rrftV>A''e NO. 104 *M mt&: Natl«askl and! intenuttional Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 27, 1970 fldVCNlAM W«WSft#J>r “ 'soMne P°d sLI T fT, £osPodar~ stvom Mrs. H. Dicke je predlo-Sprotao 6 " ^ PraV HM bodo prosilci Za šolnine, Ben Šalah, najmogočnejša o-Sebnost v vladi, saj je združeval y svoji roki kar 5 ministrstev, le začel združevati mala kmečka Posestva v kolektivne farme, kot delajo to v komunističnih drža-Vah. S silo je spravil vanje 12 od 3^ milijonov malih posestev. ^•metje so se upirali, pa niso ve-, ° opravili. Ko so končno za-^eli omejevati delo in obseg pri-elkov, je Burgiba spoznal, da ^onvencija se fcalah na napačni poti. Dal ga firati) zvečer vv Paleti in postaviti pred sodi-^te kot “izdajalca”. Z njim vred j0 bn° sojenih in obsojenih na azHčne kazni tudi 6 Salahovih avnih sodelavcev, g ^Ndelek kmetijstva je vsled above reforme padel v krat-^ dobi za dobrih 40%. To je re-ti0rmo končno pokopalo. Kolek-st e kmetije so z njegovo od-kmVltVij0 na^° razPadle, ker so v f^e enostavno vzeli nazaj svojo zemljo. Tunizija je ^ Vseh držav severne Afrike bot konservativna, pa j0 je “s 6 pognati nagloblje v 0cialističn0” agrarno ureditev. oziroma njihove matere ali ožje sorodnice vsaj 3 leta članice SŽZ. Svoji poročili sta podala tudi odbor za mladino in propagando pod predsedstvom Mrs. M. Bo-stian in odbor za pozdrave pod predsedstvom Mrs. R. Kraemer. Danes bo podal najprej poročilo finančni odbor. Ko bodo poročila končana, bodo sledile volitve novega odbora. Konvencija se je dala fotogra-je bila na “Ve- Novi grobovi Mary Maljak Včeraj popoldne je umrla na svojem domu na 1527 E. 41 St. 84 let stara Mary Maljak, rojena v Jugoslaviji, od koder je prišla pred 45 leti. vdova po pok. Lo-ruoju, mati Eve Franjic, Rose Nicosan, Ann Shimoloens, Helen Kovach, Louisa in Steva, sestra Johna in Rose (oba v starem kraju), stara mati in pramati. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v petek ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na pokopališče. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. uri. lihagmnis zalival® do izraba BEJRUT, Lib. — Delavstvo je izvedlo enodnevni štrajk v podporo zahtevi po odločnejšem na- Srednji vzhod postaja nevaren mi Rastoča napetost na Srednjem vzhodu je z a č el a vznemirjati NATO, ki je preko Grčije in Turčije s tem predelom neposredno povezan. RIM, It. — Predsednik vlade Mariano Rumor je ob otvoritvi posvetovanja zunanjih ministrov NATO včeraj opozoril na rastoče bojevanje na Srednjem vzhodu, ki postaja bolj in bolj nevarno svetovnemu miru. Sredozemsko morje, ki je tako važno za mednarodno trgovino in promet, je vpleteno v to napetost. Sovjetska zveza vzdržuje v njem močne pomorske sile, ki imajo svoja oporišča v Egiptu, Siriji in delno v Alžiriji. Bolj kot rastoča sovjetska po stopu proti Izraelu. Ta pritiska mors^a v Sredozemskem na libanonsko vlado, naj nadzi-^^j^j vpijva na porast napeto-ra palestinske gverilce na svojih sti in tudi bojevanja rastoča tleh, da ne bodo vpadali ali sovjetska vojaška prisotnost v streljali na izraelsko stran. V,Eg:ptu_ Nekateri že kar resno Bejrutu se sami ne čutijo dovolj! dv0mij0 v egiptovsko neodvis-močne, iskali so v tem pogledu nosj navzočnosti tolikega šte- SUHARTO V BEL! H!Ši Včeraj je prišel na uradni obisk v ZDA in bil sprejet z vso slovesnostjo in gostoljubnostjo v Beli hiši predsednik Indonezije Suharto. V svojem govoru je pozval vse tuje vojaške sile k umiku iz Kambodže. pomoč Naserja, da bi vplival na gverilce. Izrael je Libanonu povedal vila sovjetskega vojaštva v E-giptu. NATO s e zaveda nevarnega naravnost, da bo sam nadziral položaja na Srednjem vzhodu, gverilce tudi na libanonski stra-j2ato s tem Večjo skrbjo gleda ni meje, če vlada Libanona ne bo tega storila. V ponedeljek je poslal močnejšo patruljo s štirimi tanki preko meje pogledat, kaj počno gverilci, ki so prejšnji petek streljali na šolski avtobus in pri tem ubili 12 Izraelcev, med njimi največ otrok. na potek vojskovanja v Indoki-ni. Prevelika vezanost Združenih držav v Aziji povzroča negotovost in strah v Evropi, ki vidi tudi v vojskovanju med Izraelom in Arabci na Brednjem vzhodu veliko večjo nevarnost za sebe kot pa vojskovanje proti rdečemu osvojevanju v Indo-kini. Zunanji ministri 15 članic NATO tehtajo predvsem tudi načrt o skupnem zmanjšanju oboroženih sil na obeh straneh železne zavese v Srednji Evropi. NATO Nevarnost poštnega štrajka v Kanadi raste OTTAWA, Kan. — Razgovori med zvezno vlado in unijo poštarjev so bili včeraj obnovljeni, toda izgledi na njihov uspeh j naj ^ zmanjšala svoje moštvo niso bili posebno dobri. Glavni|2a nekako 10%, Varšavski pakt spor se vrti okoli zahteve po pa za 3Q% Tako skupno jšanje naj bi zagotavljalo ravno- predstavniki ZDA. Ker je držav-skoraj ne vesje sil. Varšavski pakt je na ni tajnik W. P. Rogers na kon višjih plačah. Če do sporazuma WASHINGTON, D.C. —Predsednik Indonezija, po številu prebivalstva pete največje države na svetu, je prišel včeraj na uradni obisk v ZDA. Predsednik Nixon ga je sprejel pred Belo hišo z vsemi slovesnostmi in z vso gostoljubnostjo. Zvečer je bil predsednik Indonezije Suharto slavnostni gost na banketu v Beli hiši. V svoji napitnici je dejal, da je treba vse napore usmeriti v to, da “preprečimo razširjenje vojskovanja in zagotovimo pravico Kambodže do suverenosti in nevtralnosti”. Suharto je dejal, da si Azija ne more privoščiti tega, da bi samo čakala na mir in ustalitev razmer. Omenil je konferenco o Indokini v Djakarti z njenim pozivom k umaknitvi vseh tujih oboroženih sil iz Kambodže in k ohranitvi njene suverenosti in nevtralnosti. “Azija je upala na mir, sedaj pa grozi razširitev vojne”, je pripomnil Suharto. Azijske države so se začele same truditi za reševanje azijskih vprašanj in hočejo to nadaljevati, je izjavil indonezijski predsednik, pa dodal, da so vprašanja zapletena in obsežna ter jih bo zato mogoče reševati le z večjim skupnim mednarodnim naporom. Predsednik Nixon je Suhartu zagotovil sodelovanje ZDA pri vsaki morebitni konferenci, ki bi jo bilo mogoče sklicati za mirno reševanje vprašanj Indo-kine. Predsednik ZDA je dejal, da so ZDA še vedno v prvi vrsti na mirno reševanje sporov in ne za vojaško. Zunanji minister Indonezije Adam Malik se je s skupino drugih predstavnikov Indonezije, ki spremljajo predsednika Suharta, razgovarjal s ^ ~ i ........j v '■'°j'- oži. vcnocivoiw je na m tajmiv vv. x . na ivun- ceru v Sloveniji”, ki ga je pri- pride, je nevarnost, da se bodo svojem posvetovanju pozval Ev- ferenci NATO v Rimu, je ZDA pravila euclidska podružnica poštarji naveličali čakati in za- ropo lani na posebno “var- pri teh razgovorih zastopal nje- SZZ. SporecJ je obsegal plesne in pevske točke ter ples. Bilo je prav veselo. čeli štrajk. V poštarski uniji je nostno konferenco”. Na ta poziv gov namestnik Elliot Richards. 