiru pa so potniki zagledali srhljiv prizor, saj so vsepovsod ležali ostanki nesrečnih delavcev.
Francoske železnice SCNF so začele preiskavo, da bi pojasnile, kako to, da so ekspresni vlak, ki ni ustavljal v Ayu, preusmerili na neprevozni stranski tir. Odkar so francoske železnice morale občutno oklestiti svoj proračun in so zato zanemarile v glavnem modernizacijo sistemov in izpopolnjevalne novih delovnih sil, je v Franciji prišlo do niza hudih prometnih nesreč, ki so od začetka leta terjale življenje 68 potnikov.
Na sliki (telefoto AP): iztirjena lokomotiva ekspresnega vlaka Luksemburg-Pariz
Hladnokrvna eksekucija v Milanu
MILAN — Neznanca sta včeraj s samokresom in revolverjem ubila v Milanu dva zapornika na omejeni svobodi.
Salvatore Cardamone in Giuseppe Amato sta kot vsako jutro zapustila jetnišnico San Vittore, kamor bi se morala vrniti pred polnočjo. Ko sta s svojim avtomobilom prispela pod Cardamo-nejevo stanovanje v Ulici Lon-garone, kjer živita žena in hčerka, sta ju čakala neznanca, ki sta vanju streljala iz neposredne bližine. Zaporedje strelov je bilo tako hitro, da so prve agencijske vesti navajale, da ju je ubil rafal iz brzostrelke. Resnici na ljubo je bil v zasedi ubit le 48-letni Cardamone, 29-letni Amato je izdihnil uro kasneje v bolnišnici Niguarda.
Pri iskanju storilcev preiskovalci brskajo po preteklosti obeh zapornikov, a do sedaj niso našli še nič oprijemljivega.
Andrej Saharov prispel v ZDA
NEW YORK — Sovjetski fizik Andrej Saharov je v nedeljo dopotoval v ZDA, kjer se je Bostonu najprej srečal z nekaterimi družinskimi člani. Na letališču Kennedy je takoj po prihodu izjavil, da je zadovoljen, »ker je končno lahko obiskal državo, do katere ima veliko spoštovanje«. V prihodnjih dneh se bo Saharov udeležil zasedanja Mednarodnega sklada za preživetje in razvoj človeštva. Sovjetski fizik je eden od upraviteljev te organizacije. Možno je tudi, da bo Saharova sprejel predsednik Reagan. Saharovo potovanje v ZDA je bilo vse do zadnjega v dvomu, zlasti po nedavnih kritičnih izjavah glede načina kako Gorbačov izvaja svojo perestrojko.
Na sliki (telefoto AP): Saharova je v Bostonu pričakala pohčerjenka Tatjana
Kmalu nov pravilnik o prevažanju strupov
ŽENEVA Do 16. novembra bodo v tem mestu zasedali izvedenci kakih 50 držav in skušali sestaviti mednarodni pravilnik o prevažanju in uničevanju strupenih industrijskih odpadkov. Tema je postala še kako aktualna, zlasti po odisejadi nemške ladje Karin B in po neurejenem izvažanju strupov v države Tretjega sveta. Iz podatkov OZN je razvidno, da razne evropske industrije nakopičijo letno do 800 tisoč ton strupenih odpadkov. Pravilnik, ki ga želijo izvedenci izdelati, bo vseboval 29 členov, upošteval pa bo predvsem varstvo okolja in ljudi, ki delajo s strupi, najustreznejši način njihovega prevažanja iz ene države v drugo ter možnost, da bi posamezne industrije uničevale strupene odpadke že v obratu samem. Izvedenci pa so doslej že predlagali, da bi zlasti države Tretjega sveta izdelale enoten zakon za sprejemanje strupenih odpadkov na njihovo ozemlje. Nova pravila bi moral evropski parlament odobriti prihodnjo pomlad.