27,000 poštnih uslužbencev Ka- bo dobil s posveta NATO v Ri-1 0 nade. |mu vsaj načelen odgovor. Sporočajte domače vesti! Tito star 78 let ^BElgrad, SFRJ. — Pred- tem.1 J°sip Broz Tito je pre-p0 1 P°nodeljek dopolnil 78 let, čilih in P° uradnih poro- e ^ar trden in živahen. bro"dJ izSleda Tito še tako do-govaV!1 LSe zavedajo, da se nje-in upik?ba Steka- sPrašuJojo se ip kdo ga bo nasledil govo bodočnosti čaka nje- °bliko Jugoslavije Haivrn°ma Sončno in bladno. sJa temperatura do 70. CLEVELAND, O. — Več kot dva meseca se mednarodna politika vrti okoli kam-bodžanskega vprašanja, pa je vendarle znano malo dejstev, ki kaj pomenijo za končno u-sodo tega vprašanja. Do sedaj je jasno le to, da bi Amerika rada zaključila ves indokitaj-ski problem čim preje, če treba tudi z velikimi žrtvami. Samo nekaj dejstev kaže, da se tudi Sovjetska zveza ne protivi koncu vojskovanja na Indokitajskem. Nobenega znaka ni, da bi bili vietnamski komunisti pri-ravij eni za resne razgovore o premirju, je pa dosti dejstev, ki pričajo, da rdeči Kitajski še ne gre v račun, da bi v vzhodni Aziji zavladalo vsaj premirje. Vse je torej odvisno od kitajske zunanje politike. Kam cilja ta politika? V Londonu in Parizu mislijo, da smatra Kitajska vzhodno A-zijo za “svoje področje”, kjer mednarodna politika ne sme imeti nobenega opravka. Pregnati jo je treba od tam in ne samo iz Indokitajske. Bodočnost Kambodže je torej samo instrument kitajske politike. Zadnje dni je prišlo na dan Kambodžansko vprašanje: Kaj pa dejstva? nekaj dejstev, ki veliko povedo, če so resnična. Kitajci zahtevajo na primer od Sovjetske zveze, naj svoje oborožene sile vzdolž kitajske meje umaknejo 80 milj v notranjost, da “pokažejo dobro voljo”. Tako trdi časnikar Lea-cacos, ki ima zadnje čase večkrat zelo dobre zveze z državnim tanjištvom. Isti časnikar poroča, da so kitajski diplo-matje povedali svojim francoskim prijateljem, da namerava Peiping odriniti Ameriko najmanj do Burme. Kitajci so dalje proti obnovitvi zna-rie Ženevske konference o In-dokitajski, ker je Sovjetska zveza zanjo. To so nameravane poteze kitajske zunanje politike, ki se pa nenavadno točno strinjajo s kitajsko politiko do Kambodže, v kolikor ta politika sloni na dejstvih. Ko je usoda Kambodže prisilila princa Sihanuka, da se je podal pod kitajsko varstvo, so kitajski komunisti takoj pokazali, kaj bi radi napravili iz Kambodže: kitajsko komunistično provinco pod Sihanu-kovo firmo! V ta namen so formirali Sihanukov novi kambodžanski režim po komunističnem obredniku: o- svobodilna fronta, glavni odbor, izvršilni odbor, od fronte in odborov odvisna vlada itd. Niso se pa ustavili pri tem. V novo kambodžansko partijsko in upravno administracijo, v prvi vrsti seveda vlado, so natrpali le svoje zaupnike in ne morda Sihanukovih ali sever-novietnamskih, kaj šele sovjetskih. Tako čaka “ O s v o b ojeno Kambodžo” že k o m p 1 etna garnitura, ki obstoja iz pei-pinških z a u p nikov. Seveda stojijo tudi na odgovornih mestih novih kambodžanskih oboroženih sil zanesljivi kitajski zaupniki. Pa ne samo to, kitajski zaupniki so postavljeni tudi na glavnih u-upravnih mestih kambodžanskih pokrajinskih uprav. Odgovorne funkcije imajo baje celo nekateri mrtvi kitajski zaupniki. Kitajska komunistična partija je kar nabrala par živih svojih kambodžanskih pristašev in jim podtaknila imena mrtvih kitajskih' zaupnikov. To se vse živi ljudje, ki jih ni mogoče zatajiti, to so dej- stva, ki se ne dajo zanikati. Diplomatski viri trdijo tudi, da so Kitajci že odredili indo-kitajskim oboroženim silam nova vojaška okrožja, ki so pa tako razporejena, da služijo obenem tudi kitajski narodni varnosti. Konkretnih dokazov za to kitajsko potezo pa še ni nihče navajal. Če je le nekaj teh poročil resničnih, so morala komuniste v Hanoi spraviti v slabo voljo. Dobro poznajo kitajske komuniste in njihove cilje in so tudi dosti stvarni, da so lahko hitro zaključili, da kitajsko “varstvo” v drugih delih Indokitajske ne bo imelo druge vsebine kot v Kambod- v • Zl. Preodkrita in prebrutalna kitajska zunanja politika v vzhodni Aziji bo preje ali pozneje zbližala Sovjetsko zvezo z vsemi vzhodno-azijskimi državami, ki bo zanje postala peipinška politika prava mora. Takrat šele bi prišel pravi čas za pogajanja o premirju v Aziji. Amerika verjetno nima več toliko potrpežljivosti, da bi čakala tako dolgo. Kitajski mlini meljejo namreč zelo počasi. Borzno valovanje je nevarno zapljuskalo Tečaji delnic so povprečno padli od decembra 1968 za 30% in dosegli n a j nižjo točko od marca 1963. CLEVELAND, O. — Tečaji na naših borzah so začeli padati v decembru 1968. Do sedaj so padli v poldrugem letu za povprečno 30% povprečne tečajne vrednosti, kar pa ne pomeni veliko. Dobre delnice so zgubile manj, slabe, špekulativne pa več. Najboljše delnice so zgubile nekaj manj kot 2%. Tudi promet na borzah ni bil nekaj nenavadnega. Cenijo, da se na naših borzah trguje okoli 2,5 bilijona delnic. Dnevni promet znaša — vsaj do sedaj, pod 1%. To se pravi, 99% delnic “počiva” zunaj borz. Koliko časa bo, pa ne vemo. Značilno je tudi, da je večina delnic v rokah, ki niso odvisne od borznih posojil. Noben umik ne more pognati lastnikov na prisilne prodaje, ki so sprožile znano krizo v 1. 1929. Pa se je nekaterih borzijan-cev vendarle polastil nemir, še ne razprodajajo svojih zalog, napovedujejo pa “hudo krizo”. V čem je pravzaprav bistvo njihovega strahu? Ko so v decembru 1968 začeli tečaji padati, so bili borzijanci prepričani, da je to le izraz običajnega valovanja borznih tečajev, ki gredo stalno gori in doli. Vera, da se bodo tečaji popravili, je bila splošna še letošnjo pomlad. Sedaj so na borzah videli, da se je federacija vendarle začela boriti proti inflaciji, da torej nekdanje konjunkture ne bo tako kmalu. Ako je ne bo, se tudi tečaji na borzah ne bodo tako hitro začeli zopet dvigati. Treba bo torej potrpežljivo čakati dalj časa, da se borze zopet zapletejo v optimizem. Med temi, ki čakajo na novo borzno konjunkturo, je tudi dosti nestrpnežev. Zagrabili bodo za vsako bilko in jo proglasili za začetek nove konjunkture. Te vrste optimizem bo pognal tečaje navzgor, toda ne za stalno. Tako se nam verjetno bliža doba, ko bodo borzni tečaji močno valovali, dokler ne najdejo nove ravni, kot je bila pred 1. 1968. Potrpežljivost je torej pri presoji stanja na borzah dvakrat potrebna. Tega mnenja je tudi nekaj vodilnih zakulisnih sil na naših borzah. Iz Clevelanda in okolice i Raznašalca iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče zanesljivega raznašalca za North Vine, Recher, Miller, Lindberg, Goller, Milan, E. 207 do 215 St., starega nad deset let. Prosim kličite: 432-0628. Občni zbor— Korporacija Baragov dom ima 12. junija 1970 ob pol osmih zvečer v Baragovem domu redni občni zbor z rednim dnevnim redom. Iz bolnišnice— G. Vid Omahen, 19608 Mohican Avenue, se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za pozdrave in obiske. Sedaj se zdravi na domu, kjer so obiski dobrodošli! G. Steve Valencie, 16203 Hunt-mere Avenue, se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je moral podvreči težki operaciji na kolenih. Zahvaljuje se za obiske, kartice in darila. Nova maša v Collinvvoodu— Ga. Frančiška Kosem vljudno vabi vse prijatelje in znance, ker ni bilo mogoče vse pismeno obvestiti, da se udeležijo nove maše njenega sina č. g. Franka P. Kosma — v nedeljo, 31. maja 1970, ob dveh popoldne, ob 7.30 zvečer pa prav tako v cerkvi Mar. Vnebovzetja petih litanij z blagoslovom, nato pa sprejema novomašnika v Šolski dvorani. Zelena dolina odprta— Odbor Zelene doline sporoča, da so prostori odprti vsako nedeljo. V soboto na Spominski dan bo tam na razpolago kosilo. Kdor bi ga hotel, mora najkasneje do petka klicati 361-3239 do 4. popoldne, kasneje pa 431-1108. Zadnje vesti LOS ANGELES, Calif. — Predsednikov glavni gospodarski svetovalec McCracken je dejal včeraj tu, da ni mogoče govoriti, da bi zašlo gospodarstvo naše deželo v večji zastoj. Zagotavljal je, da vse kaže na večjo gospodarsko dejavnost še pred koncem letošnjega leta. SAIGON, J. Viet. — Danes je bilo objavljeno, da sta dve ameriški Phantom F-4 letali napadli v ponedeljek protiletalske topniške postojanke kakih 90 milj severno od Demilitarizirane cone v Severnem Vietnamu, ker so streljale na ameriška izvidniška letala. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Senat je izglasoval včeraj z 82:11 umirjenejše dopolnilo o ukinitvi finančnih sredstev za ameriške vojaške operacije v Kambodži po 30. juniju. Bela hiša tudi z novim besedilom ni zadovoljna in obstoja možnost, da bodo nasprotniki dopolnila skušali končno glasovanje o njem preprečiti z neprekinjeno debato. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je zanikala vesti, da se bodo vojaške sile ZDA umaknile iz Kambodže že pred 30. junijem. Izjava trdi, da operacije napredujejo po načrtu in bodo po načrtu tudi končane. BEJRUT, Lib.~— Vlada Rašida Karamija razpravlja o tem, ali bi zaprosila Tunizijo in Maroko, da ji pošljeta vojaško pomoč proti Izraelu ali ne. Izraelske oborožen sile so včeraj ponovno prešle v Libanon gledat, kaj počenjajo gverilci. WASHINGTON, D. C. — A-tomska komisija je objavila včeraj, da je izvedla dva nova atomska preskusa v Nevadi. SAIGON, J. — Tu so bili danes končani razgovori med Kambodžo in Južnim Vietnamom o obnovi rednih diplomatskih zvez. Zaključno poročilo pravi, da bodo te obnovljene, ne pove pa kdaj. Nerešeno je ostalo vprašanje suverenitete nad d verni otoki, ki si ju lastita obe državi, in nad položajem Kambodžancev, ki žive v Južnem Vietnamu. fcjUKKl.S^A WJMoVfflZ, MAY 27, 1970 Ameriška Domovi m norvii 6117 ct. Clair Avmue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ♦'ublisheil daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing ifditor: Mary Debevec N AjBOCNIN A; g.» Združene države: $15.00 na leto; $8.00 aa pol leta; $5.00 za 3 mese€* 8« Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 metece Petkova izdaja $5.00 na leto SIjBSČifcIPTioNBATfisT United States: $iC.OO per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 month* Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 104 Wers., May 27, 1970 Konjunktura na grebenu Naša gospodarska konjunktura se je bližala grebenu že proti koncu lanskega leta. Zlesti nanj pa še ni mogla. Še zmeraj so rastle cene, zaposlenost je bila zadovoljiva, prodaja blaga je šla od rok, optimizem je vladal v gospodarskih krogih. Vsekakor je konjunktura začela že takrat pojemati na nekaterih področjih. Ne mislimo tu na borze. Naše borze imajo zmeraj navado, da dirkajo pred časom. Zidajo gradove v oblakih, ko še nismo prišli iz gospodarskih zastojev, zgubijo pogum, ko se pokažejo prvi oblaki na gospodarskem obzorju. Tako je bilo in je tudi sedaj. Zato borzno življenje ni več zanesljivo merilo za razpoloženje v našem gospodarstvu. Zadnje tri mesece, posebno v aprilu in maju, so se množ.ila znamenja, da nekdanji živahni konjunkturi čas poteka. Odkar so gospodarski opazovalci začeli napovedovati bližnjo in daljnjo gospodarsko bodočnost, se je nabralo že 30-40 znamenj, ki namigujejo, kako se bo gospodarstvo razvijalo. Omenili bi le nekatere; kadar podjetja začnejo investirati lasten in izposojeni kapital v nove tovarne, rudnike, veletrgovine itd., je to dokaz, da pričakujejo, da se bo potrošnja kmalu povečala, da bo zato treba kmalu pridelovati več blaga za trgovino, da se bo torej pokazala potreba po novih tovarnah, ki jih je pa treba začeti postavljati že sedaj. V stavbnem gibanju pride do novega življenja in to je prvo znamenje, da bo preje ali pozneje prišla konjunktura. Drug tak znak, ki napoveduje konjunkturo, je pojemanje brezposelnosti. Čim se brezposelnost “stabilizira”, je upravičeno upanje, da se zastoju bliža konec. Med tem se padanje cen zaustavi in spremeni v naraščanje, pa smo na pragu nove kojunkture. Sedaj živimo v dnevih ravno nasprotnih znamenj. Podjetniki sicer nadaljujejo začete investicije, toda težko se odločijo za nove. Stavbna dovoljenja so tu prav prikladen vzorec za napovedi. Kadar gospodarstvo sega po stavbnih dovoljenjih, je znamenje, da hoče investirati. Nove investicije napovedujejo več gospodarskega razmaha. Trenutno je položaj ravno nasproten. V maju je število danih stavbnih dovoljenj padlo za skoraj 20%. Ne obeta se nam torej niti normalno stavbno gibanje. To se že čuti na zaposlenosti. Sezonski delavci v stavbarstvu ne morejo lahko dobiti dela. Kdor nima zvez s svojim stalnim delodajalcem, je že v zadregi. Očitno je tudi padlo število poletnih zaposlitev. Te zaposlitve so navadno v zvezi v turizmom, ki se je zadnja leta pri nas naravnost razbohotil. To je dalo priložnost za zaposlitev ravno mladini, ki se šola in ima poleti počitnice. Prejšnja leta šo ta podjetja gledala, kje bodo dobila začasne delavce, danes je pa ravno narobe. Tudi študentje z diplomami v žepu ne dobijo letos tako lahko prve zaposlitve kot njihovi tovariši iz prejšnjih let. Vse torej kaže, da bo gospodarsko življenje do konca leta precej umirjeno. Bo kar dobro, če nas počitniški promet ne bo pustil na cedilu. Kdor ima posla s turizmom, misli, da nas ne bo. Ni pa to povprečni optimizem. Opira se na staro skušnjo, da se človek naitežje odpove počitniškemu standardu, pa naj traja le par dni ali pa kar par mesecev. Če bo ta skušnja držala, ne bomo v začetku jeseni gledali krmežljavo. Kaj pa naši proroki? Razdelimo jih lahko v dve skupini, v tiste, ki držijo z administracijo, in na tiste, ki mislijo le s svojo glavo. Proroki federalne administracije so naravno optimistično razpoloženi in so celo prepričani, da imajo prav. Pravijo, da ima federacija v rokah toliko “instrumentov”, da lahko hitro pomaga gospodarstvu, kadar bi zastoj nanj hudo pritisnil. Lahko zniža povprečno o-brestno mero, lahko sprosti kapitale za zasebne investicije, lahko širokogrudno podpre brezposelne in upokojence, lahko financira javna dela itd. Tak primer smo doživeli v a-prilu: SS je izplačala zaostale dodatne pokojnine, takoj je prišlo v obtok par bilijonov dolarjev, kar se je poznalo trgovini, preko trgovine pa tudi industriji; par tednov smo svobodneje dihali. Nixonovi gospodarski svetovalci Kennedy, Burns, McCracken, vsi presojajo gospodarsko stanje kot zadovoljivo in trdijo, da ga ima federacija čvrsto v rokah. Res so se pokazale nekatere temne strani, kot na primer precej hitro naraščanje brezposelnosti, padanje rentabilnosti v podjetjih, naraščanje nestrpnosti na borzah, toda to še niso poJ javi, da bi moral kdo pred njimi kapitulirati. So pa ti pojavi tudi omogočili, da se je dviganje cen začelo zaustavljati, ne na celi črti, pa vendar sedaj na enem sedaj na drugem področju. Precej zaskrbljenosti dela tudi primerjanje sedanjega zastoja s prejšnjimi, ki smo nanje tekom 9 let že popolno- ma pozabili. Mnogi se bojijo, da bo sedanji zastoj hujši od prejšnjih. Zaskrbljenost bi bila upravičena, ako ne bi rabili za primerjave dolarjeve kupne moči. Ta pa bistveno m ec. Pri svoji resnosti pa tudi raznih mirodvorih. Dobri ljudje vatnega središča v Ameriki šaljiv in zabaven. Kadar je šel so bili, Bog jim bodi dober, kjer-po Holmes Avenue in če ga je kcdi so! vpliva na primerjave. Saj je bil na primer dolar — merjen kak znanec srečal in vprašal' Spominjal sem se predvsem po njegovi kupni moči — pri zadnjem zastoju za okroglo 25% več vreden, kot je danes. Zato se vrednosti iz zadnjega zastoja ne dajo primerjati s sedanjimi cenami. Če odmislimo par izjem, lahko rečemo, da zaskrbljenost radi sedanjega zastoja še ni potrebna. Če zastoj ne bo večji od pomladanskega, se nam ni treba bati prave krize. Na drugi stran pa ne smemo upati, da bo sedanji zastoj znižal cene. Bodimo kar veseli, ako jih bo zadržal na sedanji ravni, seveda s korekturami, kjer so cene narasle v nadpovprečni meri. Takih slučajev pa ni preveč. BESEDA IZ NARODA J. Jerich - Regerčan: Clevelandski Slovenci v mojih spominih * KO SMO AMERIŠKI SLOVENCI vodili akcije Slovenske Lige za osvoboditev Slovencev izpod avstro-ogrskega jarma, ki je žulil naše slovenske pokrajine v starem kraju dolga stoletja, se spominjam, kaj mi je na shodu v La Salle, Illinois, 1. 