Vdovec pregnal zli duh pokojne soproge
LONDON — Frank Pesticcio in njegova soproga Palma - oba sta italijanskega porekla - sta dolgo živela v Walesu. Palma je pred letom dni umrla, Frank pa je mirno živel sam. Po poklicu je avtoprevoznik, zato mu vdovstvo ni delalo velikih težav. Pokojnica pa mu je začela z onstranstva nagajati. Njen duh se je ubogemu Franku pokazal že lani ob božiču. Zabičal mu je, naj nikar ne pošilja božičnih in novoletnih voščil, česar Frank seveda ni storil. Duh ga je baje tako strogo gledal, da ga je spreletaval srh. Podobne grožnje so se potem nadaljevale, vrhunec pa so dosegle pred dnevi, ko je Palmin duh napovedal, da Frank ne bo preživel svojega rojstnega dne. Prestrašeni vdovec je na vrat na nos napisal oporoko in jo izročil notarju, na svoj rojstni dan je lepo pospravil stanovanje, se praznično oblekel, nato pa se je ulegel na posteljo in čakal smrt. Na svoje veliko presenečenje pa se je naslednji dan prebudil čil in zdrav. Palmin duh je tokrat krepko zgrešil, Frank pa je pripravil slavje, kakršnega v waleškem Cardiffu, kjer živi, ne pomnijo.
Pogrom kristalne noči novembra 1938. leta
Obračun prvega neprikritega nacističnega napada na židovsko skupi0 je beležil tisoč žrtev. Trideset tisoč oseb je izginilo v nacističnih zaporih 8 je bilo deportiranih, noč 9. novembra 1938 pa je ostala zabeležena PreJ ušesih kot v očeh ljudi, ki so jo preživeli. Žvenket desettisočih razbitih °Re . in izložb je namreč prebudil iz sna večino Nemcev. V eni sami noči so nac,s uničili tudi 1118 sinagog in prav zaradi tega so se tragične obletnice spoinI1 li v Konigsteinu (na sliki AP), kjer je židovski tempel pogorel do tal.	u
Kristalna noč - tako je pogrom prešel v zgodovino - pa je po mneDL mnogih članov židovske skupnosti le zastarelo sugestivno ime, ki bi ga 10 rali zamenjati z novim, ker novim generacijam ne pomeni več nič.
Sodstvo v škripcih zaradi »virusa«
VVASHINGTON — Robert Morris (na sliki), ki je prejšnji teden vnesel »virus« v računalnike ameriške mreže Internet, bo moral pred sodnike. Dogodek zaenkrat preiskuje FBI, vendar pa ne more dokazati, da je prav Morris zmedel računalniški sistem. Če bodo sodniki ugotovili, da je nezakonito uporabljal ključ sistema, bo odsedel le leto dni, če pa se bo izkazalo, da je tudi goljufal, bo kazen veliko strožja.
Ker neodvisnost ni prinesla ljudem prave svobode
Desmond Tutu kritizira afriške režime
NAIROBI — Poglavar južnoafriške anglikanske cerkve nadškof Desmond Tutu je med nedeljsko mašo in pridigo v nairobijskem Uhuru parku (Parku svobode) naslovil ostre puščice tudi na represivne afriške režime in na vladajoče elite, ki so si po njegovem mnenju prigrabile ogromna bogastva na račun vedno revnejših množic. Nadškof Tutu je povedal, da ga je sram, ker je Afrika celina z največ begunci na svetu, kar je posledica represivnih in nestabilnih režimov.
Desmond Tutu, ki je hkrati tudi predsednik vsealriške konference cerkva, verske organizacije, ki ima sedež v Nairobiju in združuje vse nekatoliš-ke cerkve na celini, se seveda ni mogel izogniti kritikam južnoafriškega manjšinskega režima. Vendar je nadškof ob tem poudaril, da je zapiranje ljudi brez sojenja ravno tako zlo v Južni Afriki kot tudi v drugih afriških državah. Poleg tega-je Tutu poudaril, da je v mnogih afriških državah danes manj svobode, kot so jo ljudje imeli pod kolonialno vladavino, kar pomeni, da so si ljudje (politiki), ki so se sicer borili za neodvisnost afriških držav, prigrabili vso oblast in da zatirajo brezpravne množice.
Ostre besede na rovaš neomejenega bogatenja vladajočih elit, represije in avtoritarnih režimov verjetno niso bile samo po naključju povedane v
kenijskem glavnem mestu, kjer je vseafriška konferenca cerkva te dni praznovala 25. obletnico. Znano je namreč, da spada kenijska vladajoča politično-gospodarska elita med najbogatejše v Afriki, da režim predsednika Daniela Arapa Moija kaže čedalje več prvin avtoritarnosti (nekateri tuji opazovalci govorijo celo o diktaturi z močnimi elementi kulta osebnosti), poleg tega pa so tukaj uradni krogi še pred kratkim znova ostro reagirali na poročila organizacije Am-nesty International o kršenju človekovih pravic.
Zapiranje za režim sumljivih oseb brez sojenja je tudi v Keniji dokaj znana inštitucija, ki jo skušajo opravičevati z zakonom o notranji varnosti (Internal Security Act). Zadnja žrtev tega zakona, ki je vsaj v nekaterih prvinah podoben južnoafriškim določilom o izrednem stanju (aretirati in brez sojenja zapreti je mogoče vsako osebo, ki je oblastem sumljiva), je znova sin bivšega kenijskega podpredsednika Raila Odinga. Še ne 40-letnega sina prvega kenijskega podpredsednika Oginga Odinga so najprej zaprli avgusta pred šestimi leti, češ da je sodeloval v neuspelem poskusu državnega udara proti predsedniku Moiju. Raila Odinga je brez sojenja presedel v malone vseh večjih kenijskih zaporih (civilnih in vojaških)
pet let in pol, nakar so ga februarja letos izpustili.
To potezo so pripisali »velikodušnosti« predsednika Moija, ki je hkrati ukazal izpustiti še nekaj političnih zapornikov. Ostareli Oginga Odinga se je zahvalil Moiju, vendar »odpuščanje« ni trajalo dolgo, kajti Raila Odinga so konec avgusta znova aretirali in zaprli pod obtožbo, da je sodeloval s tajnimi protivladnimi in levičarsko usmerjenimi skupinami. Značilno je, da je tudi v parlamentu padlo vprašanje, ali bodo Railu Odingu sodili na javni obravnavi, da bi se s tem izognili novim kritikam na rovaš kršenja človekovih pravic v Keniji. Vrhovni javni tožilec je odgovoril, da sojenje ni mogoče, češ da je Raila Odinga osumljen tako hudih reči, da bi mogle »resno ogroziti državno varnost«, če bi prišle na dan. Zdi se, da je s tem usoda Raila Odinga zapečatena, čeprav se ob tem odpira cela vrsta vprašanj, ki za kenijsko oblast vsekakor niso prijetna.
Najbrž tukajšnjim oblastem niso prijetne tudi kritične besede nadškofa Desmonda Tutuja o zlorabi oblasti, represiji in o najnovejšem afriškem paradoksu, po katerem so take vladajoče elite iz dneva v dan bogatejše, milijonske množice pa iz dneva v dan revnejše. Konec koncev navzlic vsem uradnim hvalam o gospodarskem raz-
cvetu Kenija z 290 dolarji letneg0 jj hodka na prebivalca še vedno j. med afriške države z nizkim ^ vne kom (tako pravijo podatki Svet banke), po drugi strani pa je med j._ dajočo elito nič koliko dolarskih ,e
mog°c
dajočo elito nič koliko jonarjev. Verjetno si je s tem e--.v ^e. razlagati dejstvo, da so včerajsni^[re nijski časniki cenzurirali najboi] ^e[ bodice iz Tutujeve pridige, o ue. pa bolj obširno poročajo tuje age
AVGUSTPUDGA«
RANK XER0X
Oddaja tudi posnetek originala.
Govori italijansko ali slovensko in ima izre
Xerox 7020. Telekopimi stroj z navadnim papirjem.
^§3
L0G.0.S. srl S°nca Tel. 0481/20040 Telefax 0481/20265