1916 omenil pok. Rude Trošt o slovenski naselbini v Clevelandu. Povpraševal sem ga, kako se kaj, Slovenci gibljejo v Clevelandu. Rude Trošt me je malo pomeril s svojim pogledom gor in dol in odgovoril: “Ivane, slovenska naselbina v Clevelandu je druga “Bela Ljubljana”. Kar malo dvomljivo sem sprejel takrat njegov odgovor. On je menda to opazil na mojem obrazu in mojih očeh. Zato menda mi je začel na široko razla ljudmi? Med družinami in posamezniki? Slovenci smo bili in smo veseli ljudje. Prav clevelandski Slovenci so v meni pred desetletji to resnico potrdili in uverili. Spominjam se prijazne, šaljive pripombe pok. Antona Grdina, ko sva obiskala pok. znanega rojaka A. Korošca, ki je bil rodom iz Kota pr Velikih Laščah. Bival je na 64. cesti in je kje je bil, ali kam jo reže in maha, je v takih slučajih resno odgovoril: pogosto dobrega pok. pionirja Antona Grdina. Zatem vedno dobrega, širokogrudnega lastni- “Na banko sem šel en “cvanc- i<;a in urednika “Ameriške Do-gar čenčat” (dvajsetak menjatj.'rnovine” pok. g. James-a Debev-Ljudje so pa sami pri sebi mr- ca ob srečanju in pogledu v mrali: Ta jih pa ima pod pal- njegov vedno veseli obraz, sem vedno dobil nekaj novega pogu- cem, ko hodi naprej in naprej ‘cvancigarje” menjat. Nekoč sem ga o tem vprašal, ma. Bog mu bodi dober! In še vrste in vrste drugih. Med temi zakaj je ljudem tako odgovar-'Uobri rojak'John Tutin in nje-jal. Pa je dejal: “Ljudje so firbč-J gov soproga, pok. John Zakraj-ni, pa te takole vprašujejo. Jaz £ek, ki je vodil mesnico na 64. si pa mislim, kakršno vprašanje |cesti. Delal je izvrstne kranjske — tak naj bo pa moj odgovor!”, klobase, kuhal jih je pa znani V tisti družbi v Narodnem do- dobrodušni Anton Urbanč, na mu smo govorili o marsičem.'Carl Avenue, kjer smo se toliko-Jaz sem omenil, kako sem bil krat gostili pod njegovo streho, pred leti prijazno sprejet pri p0k. Frank Banich, ki je šel pok č. g. župniku Škur ju, kako'pred kakimi 15 leti v stari kraj me je pogostil itd. jv Kostanjevico in tam umrl. On Tedaj se je pa pok. Rudman nam je pel zdravičke, da smo oglasil: j bili vsi veseli, da so ob jasnih “Ja, ja, Father Škur je imel večerih na nebu še svetle zvez-, dobro srce, pa radodarne rokeJde lepše migljale in še luna je Ko je bil tukaj, smo po mašah kar čudeča se zijala, morda mina Veliko noč bili veseli, vse sleč, to so pa ljudje, ki še mene bolj, kakor pa po dolenjskih zi-'prekašajo v mnogih ozirih, danicah ob sv. Martinu. Mize soj Slovenska naselbina v Cleve-bile polne dobrih šunk in raz- landu je res nekaka druga “Senega peciva. Zraven dosti pijače la Ljubljana” za vse Slovence v in pa naročilo: Kadar bodo ste-1 Ameriki. To po številu naših Pokojni Tone G. se je zasmejal in mi pojasnil, da ta je doli okrog 39. ceste in tam okrog se začne. Potem je pa dostavil: “Veš, Ribničan j e so fejst Ijud- Proti dolgočasnosti ni boljših zdravil, kot so zabave in smeh. In za temi veselimi in zabavnimi dogodki sem še veliko doživel med dobrimi, veselimi Slovenci v Clevelandu. Naj jih omenim še nekaj. Če se ne motim, je bilo to, kar gati, kaj vse so tedaj Slovenci ile- •^e nosij° po svetu samo koše v Clevelandu predstavljali. Kafko so se udejstvovali na vseh raznih poljih življenja. Njegova pojasnila in razlaganja so napravila name velik vtis. Ob mnogih prilikah so mi prihajala in mi še prihajajo v spomin. Ko so me pote mojega življenja zatem čez nekaj let začela bolj pogo.stoma zanašati med Slovence v Cleveland, sem se o tem še bolj prepričal, da so Slovenci v zadnjih 80 letih in tudi še sedaj res predstavljali nekako “Belo Ljubljano” med nami, ameriškimi Slovenci. V nekem mojem opisu pred nedolgim sem omenjal, kake vtise sem odnesel iz Clevelanda ob mojem prvem obisku Slovencev v Clevelandu ter kak vtis je name napravil pok. pionir Frank Suhadolnik, ki je vodil prodajalno s čevlji na St. Clair Avenue. Z njim vred pa še mnogi drugi. Čas je zatem vozil naprej in mene (Bog bodi zahvaljen za vse) nekam rinil v ospredje. Leta 1923 sem se udeležil narodne konvencije KSKJ, ki se je vršila v Clevelandu, kot delegat Društva sv. Štefana št. 1 v Chicagu. V Jugoslovanskem kulturnem vrtu se je vršil v nedeljo pred konvencijo velik narodni katoliški shod. Govornikov je bila dolga vrsta. Glava vsega je bil pokojni vrli Slovenec Anton Grdina. Med govornike so tudi mene uvrstili kot govornika za katoliški tisk med Slovenci v Ameriki. Shod je sijajno izpadel. Nekako med 10 do 12 tisoč ljudi se je shoda udeležilo, če ne še več. Prvi veliki slovenski katoliški shod med Slovenci v Ameriki. Bil je res lep! Shod je napravil na vso našo slovensko javnost in še drugod velik vtis. Nov, bolj odločen duh je začel vse nas voditi v novo narodno katoliško življenje in razumevanje med nami Slovenci v Ameriki. Konvencija KSKJ je sijajno izpadla in ameriški katoliški Slovenci so prav od tedaj naprej ^ačeli voziti po bolj odločnih potih narodnega in verskega življenja. • , • > To, kar sem pravkar omenil, imel v svojih sodih vedno naj.jklenice prazne - si pomagajte; slovenskih ljudi, po številu dru bolj žlahtno božjo kapljico. p0-|sPodai ie klet> sodckl> m ti bo-igteV; organizacij, ustanov, žup-govor je nanesel o “Ribnici v do vam dali, kar imajo.” [nij, kakor tudi po številu kul- Clevelandu” Vprašam ju- Ostali možje so Rudmanu z turnih in prosvetnih prireditev. Saj res, kje .pa se nahaja vaša °braZi priltimali in »“j O**. Sast! Ribnica v Clevelandu? pritrdili v v | Iz slovenskih vrst (potomcev Ampak vsaka rec nekaj casa pionirjev) je prišlo na razne od-trpi,” je dostavil Ribničan. Po- lične 'mestne) okraine) državne tem pa nadaljeval: “Ko smo pa in zvezne ,položaje in mesta za 1 athrom Škuljem dobili no- mn0g0 Slovencev in Slovenk, vega gospodarja, se je spreme- ysj ujivaj0 ugled. Njih dela in ndo- (uspehi pa glasno govore, kaj vse in rešeta, ampak v koših nosijo UKval™ sPremenilo>” sem Sa so Slovenci prispevali in napra-po svetu tudi smeh, zabavo in vPrasaL v jvili za Cleveland. Iz takih tru- veselje, zato jih ljubi ves svet!” * ^a Yeliko noč so dobre go- dov in žrtev naša dežela raste v Res, taki so, prav je povedal! sP°dnje prinesle za cerkvene vedno boljšo in večjo Ameriko. kolektorje precej dobrih reči in Dal Bog, da bi rastla še za na-z njimi obložile mize. Ko smo prej tudi tako! posedli, je prišel novi č. g. žup-1 ______ SjijTk“ ^ 1“!zkaiimo ji™ spoštovanje njem, pomagajte si!” , _________ „ „ ^ , i -J CLEVELAND, O. — Na Spo- Bomo, bomo, sem odgovoril ’ ^ (tako namreč Rudman), ampak finski dan, ki je letos v soboto, bom zdaj omenil, leta 1922 spo. | mokregazagrlanimc.” mrtvih^SpomhiTki mladi. Spominjam se, da je bilo ’ °’ sa;) es’ 16 ek 1 zuPmk> , • družinski oraznik ko se na ponedeljek po Beli nedelji. lW, bom ^ ^ Nekako ob 9. uri zjutraj potr-jhancam’ naj Princso kavo na člani družine, je državni praz-kam na vrata župnišča Marije m|f°- „ , , nik, ko država in vojaške orga- Vnebovzete v Collinwoodu. Po- A; kaj kava’. sem odS°vord> n,7a DOčastii0 žrtve za do- kojni č.g. Škur me prijazno “mi imamo rajši kaj mokrega iz movino Spominski dan pribli- sprejme in veli: "Le naprej! Le ^ » <* „ kuje žive mrtvim, ker vsak grob napiej. • r>, i____ __, ije vsem neizbežen kažipot v Ko .sva se pozdravila in mu : mi' N ud m an odgovoril.) povem, kdo sem in po kaj prihajam, mi je pomahnil z roko, “A., mislite vino?” “Da, da,” mu je pritrdil Rud- naj grem naprej, šla sva v ozad- rnan' je, to je bila kuhinja v tedanjem večnost. V soboto, 30. maja, se bomo , ob 3. uri popolne zbrali na Ver-Zupnik je odšel in se vrnil s n*k du® Souls pokopali- starem župnišču Ponudi mi stol vina (kvart), postavil ^ °l> S™bu dr. Mihe Kreka, to veh, „Tše vsrdemd Nl ^a ~ »*»> “Tu je. pa si S>°v- prinese na mizo velik krožnik1”! ^. d . j Rudman ..ja, grobovih padlih slovenskih vo-naložen z lepo opraženem pu- eb’ Je ^uaman, ranom. Nato pa še precejšnjo ga 171:10 P°gledal in rekel: i steklenico vina in dva kozarca. vPo™gaJ™ ”aj si, s kom in s Oddolzdi se jim bomo z moht- , , , • . p , C!m? Tale steklenica še za ene- vijo za pokoj njih dus. Združeni “Takole, zdaj si pa fant pomagaj in jaz si bom tudi.” Rad sem ga ubogal. Potem šal Rudmana. sva govorila. Povpraševal me “Kaj?” me je pogledal Rud-je, kako je še kaj v Jolietu. man. “Gospod župnik je odšel v On je bil tam nekaj časa po pri- župnišče, mi pa vsak domov po hodu v Ameriko pomožni žup- vino. Vrnili smo se z “galonioa-nik, nakar je odšel v Ohio, v mi” vina, potem smo si pa po-Lorain, pozneje pa v Collin- magali, postali dobre volje, bili wood. Marsikaj zanimivega mi veseli, da smo še zapeli par pe-je povedal. Čas je nama potekal srni.” ga ni! Nas je pa okrog dvajset.” pevci pod vodstvom g. Martina “No, in kaj potem,” sem vpra-^ Nošnika bodo zapeli žalostinke. Vsi vabljeni! Jože Melaher Dr« Toussaint Hočevar povišan CLEVELAND, O. — Verjetno spada profesorski poklic med in malo pred poldnem sem se Tako mi je pojasnil tisti dogo- najlepše, najvplivnejše pa tudi poslovil od njega, zahvalil se dek pok. Rudman. Večkrat se najtežje na svetu. V današnjem mu za vse. Res zelo postrežljiv spominjam tega Rudmanovega1 easu ostrih kontrastov je poklic človek. Zakaj to omenjam, bom pripovedovanja, ki pove, da' univerzitetnega profesorja dva-pozneje povedal. Ljudje v takih med ljudmi, pa naj bodo tega ali krat lep in dvakrat težak. V u-in podobnih slučajih se razliku- onega stanu, so razlike kakor čilnicah dnevno vzgaja bodoče jejo. med dnevi in nočmi. I zdravnike, politike, gospodar- Čez kakih 15 let zatem, ko V gledanjih nazaj v tiste čase stvenike, duHbvnike in vrsto smo zbirali zgodovinske podat- pred desetletji nosim v sebi še'drugih vplivnih poklicev. Pred ke v Clevelandu, sva s pokojnim druge mnoge dovtipne spomine, I Ima nadvse pester sestav Johnom Prišel-om prišla v Slo- ki sem jih doživljal ob obiskih mladine, od vsega spoštovanja venski dom na Holmes Ave., v Clevelandčanov. Blizu dvajset vrednih, navdušenih idealistov, družbo mož in fantov, ki so se let, ko sem izdajal “Baragovo ki marsikdaj po pouku odhitijo pogovarjali, kako so na Veliko Pratiko”, sem vsako leto, ko je'uaravnost v tovarne ali pisarne nedeljo v cerkveni dvorani bla- začela narava rumeneti in zlati-1 na delo, pa tja do razvajenih, gpalovljena jedila jedli. Bili so ti lisje po javorih in drugem ud doma nevzgojenih razgra-vši cerkveni kolcktorji. Navada drevju ip rastlinstvu, šel med jačev; in objestnežev. Preko, raje bila, da so jih po mašah'na n.]e. Med Slovenci v Clevelandu! Okovanj, pisanja in raznih or-Veliko nedeljo malo pogostili v sem jih vsako leto razpečal nad ganizacij mora ostati tudi'v ži (Slovenian Research Center of America) pokažejo, da imamo Slovenci skoraj po vsem svetu tudi svoje univerzitetne profesorje. V Berlinu, na Dunaju in v Gradcu, v Helsinkih, Budimpešti in Sydneyju, v Buenos Airesu; Sao Paulu in New Yorku, v Heidelbergu, Innsbrucku in Bri-stolu in v številnih drugih središčih znanosti in umetnosti na vseh kontinentih sveta je poučeval in še poučuje in raziskuje tudi sin slovenske matere. Zaveden slovenski človek se veseli njih uspehov, prav kakor se veseli uspehov slovenskih umetnikov, misijonarjev, industrialcev, športnikov, pisateljev, delavcev, kmetov, zdravnikov in vseh drugih poklicev. Danes se veselimo uspeha vse-učiliščnega profesorja dr. Tous-sainta Hočevarja, ki je pred kratkim dosegel vrh svoje poklicne lestvice, ko je postal redni profesor gospodarstva in mednarodnih financ na Louisiana State University v New Orleans, Louisiana. Profesor Hočevar, ki je po rojstvu Ljubljančan, je študiral na univerzah v Ljubljani, Innsbrucku in Chicagu, poučeval pa je na Northern State College v South Dakoti, na Keuka College v New Yorku (kjer je bil načelnik oddelka za gospodarstvo), na Florida State University v Tallahassee, zadnje leto pa na Louisiana State University v New Orleans, kjer je bil pred kratkim povišan na stopnjo rednega profesorja (ordinarija), ali na naj višjo stopnjo profesorske poklicne lestvice. Čeprav poučuje na tujem, se prof. Hočevar nenehno živo zanima tudi za svoj slovenski rod. O slovenskem narodnem gospodarstvu je poleg številnih člankov napisal dve knjigi in sicer SLOVENIA’S ROLE IN YUGOSLAV ECONOMY, ki jo je izdal Slovenian Research Center of America, in THE STRUCTURE OF SLOVENIAN ECONOMY, ki je izšla pri Studia Slovenka. Dr. Hočevar izrazi vsako priložnost, da bj na svoj način koristil slovenskemu narodu, pa naj bo to z znanstvenim proučevanjem slovenske narodne problematike, s podatki o znamenitih Slovencih, ki jih s takim veseljem pošilja Slovenian Research Centru, ali s predavanji študentom o Sloveniji, naši ljubi deželici pod Triglavom. Kot sposoben organizator cesto vodi tudi študijska potovanja po Evropi in uporabi to priložnost, da svoje študente seznani tudi z lepotami, uspehi in problemi Slovenije. Čeprav vodi študente skozi več držav, da na naslovno stran svojih prospektov tiskati sliko našega slovenskega bisera Bleda. Na konferencah in v znanstvenih žurnalih rad vplete v svoje razprave tudi Slovenijo in tako na spreten način z njo seznanja široki svet. Ko se dr. Hočevarju zahvaljujemo za njegovo spretno delovanje v korist slovenskega naroda, mu iz vsega srca čestitamo k povišanju in mu prav iskreno želimo še mnogo zdravja, srečo in uspehov tudi v bodočnosti. Prijatelji ■ /Z NAŠIH VRŠI Indianapolis, Ind. — Spoštovano uredništvo in uprava! Be' sede ne morejo izraziti hvaleŽ' nosti, ki jo čutimo za Vaše zaslužno delo pri Ameriški DomO' vini. Bog naj Vas ohrani še dolgo pri zdravju in moči. Želih1 Vam vso srečo! Janez Kovačič * Euclid, O. — Spoštovani! Polagamo Varmčels Za nadaljno na' ročnino Ameriške Domovine. ^ ______ časopisom smo zadovoljni ih g3 se tiče skupnega narodnega živ- dvorani. Pokojni Tone Rudman, 1000. Vsako leto sem se srečaval yem 3tiku z življenjem izyen u- redno prejemamo. S spoštova' Ijenja med nami. j rodom neke od Rake na Dolenj- z mojimi starimi prijatelji in milnic. njem! Kako je drugače med našimi skem. je bil zelo resen fant. sa- znano. Večna teh že počiva na Izsledki Slovenskega razisko- Družina Felix Gaser AMEHISKA DOMOVINA, Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET l « Še tisti dan je poslal sultan jezdece za kristjansko sužnjo na vse strani svojega velikega cesarstva. Imeli so ukaz in povelje, obadva živa ujeti. Zatorej so po cele noči jahali na brzih turških konjih ter iskali ubegla kristjana. Zaline zasledovalce in vohune imenuje slovenska narodna pravljica “pesjane”. O njih se pripoveduje, da so bili ljudje, ki imajo eno nogo in sredi čela le eno oko, in da so največji sovražniki kristjanske krvi. Od daleč že ovohajo kristjana. Zasledujejo ga, kakor zajca psi, dokler ga ne dobe v svojo pest. Njim. ubežati, je bilo torej za kristjana nemogoče. Tako strašne ljudi je, kakor pripoveduje pravljica, poslal turški car za lepo Zaliko, da jo ugrabijo. Večkrat so ju že bili jezdeci zasledili. Ali Žalika in Marko sta se jim vselej srečno umaknila. Zvedela sta namreč skrivnost, kako je edino mogočo, uiti pesjanom. V temni noči sta došla v velik gozd v deželi bolgarski. Tu sta se hotela skriti. A počivati nista mogla nikjer, kajti divje zveri so ju preganjale povsod. Šla sta torej dalje in dalje po gosti šumi, sama ne vedoč, kam Prideta. Naenkrat zagledata majhno luč. Kreneta proti njej In prideta do samotne koče sredi gozda. V hišo stopivša, jo najdeta prazno. A hitro prikrevsa šan-tava, sivolasa babica, rekoč: ‘Kaj iščeta tukaj o polnoči, nesrečna človeka? Bežita; tu so tolovaji doma. Ravnokar so šli na lov. Ako pridejo domov, vaju ovohajo ker sta kristjana, in raztrgajo pa .drobne kosce. Tudi jaz sem bila nekdaj vajine vere. Ali zdaj sem že skoro Pozabila na Boga in molitev. Le kako dobro dejanje še storim v zveličanje svoje grešne duše. Zatorej se mi smilita, ker vaju zasledujejo pesjani. Ako jim hočeta uteči, morata to-le storiti: ■Po noči bežita naprej, kakor hitro moreta. Po dnevu pa poči-Vajta, stoječa v vodi, pod dre-Vesnimi koreninami, ki rasto ob mkah ali potokih. Glavo imejta Pokrito z zeleno celino! Ako hočeta priti domov, hodita vedno proti severu! Tam Prideta do velike, velike reke. ^h njej idita proti tistim deže-am, odkoder teče voda! Nato Prideta do manjše reke, po ime-*u Sava. Hodeč proti njenemu izviru, dospeta v svojo domovino!” „ S srebrom in zlatom je popla-Cai Marko sivolasi ženi proroko-Vanje. Ob pravem času sta se še h^ila od starke ter ušla tolovaj-ski druhali. P° cele noči sta tavala potem ■Uaša potnika po gozdih in gorah Puste dežele bolgarske. Povsod f° ju zasledovali pesjani. Le kadar sta stopila v potok ali reko in se skrila pod drevesne korenine, so izgubili pesjani ■TUju sled. Čestokrat je tedaj pisala Žalika, kakor pripoveduje koroška narodna pesem, da 510 govorili pesjani: “Tu je bla, tu je ni.. . krščanski duh diši.” Strašno težavna in nevarna je ha za Zaliko in Marka pot po spoznanih deželah. Naposled s^a srečno došla v deželo srbsko °h globoki Donavi, ali pesjani So jima bili še vedno za petami. Moči so ju že zapuščale. Zdvo-P a bi bila skoro in obupala nad ^'ojo rešitvijo. A v vseh nezgo-ah in nevarnostih je zaupala alci še zmeraj v božjo pomoč, adarkoli jq pogledala na sliko r Mere božje in iskreno molila, u se je nov up in nova nada. rcno hrepenenje po Mirku se J vzbujalo z novo silo v njeni Usi. Vse bi rada in voljno pre-^pela, ako bi le še enkrat videla blago lice svojega moža in ženina. Ta misel in up sta dajala zvesti ženi novo moč in pogum. Ali Marku, Zalinemu zvestemu spremljevalcu in rešitelju, so čim bolj od dne do dne pojemale moči. Naposled se od same slabosti ni mogel več vzdrževati po koncu. Neko jutro je stopil iz vode in se vlegel tja pod košato drevo, da bi po dolgem času zopet zatisnil oči. A takoj ga ovohajo pesjani. Jezdeci turški pridejo ter ugrabijo nesrečnega moža. Žalika, to videč, jame vpiti in klicati na pomoč. A vse zastonj. Marko je sicer pogumno in junaško branil sebe in svojo spremljevalko, ali pesjani ga ubijejo in raztrgajo na kosce. Potem plane divja pesjanska dru-hal tudi za nesrečno ženo in dere za njo do reke Donave. Zala se vrže vsa obupana v peneče valove, srečno preplava široko reko, njeni vohuni pa najdejo grob v hladnem vodovju. Osemnajsto poglavje. V Svetnah v Rožni dolini so delali med tem velike priprave za imenitno ženitovanje. Ženila sta se Mirko, gospodar na velikem Serajnikovem. domu, in Almira, bogata hči Tresogla-vova. Odkar je sivolasi oče Serajnik zatisnil oči, se ni nihče več pro-tivil tej poroki in zvezi. Zaliko so že davno imeli za mrtvo. Almira je pa vedela tudi skrbeti za to, da ni prišlo njeno izdaj-' stvo v zadnjem turškem boju na svetlo. Vsem se je znala prikupiti. Mladeničem se je dobrikala kakor poprej, starim jezičnim babicam pa je zavezala jetike s tem, da jim je pri vsaki priliki poklanjala majhnih darov. Le nesrečni mladenič Davorin se ni hotel ukloniti Almiri. Le on je vedno hudo govoril o njej, naštevajoč ji čestokrat njene pregrehe. Toda na Davorina se niso ozirali, njemu ni nihče veroval. V zadnjem času ga je bila spravila Almira celo izpod Se-rajnikove strehe. Davorin je živel nato kot berač; raztrgan in razcapan je prosil miloščine od hiše do hiše, da se je preživih Prišel je dan poroke. Bogate so bile priprave za to gostijo. Še večja bogatija in potrata se je videla sedaj, kakor takrat, ko se je ženil Mirko z Miklovo Zaliko. Vsi sosedje od blizu in daleč so došli kot svatje na gostovanje. Tudi radovednih gledalcev in prežarjev ni manjkalo, in samo ob sebi se razumeva, da se je zbralo ob tej priliki tudi mnogo beračev v Svetnah. Ob pot in cesto, ki vodi v cerkev, so se postavljali ubožci, da bi prejeli kak milodar od bogate neveste in srečnega ženina. Tudi pri peči v hiši in pri vratih v veži so posedali, željno pričakujoč dobrega grižljaja. Miklov pes Kastor je imel ta dan mnogo jeze in opravkov. Vedno je lajal in se ljuto zaganjal v raztrgane berače. Nobenemu ni prizanesel, kdor se je le od daleč bližal Serajnikovi hiši. Na Mirkovem domu je bilo že v jutro na poroke dan vse veselo in radostno. Ženin, nevesta in svatje so sedeli za bogato obloženo mizo. Napivali so drug drugemu. Starejšina je ravnokar začel jemati slovo za nevesto Almiro; zakaj bližala se je ura, da gredo v cerkev k poroki. (Dalje prihodnjič) VESTI H Z Majniški izlet mariborskih bogoslovcev na Koroško Dne 19. majnika 1.1. so se pripeljali na Koroško na majniški izlet in na romanje mariborski bogoslovci zadnjih letnikov in z lovške) škofije in končno njen globok socialni čut do bližnjega. Od Krke so se izletniki podali k Osojskemu jezeru, v Celovec v Dom Družbe sv. Mohorja, katero je pred skoraj 120 leti usta- njimi oba mariborska škofa dr. * no vil škof Slomšek, in nato še Maksimilijan Držečnik in Vekoslav Grmič. Najprej so o-biskali Krko in tu v krški stolnici somaševali, 15 po številu. Škof dr. Držečnik je imel nagovor, v katerem je omenil bližajoč se jubilej 1000-letnice roj- h Gospe Sveti. Izletnikom je bilo vreme naklonjeno; bogoslovci so bili — lanski in letošnji novomašniki-— zelo zadovoljni (13 -f 13 po številu) Njihov pevski zbor je krasno pel tako v stolnici kot stva sv. Helene, ki je bila po tudi povsod, koder so se spoto- škofa Antona Martina Slomška za svetnika. Doma je iz okolice Ptuja; bogoslovne študije je opravil v Rimu; nekaj let je bil dušni pastir v Labodski dolini in pri Mariji na Zilji. očetovi strani slovenskega rodu. Ustavil se je tudi ob velikih in ma ustavili. Mariborske goste je spremljal pisatelj dr. Metod odločilnih dogodkih in osebno- Turnšek, ki je bil goste tudi ob-stih, ki so zelo pomembni za daril z bogoslovnimi in beletri- ves slovenski narod: ob sv. Mo-destu in njegovem pokristjanje-valnem delu, ob nastopu sv. bratov Cirila in Metoda in končno ob sv. Hemi, ki je bila velika stičnimi založbe. knjigami Slomškove NT Dr. Franc Šegula odlikovan Sv. oče je podelil dr. Francu ‘monsi- žena k r š č a nskega koroškega Šeguli časten naslov ljudstva in sv. Cerkve; s toplo'gnor”. Novi monsignor je sedaj besedo je opisal njene vrline in ^generalni tajnik papeške uni-zasluge, zlasti še njeno goreč-j verze “Propaganda fide”, to je nost za čaščenje Matere božje naj višje misijonske univerze v med sloveskim narodom, njeno Rimu. Obenem je tudi, kot zna-darežljivost' za cerkvene ustano- no, postulator in glavni voditelj ve, zlasti za nastanek krške (ce- priprav za postopek razglasitve Sončni vlak skozi Slovenijo Dobrodelne organizacije v Avstriji že več let po vrsti pripravijo vsako leto invalidom poseben izlet po več državah z vlakom, katerega imenujejo “sončni vlak”. Letos je vozil ta “sončni vlak” v dnevih po Vnebohodu z Dunaja skozi Nemčijo, Švico, Lichtenstein in Slovenijo. V Beljaku so / ta vlak slovesno sprejeli. Vozil je nad 300 avstrijskih in letos prvič ravno toliko jugoslovanskih invalidov. Pri sprejemu so bili navzoči predstavniki katoliške in prote- pirja v Radečah. Rudnik je že dal nekaj denarja v sklad, za gradnjo nove tovarne, ki naj bi polagoma prevzela vseh 500 zaposlenih v rudniku, del bi prispevala tovarna v Radečah, zaprosili so tudi za posojilo Ljubljanske kreditne banke. Nekaj pa bi krili še z izkupičkom ob likvidaciji rudniških naprav. Nastalo je veliko razburjanje v Laškem, ko so izvedeli, da je kreditna banka dala prednost projektu ljubljanske embalažne tovarne za postavitev tovarne valovite lepenke v Logatcu ter je zavrnila projekt radeške papirnice. 'da pa ne bo požara.” V Ljubljani že dalj časa čakajo na primerno lestev, denar ja že zbran, problem je le carina, ki zaračuna za tako lestev kar 140,000 din; ta lestev bo dolga 44 m. Zaenkrat pa gasilci v Ljubljani uporabljajo le 28 m dolgo lestev, ki je stara že 40 let. V Mariboru imajo 33 m dolgo lestev, ki pa je že 4 mesece neuporabna, ker nimajo nadomestnih delov. Celjani imajo brezhibno polavtomatsko hidravlično lestev, ki seže do 9. nadstropja, v Kranju pa 18-metrsko lestev iz leta 1933. Koprska meri samo 12 metrov, prav tako novomeška. No-vomeščani bi rabili 24 metrov e ooiezm na vsa ™vome- sprejme letno okrog* ^ . 3 ^ r<^ja' ravijo, da ni u- panja, da bi jo mogli nabaviti. Jetike še dosti Bolnica za pljučne bolezni na Golniku 900 bolnikov s pljučno tuberku ložo, 2400 pa zaradi bronhialnih stantske Cerkve in svetnih obla- obolenj, astme in seveda pljuč- sti. Mesto Beljak je pripravilo nega raka. Na Golniku razpola- invalidom-izletnikom kosilo, na- gaj o s 500 posteljami, od katerih kar so ti nadaljevali pot do Re- pa je 100 zasilnih. ke in od tam nazaj na Dunaj. V ____ štirih dneh je “sončni vlak” pre- Kaj, če pride do požara vozil nad 2,000 kilometrov. -d ti Bo velikem požaru poslopja Politike v Beogradu, se javnost zanima, kako je z gasilnimi lest- V Laškem se jeze Premogovnik Huda jama po- vami v Sloveniji. Odgovori ga-staja nerentabilen. Zato so v La- silcev so vznemirljivi; skoraj niškem že dalj časa mislili na kjer nimajo ustreznih lestev za gradnjo tovarne valovite lepen- gašenje v višjh nadstropjih. E-Jj ke v kooperaciji s tovarno pa- dino upanje in tolažba je: “Mor- V Novi Gorici imajo 12-nad-stropne stavbe, lestev pa seže le do 3. nadstropja. Poplava Planinskega polja Cerkniško jezero je do vrha polno vode. Zaradi snega in dežja, ki je močno padal v začetku aprila, je voda preplavila tudi Planinsko polje; voda je dosegla tako raven kot že desetletja ne. Zaradi tega je bil tudi onemogočen cestni promet med Planino in Cerknico. KUPUJTE V MESTU OB ČETRTKIH OD 10. DOP. DO 8.30 ZV. V PODRUŽNICAH DO 9.30 POP. MAY’S BUDGET STORES DOWNSTAIRS | WS GIVE AND REDEEM EAS5.E STAMPS Ananas prvi Ananas ali “pineapple” je najbolj priljubljen konzerviran sadež v naši deželi, takoj za njim pa pride marelica. PO ZNIŽANIH CENAH! trajno zlikane praznične srajce, pletene srajce ali kratke pižame! VSE PERFEKTNE KAKOVOSTI PO FANTASTIČNIH PRIHRANKIH Praznične srajce s kratkimi rokavi, reg. 4.50. Strokovna izdelava. Ovratniki obdrže obliko. 65% poliestra, 35% bombaža. Modni progasti vzorci ali enobarvne, v močnih odtenkih modre, rjave, zelene ali zlate. Velikosti 14% do 17. Tarleton pletene srajce s kratkimi rokavi, reg. 3.99. Lepe barve! 50% poliestra, 50% bombaža. Odpet ali zapet ovratnik, manšetni rokavi, na prsih žep. V beli, zeleni, svetlo modri, rdeči, srednje modri in rumeni barvi. S-M-L-XL. Kratke jižamc reg. 8.99 Čezglavni ali gumbni kroj. 65%’ poliestra in 35% bombaža. Trajno zlikane za lažjo nego. Veliko barv. Mere A do D. Sprejemanat> pismena in telefonična naročila, kličite 241-3070 vsak čas, podnevi in ponoči. Veliki kanjon KANAB, Colo. — Veliki kanjon (Grand canyon) v Koloradu je dolg 278 milj, na najširšem kraju širok 13 milj in najbolj globok 6,000 čevljev. May’s budžetna trgovina, moški oblačilni oddelek, v vseh 7 trgovinah. Ženske dobijo dej< Iščemo pomočnico za lažja hišna dela, varstvo otrok, kuhanje. Visoka plača, privatna soba s kopalnico in TV, krasne okolica na vzhodni strani’. Za pojasnila kličite 464-1724. (106) DELO DOBIJO Help Wanted Custodian — man and wife, W. 54 St. area — or 2 reliable men, experienced in upkeep. 871-8990 —(104) MALI OGLASI Lastnik prodaja hišo v Soulh Euclidu, na Anderson Kd., zidani bungalov, 4 spalnice, 2 kopalnici, dnevna soba s kaminom, kuhinja z vgrajenimi napravami, obložena rekreacijska soba, kuhinja v kleti, preproge, velik lot in vrt. Si morate ogledati, ob sobotah in nedeljah od L pop. do 5. pop. Za sestanek kličite 381-1410 po 4.30 pop. ____________-(105) Apartment for sale 19 unit, brick apartment, good income, West 54 area, own financing, sell or trade. $47,000. Call 871-8990. _______________ -(104) Išče garažo Iščem garažo med E. 40 do E. 79 St. Kličite EX 1-8573. Vprašajte za Mrs. Gertrude Modic. -(104) Hiša naprodaj V Bratenahlu na 10221 Burton Avenue je naprodaj hiša s 7 sobami in razvedrilno sobo s pohištvom, vključno pianom, ali brez njega. Hiša je na ogled vsak dan od 4.30 do 8.30 zvečer, v soboto in nedeljo pa ves dan. Kličite PO 1-2082. (106) Iščemo stanovanje Radi bi dobili štiri sobe spodaj za tri odrasle. Kličite 431-0109 po peti uri pop. (106) V najem 5-sobno stanovanje se odda odrasli družini, na E. 70 St. spodaj na severni strani St. Clair jAve. Vse na novo prenovljeno, plinski furnez, kopalnica. Najemnina $55 mesečno. Kličite 361-3716. —(105) ameriška DOMOVINA, ; žrešnim Žrelom, edini, tako za- \ %, \ L U I S GOLOMA: tk- MALENKOSTI 5 ■■S % otoku, kakor z obrazom in brado Glasni smeh bankirke de Lopez Moreno dukesi ni bil po volji. Ali bogata bankirka je imela dva milijona na imetju njenega moža vpisana in bližal se je čas, ko bi bilo treba podaljšati plačilni rok---------Zato se ji je morala prikupiti s prijaznostjo in morala je biti potrpežljiva. Leopoldina Pastor, samica štiridesetih let, možatega obnašanja, čednega obraza in izobražena, je pospravljala kos za kosom sladčice in pecivo in se raz-govarjala z Don Kazimirom Pantojas, postarnim. šolskim ravnateljem. Razpravljala sta važno vprašanje, ali je beseda tramvaj — ravnokar so ga polagali v predmestju Salamanca — moškega ali ženskega spola. Kakorkoli se je zvijal Don Kazimir, Leopoldina je junaško in odločno trdila in zagovarjala, da je tramvaj moškega spola. Vsa družba ji je pritegnila in oblekli so tramvaju moške hlače — tudi Fernando Gallarta in Gorito Sardona in resnobni markiz de Butron, nekdaj ministre plenipotenciario, sedaj pa le še gastronom-strokovnjak. Mož je bil izredno kosmat v lice in kraljica Izabela ga je v šali imenovala Robinzona, češ, da si ne more drugače predstavljati znanega samotarja na zapuščenem CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HINSBROOK — 4 bdrm. 2 yr. Colonial. in exc. loc. Air-cond., bsmt., 2 c. gar., fam. rm., fully applianced kit. & many other features. Priced to sell. Mid $40’s. 969-2451 (104) HANOVER PARK Deluxe 5 bdrm., 2'k bath brick and cedar 2 sty. Cptg. in 6 of 10 rms. Marble firepl. in 25’ liv. rm. Sep. din. rm. Walnut pan. fam. rm. 2 edr att. gar., Indscpd. wooded acre. Walk to schls., & Ige. shp. center. $37,900. 837-6444 or 837-6386. (104) OPPTY. 60 acres must be sold nr. Wellington, 111. A booming area. Ideal for housing or bus. Ptly. wooded. Also have land in Mt. Vernon, 111. Must sacrifice. By Owner. Must sell within 30 days. (312) 479-9410. (104) BURLINGTON, ILL. 4 bdrm. Red brick ranch. Crptd. Fam. rm., \xk baths, att. gar. Vz acre wooded lot. Extras. Upper $30’s. $15,000 dn. (312) 683-3416 (104) OPEN HOUSE BY OWNER 1-6 4219 N. Hamlin. 6 yr. old. 2 apt. 3 bdrm. ea. Oak cabinet trim. Gas hot water ht. Separate units. Finished bsmt. w-powder rm. 2!£ car gar. Lge. lot. Mid 50’s 473-1794 (104) 3 BDRM. BRK. BUN. Newly dec. Full bsmt. Nr. St. Adalbert’s, w/-distance to everything. 4 blks. to expressway, $35,000. Call owner 272-4513 after 5 p.m. All day wknds. 12 APT. brk. 4 rms. each. Gas space heat. Storms-screens. Like new elec, wiring. Exc. cond. Net inc. $8,500 yr. 2100 bik. N. Hamlin. Priced $71,500 by owner. 235-8942 (105) WESTERN Springs — 3 bdrm. split lev. Cent, air-cond. Gar. door opener. Well laid out kit. with dshwshr. etc. Beaut, no care landscaping. $44,500. 5722 Crestview Dr. I Call 246-5951 for appt. (105) OPEN KSE. SUN. 1 - 5 P.M. OAK LAWN — 3 bdrms* 2 ba. w/-fully fin. fam. rm. Att. 2% car. gar. Mid. 30’s. 6240 W. 93rd St. and 20725 S. Lu Crosse. Owner. , 925-2521 svojega plenipotenciarija. Naježil je kosmate obrvi, nekaj časa molče motril pepel svoje fine smodke, nato pa je brez prehoda prešel s “tramvaja” na visoko politiko, svoj priljubljeni predmet. Vsi so ga pazno poslušali, ko je s temnimi barvami in premišljenimi potezami slikal dnevni politični položaj. Vedel je prav dobro, da so dame španske grandeze desna roka vsem politikom, ki želijo obnovitev burbonske krone, in štel si je v svojo dolžnost, da podžiga in vodi vnemo teh velejasnih se-nors. Tužno sliko je podajal markiz: kralj je osamljen, ministrske krize se podijo druga za drugo kakor vročinski napadi, upor divja po deželi, trgovci v Madridu so napravili vstajo in pobili okna alkaldu. Far dni poprej, dne 18. junija, je razgrajala tolpa mestne sodrge po ulicah, razbijala šipe in svetilke ter preprečila slovesno razsvetljavo, s katero je mesto hotelo slaviti obletnico vladanja Pija IX. Med tem časom pa je nešteta množica vseh barv in strank v parku “Buen retiro” ploskala satiri “El principe Lila”, ki je smešila vladarja v vlogi z imenom Maccaroni I. Te razmere so bile prav po volji damam starega španskega plemstva, zakaj vse to je pripravljalo ugodna tla obnovitvi burbonske vlade, ki so za njo tako vneto delovale. Toda — temen oblak straši na obzorju, tako je pripovedoval Butron in dal svojemu zaraslemu temnemu obrazu še temnejši izraz ter namrščil obrvi: na severu se dvigajo karlisti in na vseh koncih dežele grozi revolucija. Težko bo, oteti tolikim po- CHICAGO, ILL. MALE HELP CHIEF ENGINEER Experienced in boiler room operation. Live in or live out. Vic. La Grange Park. Call 354-9200 (104) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — COOK Live in. Own room, bath and TV. Good salary. Experienced and references. 2 children. Call (414) 871-4980 (105) WOMAN TO DO HOUSEWORK 2 days a week and occasional baby sitting (2 girls 7 & 9). In exchange for private living quarters, board .and small salary. 256-3676. (105) BUSINESS OPPORTUNITY TILE BUSINESS — BY RETIRING OWNER Long establ. excellent business, 25 years. Real money maker. Vic. No. West Chicago. PE 6-7740 (104) SUPPER CLUB ranch style apt. bldg., 9 partly furn. apts., overlooking lake. All paneled and crptd. Open 5 hrs. a day. Doing bus. of over $100,000 ann. Ill health. Will sell together or seperate. $75,000 ea. Write owner Clyde Jeffries, Rt. #3, Earlville, 111. 60518. I (104) BEAUTY SHOP Est. 4 yrs. air cond. plus att. home w/3 pan. bdrms., 2 baths, 2 car gar., end. sun porch and swimming pool. $35,500 Hampton Park. Call Owner (815) 838-1361 (104) željeni grižljaj. “Obnovitev burbonske krone je gotova stvar,” tako je končal markiz s preroškim glasom, “toda prišli bodemo do nje le po lužah krvi----------V duhu vidim, da se bliža Španiji vnovič leto 1839. z vsemi svojimi grozotami----------” Senore so se preplašile in s tihim, pridržanim glasom so se začele meniti o giljotini------- Umreti, tega jih je bilo groza. Kaj bi naj pač vedele te ženske o smrti? Poznale so jo kvečjemu iz predstav kraljevega dvornega gledališča--------- Dukesa je začela z boječim glasom pripovedovati, da je videla v Londonu v galeriji ma-dame Tussant giljotino, pod katero je padla glava Ludovika XVI. Senora de Lopez Boreno se je prijela za debeli vrat, kakor bi že čutila na njem smrtno ostrino. Leopoldina se ni čisto nič vznemirila. Ko bi bilo treba umreti za domovino, bi umrla, kakor svojčas Charlotte Corday, (Izg. Šarlot Korde, pogumno dekle, ki je v Parizu usmrtila krvovločnega revolucionarja Marata) je pravila, poprej pa bi še spravila s sveta pol stotine brezvestnih Maratov. Carmen je vzdihnila in tiho vprašala, ali taka smrt na giljotini napravi velike bolečine? “Občuti se samo hlad jeklene ostrine,” se je oglasil nekdo v ozadju z globokim, votlim glasom. Vsi so se prestrašeni obrnili. Mislili so, da je prišel sam Robespierre iz groba, pripovedovat svoje izkušnje. Ali videli so samo Don Kazimira Pantojas. Nasmejal se jim je, držal se je z eno roko za grlo, z drugo pa je drobil zajčka, iz saksonskega porcelana fino izdelanega, ki je stal poleg neštetih drugih umetnin in drobnarij na majhni mizici v kotu. Dobri mož je imel navado, da je zdrobil in potrl v svoji razmišljeno-sti vse, kar mu je prišlo med prste, dolge .kakor špargeljnova stebla. Nadeli so mu bili zato priimek “el ciclon literario” — literarni ciklon (vihar). Šaljive besede tega literata so pregnale družbi težke misli in pogovor se je obrnil na veselejše stvari. V salon je pridrvela kakor vihra Izabela Mazačan, ponosna, s prešernim pogledom, napol visoka dama, napol brezstidna koketka. Lovski pes Diana jo je spremljal. Poljubila je dukesi roko, si slekla eno rokavico in hlastno izpila dva požirka čaja. “Butron, smodko!” je rekla in z izkušenostjo veterana je vrgla nepričakovano, brez uvoda, med družbo bombo: “Imenovana je nova dvorna dama-----------” Iznenadena je planila vsa družba s svojih, sedežev in čudovito naglo je izginil dukesi POT NA PARKALIŠČE — Slika kaže dohod na dvonadstropno parkališče v Parizu, na katerega vrhu gradijo restavracijo s 1000 sedeži. glavobol. Križem, so letela vprašanja. “Katera je? Kdo je?” In zares, katera bi bila prevzela to mesto, saj so vendar španske plemkinje bile vnete pristašinje Alfonzove in so prezirale kraljico Marijo Viktorijo, tujko, in dyorna dama bi smela postati le “una grande”. “E, kaj,” je vzkliknila dukesa, “žena kakega polkovnika izpod Alcoleje bo---------” “Bogata meščanka,” je ugibala j Carmen. “Miss Zaeo, slavna jahalka,” je pripomnil Gorito Sardona. “Ne, ne,” je odgovarjala Izabela, “plemkinja španske grandeze je.” Novo iznenadenje! Vzkliki nevolje. Resni diplomat Butron je nagubančil čelo: “Ni mogoče! Ni mogoče!” “Morebiti je kaka grandinja iz provincij, brezstidnica, ki je mi ne poznamo,” je rekla Leopoldina Pastorjeva. “Ne, ne,1 grandinja je iz prestolnice in čiste krvi! Čudno se mi zdi, da je ni tukaj .. “Tukaj? Med nami?” Dukesa je zakričala in se grozeče vzravnala. In skrbno je gledala na vse strani, kakor bi hotela iztekniti novoizvoljeno dvorno damo kje pod mizo ali pa na kaki omarici ... “Pa kdo je, kdo?” so povpraševali vsi vprek. Izabela se je hudomušno nasmehnila, kakor tisti, ki se že naprej veseli iznenadenja, ki ga bo povzročil. Pomolila je Pakotu Velez čašo, da ji nalije whis-kyja, jo izpraznila v dušku in rekla: “Curra Albornoz (Prim, tolmač!) ---------” NEOBIČAJNA MASKA — Slika kaže masko kitajskega opernega pevca, ki je nastopal v San Franciscu. Igralci kitajskih odrskih skupin so naučeni, da se maskirajo sami. Za tole svojevrstno masko je rabil igralec 30 minut. Zategnjen, neverjeten “ah” se je izvil vsem. Novica je bila prehuda, presilna; s svojo težo je uničila ves učinek, ki se ga je že tako zelo veselila Izabela. Dukesa se je pogreznila nazaj v naslonjač ter vzkliknila: “To je raca----------!” “Da, senora, kamela,” je prid-jal Gorito nevoljen. In stari markiz Butron se je delal silno razburjenega, kakor bi to imenovanje pomenilo veliko nevarnost. Izabela se je ujezila, da njena novica ni izvabila tolikega iznenadenja, kakor ga je pričakovala: “Čudim se, da se tako neverjetno čudite! Zakaj to? Ali se je Curra kdaj sramovala?” “To je drugo vprašanje,” je ugovarjala dukesa hladno. “To ne bi bila več krivda, to bi bilo izdajstvo. Dvorna dama Cisterne (Priimek ((psovka)) Marije Viktorije) — smešno!” “Ali jaz vem novico iz čisto zanesljivega vira.” “Le povej svoj vir!” je vzkliknila Marija Valdivieso. “Ne boj se! “Ne boj se! Nobeden izmed nas ne bo zardel od sramu! Garcia Gomez ti je prinesel to novost, kaj ne?” Izabela je omahovala za trenutek, nato pa je pritrdila. Ni zardela, ko je Marija Valdivieso namignila, da ima razmerje z mladim ministrom. (Dalje prihodnjič) MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznaniamo, da homo odslei nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago ( vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 NAROČITE SI DNEVNIH AMERIŠKO DOMOVINO SLOVENSK! DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI