spodarske v ? obrtniške i nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 9. oktobra 1872. O b s e g : Naznanilo začetka kovaške in živinozdraviiiške soie v Ljublj pa že imamo v deželi Govej Krompir po Gulihovem načinu saj en. Goveda kuge se bojimo, gobčnico in parkelj Čbele Hartnerjevo drevo ali oralo. Šola Priporočilo amerikanskega črnega krompirja in pa žlahnih hrušek Kako so se obnesli novi panj ovi m stava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá. (Dal.) ročili o Matičinih zborih Občni zbor Glasbene matice. (Konec.) Dopisi Gospodarska novica. Novičar. Po-Po- Gospodarske stvari. panom in drugim umnim faranom naj ne zanemarjajo Naznanilo začetka ? 5 kar je na veliko korist gospodarstvu vsake ob-vsaj je pripoznano, da živina je največe bogastvo tega čine kmetovo, in da je škoda velika, ako jo zgubi včasih kovaške in živinozđravniške sole \ Ljubljani. zato, ker ni bilo pametne pomočí. Novo šolsko leto v tej šoli se začne prvi teden Vodstvo kovaške in živinozdravniške šole po vseh Svetih. kovaško šolo se jemljejo kovači, kteri se hočejo kovanja zdravih, napačnih in bolnih kopit v Ljubljani 1. oktobra 1872. in ozdravlja nj a kopitnih bolezen popolnoma naučiti, da ne bodo vse svoje žive dni le mojstri-skaze Goveje kuge se bojimo s nega ) poštene obnaše, in 4) da je lepe in vsaj brati, če ne tudi pisati. gobčnico in parkeljnico pa že imamo v deželi. Našim gospodarjem v opomin. Na Stajarskem in drugod imajo to bolezen že več časa, zdaj jo imamo tudi na Kranjskem. Gobčnica (bolezen v gobcu) in parkeljnica s spričbo svojega fajmoštra, (bolezen na parkljih) se prikažete večidel skupaj na ampak pravi mojstri, kterim morejo gospodarji svoje konje s polnim zaupanjem izročiti. Ta šola trpi pol leta. Kdor hoče v to šolo vzet biti, mora se pripodpi-sanem vodstvu izkazati: 1) z domovinskim listom, ismom, da se je pri kakem mojstru že navad-ovaštva izučil da zná domači jezik enkrat; včasih je ena, včasih druga huja. Obe date govejo živino, pa tudi drobnico in prešiče. napa-Živina v, V M. y w ----I------------------O J -----7 r ----' '"M živinozdravniško šolo, ktera celo leto ne more jesti, ker ima bolečine v gobcu; sline se jej traja, se jemljejo kovači, pa tudi drugi, kteri niso cedijo z gobca; bulice inmehurci se vidijo v gobcu itd. kovači, kmetijski ali drugi mladenci, kterim je za to, Pa tudi mirno stati ne more, ampak stopa sèm ter tjé, olno zi- da se ali za svoje lastno gospodarstvo naučijo vino gleštati, ali kteri želijo v potrebi pripravni živino- zdravniški pripomočki biti. Ti se morajo izkazati: stom ker ima bolečine v nogah, in stoka. z domovinskim li- Pri gobčnici in parkeljnici so iz začetka gobec in parklji vneti, zato bolečine. Po vnetji pa prestopi bolezen v drugo bolezen; gnoj i ti se začnó mehurci s spričalom svojega fajmoštra, da so lepe in v gobcu, pa tudi parklji, ki včasih odgnjijejo. O tu l_Li J il j a oyiivwiv/uj J O poštene obnaše, in vsaj 18.let stari JL ___ ^ A A a A A znajo slovenski brati in pisati, mačem jeziku. j in ker Je nauk v da do- Nauk v oběh šolah je brez plačila; vsak in zato prav kužna postane. Bolezen pride večidel kakor blisk z zraka (ljufla) čez živino veliko vaši in mesť; * ko se je pa vrinila v živino, potem pa jo tudi živina naleze od živine > učenec ima skrbeti za to, da si za šolski čas oskrbí živež in stanovanje Zdravila so izprva prav lahka; vsak si jih lahko Vse spodnjih Poljanah. na tanko se izvé v tej šoli v Ljubljani na Naj bi vsi naši župani, ki po lastnih skušnjah pomoči mehko cunjico, živo potrebo tacih ljudi, ki so v učenem pod- 4krat na dan nekoliko domá naredi. Za gobčnico vzemi polovico vode, polovico je siha in njima primešaj malo medů (strdi); v to vodo poznaj o kovst1 m 10 gobec rahlo izmivaj kake Bolezen trpí vselej kakih 14 dni. Meh ke reči daj živini jesti, in pijaci pri- pa dm. ovstvu izurjeni tudi za napačna in bolna kopita, ki vedó, kako potrebna jim je pametna pomoč pri bo- mešaj otrobov. Pomisli, da je gobec boleč. lez nih domače živine, si pač na vso moc prizadeli bi vsaka občina (srenja) imela tacega člověka, remu morejo gospodarji brez skrbi podkovstvo in ozdrav- da kte- Zato jej v gobec tudi nikoli ne dajaj oštrih zdravil, popra, češnja ali kaj tacega. Strup so jej f Pri parkelj nici postavi živino na suho steljo, ljanje svoje živine izročiti. Gotovo se v vsaki občini in ovij jej parklje s cunjami, ki jih večkrat na dan najde pošten mladeneč bistre glave, ki je zato šolo pri- močiš z mrzlo vodo; tudi kislo zelje v cunjah ovij praven ; tacemu naj občina pomaga, da more v Ljubljani okoli parkljev in ga včasih pomoči z mrzlo vodo. To je vse. če vnetje prestopi v druge bolezni, šolo obiskovati ; vsaj stroški niso veliki, da se eno leto tù da «vfxvf u^oft^wu, y ou vou.1 ^uv ' ™ -- preživi, in če se je dobro izučil potrebnih naukov ) potem pride v občino nazaj kot pomočnik v boleznih. Duhovni gospodje pa so naprošeni priporočati žu- ni z bolno skupaj. pokliči pametnega zdravnika. Sicer pa zdravo živino v drug hlev prestavi ? da Živinski sejmi so prepovedani v tacih krajih, kjer je ta kužna bolezen. Krompir po Gulihovem náčinu sajen. Goveđa Cbele. Hartnerjevo drevo ali oralo. Sola. Krompir se je letos sploh dobro obnesel Jkrog nas, jv twím. va^w^x^o. iv1 ui-ll jjil i Ol , ki je izrastel na primerno majhnem prostoru. Ko sem spo- posebno pa po Gulihovem načinu sajen temu je velik kup čez pest debelega krompirja Tudi z novim gosp. župnikom Ig. Bohm-om je vse zadovoljno in ga močno spoštuje zarad velicega priza-devanja požlahniti ljudstvu srca, Marsikak ravs in kavs je že pojenjal. Kjer ljudstvo uboga, tje ne pride nadloga. — Kaj nam pomaga vse nemčurstvo in vse napačno liberaluštvo, ako ostanemo robovi in hlapci nemštvu! Nam Slovencem, kakor vsa-cemu drugemu narodu na svetu se pomaga do omike in znanstva le po naravni poti maternega jezika. Vsaj so mladi sadil celi krompir 2 čevlja na dolgo in 2 do Čevlj a na široko , so me skoro vsi, ki so to novo pri-kazen viděli , to je za norca imeli ter rekli, da celi krompir nam še dosti dolgo vbijali taji jezik v glavo in smo v celi fari samo 4 med 1100 prebivalci, ki pravilno nemški znamo. Matica, družba sv. Mohora in še druge to je naša „Novice", znori da naredi brezbrojno veliko stebelj na kviško, spodej pod zemljo pa je krompir le tak kakor šiške. To je res, zanikern zvržek ne more čuda de- če se vzame debel krompir, ki nima preveč lati očes (najbolje je y če jih ima do y 7 se pa vidi, kako slovenske knjige ter gospodarske zdrava hrana, duhoven in učitelj pa sta nam naša učenika. Povejte nam, kdo drug pa se briga za to, da bi nas kaj podučil in revežu kmetu pripomogel, da bi si lože kruh přidělovali. Na Pešati. A. P. moc, delati de- močna stébla požene in vsako ima tudi bele podzemljice. Ozir naraznosti in globočine pri sa- jenji je prav pravo naznanil g. Mencinger-Golski. Prihodnje leto bodemo večidel sadili podzemljice po nj ego vem nasvetu. Priporocilo amerikanskega crnega krompirja in pa žlahnih hrušek. Gospod Ignacij Jelovšek na Vrhniki, mož, kteri drugi spodarje Kedar se piše prostému ljudstvu o goveji ali kaki ima živo srce tudi za napredek gospodarstva, si je na- živím 7 včasi naj se nikoli ne reče, da ste za male go-bolje dve mali kravi nego ena velika, in ročil že pred dvema letoma mnogohvaljeni amerikanski krompir, ki je Črnikast po vnanji podobi in se zato 7 sicer zato ne zato majhna in ker je majhna goveja živina večidel pritlikava 77 7 tršasta, ker —w «.«.ju»«« x^ aux je zamorjena, ť govedina je le slab stroj za napravljanje mesa in gnoja črni krompir" imenuje. Skušnje so mu potrdile da je posebno dobro blago kupil, čeravno je bilo drago. mleka Ta krompir, česar smo se tudi mi sami prepričali Je j uitiM on vj LJCAt LtajJia vijauju luuoa ^ mizivá jl / - i i / u m 6nuja., », ker je pri majhni živini kakor pri veliki, kaj okuseu; debelosti je navadno take kakor jajce, se ve da pri enakem številu, ena in tista postrežba in pa silno rodoviten je v vsaki zemlji; tudi prenesen v ^ ^ 1 . / Jl v lvi v • ¥ T % • « isti trud. J\ko bi bilo vse eno, ne bi si. kmetijska našo deželo še ni nikoli gnjil. je imeuuvam gu- družba tako drago plačevala velikih in izvrstnih goved, spod letos precej tega krompirja přidělal in ga, kakor slišimo, tudi nekoliko prodá, da se razširi po deželi, Ker žebcev, prešičev in ovac. Skušnja me samega uči, da bolje je eno lepo kravo imeti kakor tri zanikerne repe pri jaslih, ali pa manj pa lepe kot veliko slabih Je zmirom lepo, a tudi dobro. zato naj se obrne do njega na Vrhniko fOberlaibach ) ; rad mu bo postregel na funte ali cente, funt neki po Cbele so se letos krog nas kaj dobro obnesle; le škoda, da jih ljudje preveč opušČajo in se v tej reči novosti ne poprime]o, to je po kmetijski družbi vpe- 7 da že vec let ljanih panjev. Vec čbelarjev je reklo niso bile tako težke, kot letos. Vsaj ni nobene živalice, da bi tako malo potřebovala kapitala, da bi tako krat-koČasna bila pa toliko dobička donašala, kot čbelica! Vse hvale vredno je Hartnerjevo železno oralo Videli smo pa in tudi poskusili dve sorti njegovih jako žlahnih hrušek , ena se imenuje „Napoleon III.", druga „Maria de Gloria". Pač želeti bi bilo, da bi imeli na tisoče tacih dreves v naši deželi. Domoljubni gospodar bo rad kolikor bo mogel spomlad cepičev dal brez plačila sadjerejcem, ki se do njega obrnejo. nar ej eno blizo tako kakor domaće leseno, samo da ima Kako so se obnesli novi panjovi podsad železno in da železná deska na desni strani suce T Sođražici na Dolenskeiii. precej nad lemežem brazdo tako na okoli, da živina nič ne trpi proti lesenemu, ki le rije, in da se vsaka rušnja dva Tudi meni je dolžnost, da povem svetu 7 da moja panj ova 7 ki mi ju je podělila si. kmetijska družba ali brazda popolnoma narobe prekucne. Tudi ravnati Kranjska, sta se prav dobro obnesla. Očitno se zato Je tako lahko , da nobene moči ne potřebuje ; preobrne spodreže, vse pwuiuu, dveh občinah imava le dva tak plug trpi pa za 3 lesene. vse naših zahvaljujem omenjeni družbi. Sumperj ev panj je tehtal 55 funtov, Porentov pa 50 funtov 7 res lep 7 jez m pa vrli kmeto valec Paternoster. *) „Paže spet železno drevo! mrmra marsikaka raz- To bo kaj vendar si vse izmislite" ! mršena trda glava poskušaje „novo mašino 7 (( v se klepetanja, več ko ropota v mlinu, ko spomladi napravim izgledno gnojišče in pa nov slamorezni stroj. Eni bodo kakor sedaj kričali: to je vse neumno 7 nekdaj pridelek! Zato tudi jaz potrdim, kar je „Pratika" rekla, da — dokler ne bodo vsi čbelorejci imeli omenjenih pa-njov — ne bodo prišli do prave oblasti čez čbele kajti le s takimi panjovi dobi čbelar popolnoma oblast, ž njimi ravnati po svoji volji. Koliko pa je to v mnozih razmerah vredno, to mi bode gotovo rad potrdil vsak umen čbelár. ni bilo tega, pa smo vse eno kruh jedli pa boljega ko vpeljali. Naj bi si tedaj povsod take panj ove Vatroslav Pužlj. sedaj ! drugi pa: on ima že svoje pod klobukom! Kar se šol s t va tiče, moram naznaniti svetu da tudi ono v naši fari St. Jakobu na Savi dobro napreduje ter obeta boljšo bodočnost. Glogovih in drevesnih belinov je šolska mladež letos nalovila na tisoče po ukazu vrlega šolskega učenika Martina Brežnika. Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá prestopkih in kaznih. (Dalje.) Kdor želi vse hvale vredno Hartnerj piše njemu v Polš 50 kr. z vožnjo vred drevó, naj (Poltschach) pri Celji. Veljá le 11 gold. Pis. . 59. Ako pa taki pomisleki ali javne koristi niso na poti prošnji, ali če prosilci, akoravno so se jim pomisleki razodeli, ne odstopijo od svojega namena, tedaj naj se dalje postopa; ta postop je ali oklicni ali se mora dovoljena naprava izpeljati, ôe ne pa vgasne okrajšani. podeljena pravica. Ta obrok se sme podaljšati iz vzro- 60. Pri okličnem postopu naj gosposka razglasi kov ozira vrednih. 65. razsodbi politiške gosposke se mora, ako ob kratek popis podvzetja, s kazanjem na osnovni načrt izpoloženi v pregled, naj ga nabije v dotičnih in tem nastopi v §. 17. drž. post. zaznamovani pogoj, ob enem najbližnjih občinah in ga naznani trikrat v deželnih začasno določiti, kako in koliko se bo dalo odškodo- listih (časnikih), odločenih za uradske oznanila ; pri tem vanja, in ta odškodnina se mora vložiti pri tabularni naj postavi tudi obrok od štirih do šestih tednov za gosposki, ako ni dogovora med tabuliranci, če so kteri. komisijsko obravnavo, pri kteri naj se razložé ugovori, Ako vdeleženci s tem niso zadovoljni, naj se znesek ki še niso bili povedani, sicer bi se mislilo, da dotič- določi po sodniškem spoznanji s privzetjem obéh strank. niki do volijo v namenjeno podvzetje in v odstop ali Vendar se pa vživanje služnosti in razlastitev ne obtežbo zemljiškega posestva k podvzetju potrebnega, sme braniti, kakor je dobila razsodba politiške gosposke in razsodba bi se storila, ne gledé na poznej še ugovore, pravno moč in se je začasno uganjeni odškodovalni ali Prosilcu in deležnikom, ki so gosposki znani, kakor odkupni znesek pri sodniji vložil, ali se varščina dala tudi tabulirancem in tištim , ki imajo že pravice na zemljišču, ktero bi se imelo odstopiti ali s stare služné za letno odškodovanj e. 66. e je kdo zoper ktero podvzetje Ul ▼ liC« ^ j i i lJlOVU y tvjl \J OU IJLUV/iV v/^u l/i. M/iX K9 JJ* V/V/l V V J V l^VtV iJV^/VI. AUV1V ^VU V ItJK^ y Z0p6F služnostjo obtežiti, naj se to naznanilo še posebno vroči, ktero iz javnega obzira ni nobenega pomisleka, storil vendar se pa daljni postop ne more ustaviti, če se je ugovor, utrjen v privatno-pravnem imenu, o kterem po- opustilo to naznanilo. litiška gosposka po tej postavi razsojevati nima pravice, .61. Ce dovolitve prosilec ne tirja okličnega po- naj ona skuša to reč z lepa poravnati. Ako jej to ne stopa, in če gosposka z ozirom na majhno važnost pod- iziđe po sreči, naj politiška gosposka samo ta sklep vzetja nima vzroka, tega postopa se poprijeti, tedaj naj naredi, da se podvzetje iz javnih obzirov sme dopustiti. nastopi okrajšani postop, pri kterem ni treba očitnega Da se poravnaj o privatno-pravni ugovori, je pravna razglašenja v deželnih listih, ampak nabije se po do- pot odprta. tičnih občinah kratko naznanilo, povabijo se podvzetniki §. 67. Ako se zastran namena, obsega in načina, in drugi znani dotičniki k komisijski obravnavi, ktera kako naj se izpelje družbeno podvzetje, zastran osuše- se mora nadalje v štirih tednih zvršiti pod nasledki v vanja ali namakanja zemljišč, ali zastran varstvenih in 60. povedanimi. uravnovalnih staveb dogovor med dotičniki ni dognal tem primeru ostane tištim dotičnikom, ki niso smejo posamni dotičniki, kakor tudi vsaka občina y V ▼ tvujl jj1 iujvl u. vobuluv hollijj vav tlv/iaijlvv y v ^/v/uuiíjuliii viv iivjliiívjl y uuu.1 f ucii\ci KJ KJ vlllc« y y bili povabljeni k komisijski obravnavi, ali kteri niso kteri se ima podvzetje izpeljati, pristojni politiški go- dobili povabila vsaj osem dni pred obravnave dnevom ) ki se ne šteje, in kteri k obravnavi niso prišli y za njih sposki nasvetovati, da naj ona razsodi, ali so proti-gla-sovalci dolžni, in zastran Kterih posestev so dolžni družbi morebitne privatne pravice pravna pot, da razložé svoje pristopiti. Temu nas vetu se mora pridjati po izvedencih ugovore, tuđi takrat odprta, ko pri obravnavi teh ugo- narejen načrt in stroškovniprevdarekzastran podvzetja, ■■■MHM^MMM^HHHHÍMÍH^^HMÉÍÍHMM. 56. vorov niso dělali. i da 62. Pri komisijski obravnavi se mora pred vsem Srizadevati, da se z lepim odstranijo ugovori in da se , , ^ , u.» oseže porazumljenje med dotičniki, posebno kar za- se je ta reč sprožila in obravnovala, jim mora družba, deva odškodovanje, ktero se mora plačati. Ako se po- če zahtevajo, toliko povrniti, kolikor politiška gosposka ter mora ta nas vet tako narejen biti, kakor to tirja. Stroškov, ki so jih plačevali svetovalci za to razumljenje ne more doseči, naj se na tanko pretresejo spozná, da so bili potrebni. ugovori zoper podvzetje, zoper način njegove izpeljave, _ zoper udeležbo vsacega posamnega in zoper zahtevane razlastitve ali služnosti. e je treba daljih pozvedeb zastran reči, ki so v (Dal. prih.) Gospodarske novice. prepiru, naj se tište storé nemudoma, in če je treba, o uviujc icju u knjige o človeških delih ; knjiga. Gosp. S teg ugovarja na to > še pre soj evanji je rokopis dr. L. Tomanovih nauči, zakaj se ne bi tudi 7 glavnih gl da, ako se de te v 1. razredu 25 črk slovenskega jezika isov naučilo ) on vé iz lastne skušnje, da se otroci lahko tega navadijo, Letopis", ki za 1872. leto zarad pomanjkanja ker je v idrijski šoli v vseh razredih z velikim vspehom nenatisnjenih pesem Za novcev ni mogel na svetio, g. predsednik in uredovalec petje po notah učil. Naj se njegove stenske table od hrani nekoliko rokopisov. Da se ne pretrga vrsta Ma- strokovnj ako v pregledajo, ali vstrezajo pedagogičnim tirjatvam ; Če ne naj se popravijo in potem izdajo, bi Matica svojo tiskarnico imela ako jo pa ona ima , in nas časopis ,, Slov. (Dobro!) — Gosp. For s ter stavi predlog, naj se pre- je národna tiskarnica v zgubi pusti oaločitev o tem prihodnjemu odboru, on je za Narod" utegne poginiti, tem več, ako Matica, kakor onec debate. (Se sprejme.) slišimo, začne svoj list izdajati Naj boljše bi bilo Blagajnik g. D renik sporoca, da je imelo društvo pravi dalje — da bi Matica z naš o tiskarnico se zdru- kajti njeni namen do sedaj dohodkov 142 gld., stroškov pa 21 gld. v blagajnici je tedaj kr. žila še m ona „Slov. Narod" izdajala A. m , ouuoau» 1 giu« U xv a ., ziiicv, 111 \J 11 c* , jkjlv v . naiuu X£A 120 gld. 98 kr. ostalo. Prvo- mora biti omi ka ljudstva!" Na to odidem in si sednik potem naprosi družbenike, naj volijo nov odbor mislim : No ! zdaj sem vendar na svoja ušesa na pravem po Prof. društvenih pravil. Josip Stare nasvetuje 7 naj bi se pred- studencu pravo zvedel ? tedaj grda sebičnost vodi take apostole„omike in svobodě!" Res za vas brez- Bog lagale sposobne osebe, da se potem izvolijo per aclama- verne liberaluhe bilo bi tako že dobro in prav ^ tionem v odbor. (Se sprejme.) Po kratkem razgovoru se usmili našega slovenskega ljudstva! — Čuvajte toraj se izvolijo sledeči gospodje: za prvosednika Franjo pošteni Slovenci, da Matica ne pride v roke brezver VJ\J 1ZJ T V*4JV/ UIVVAVVA V • .L VUVViULilXW X 1 MIUJ V \J KJ Ivlii I V/A1V1 J vlM/ U U 1 V li 11^ Ull Ravnikar, za blagajnika Franjo Drenik, za odbor- skih janičarov. „Novice", „Danica" nike Anton Jentl, Anton Nedved 7 Drag. 7 77 Glas d 7 77 Gospo- agar, Peter dar" in drugi potegnite zvitim omikalčarjem šemo z Grasselli, Andrej Praprotnik, Leopold Bélar, Viktor obraza in bodite prepričani, da pošteni narod slovenski Bučar, Josip Nolli, dr. Ambrožič, Vojteh Valenta vsi za Lj ubij an o; gospodje: Feliks Stegnar, stojí za vami! Ložu vinotoka. Napačnih obcinskih zadev Stojec, Matija Susteršič— za Kranjsko,—gospodje: ne morem več zamolčati. Popred je občinski zastop Miklosič za Štajersko, Stockl za Koroško, Hribar za dělil gozd po zemljiščih (gruntih), zdaj pa, ko so farno Goriško, Cvek za Primorsko, Gerbic za Hrvatsko. Učitelj šolo popravili in jo vzdignili za eno nadstropje, jim pa Podobnik zahteva, naj se poverjeniki kar na enkrat v glavo pride, da ti stroški, ki pridejo w wvwj b. - ^ v* v, ^ ^ * « » y ™ naznanijo po časnikih, da ljudstvo izvé ; kdo vico društvo zastopati Gosp. Miklošič želí, naj bi ' AJLWV VJUUAWV • ' V |/JL AV4V J V4MÍ l/X KJ UX \J KJ X J IVI 1UUJV/ ima pra- na našo občino, morajo se razdeliti po hišnih števil- kah T IV^KJ U1 UOtVU /JCiO v^ VO^» JLTJ. J I\ 1 O O 1 VJ £J\jX±j UCij KJ M. I\. CL JLJL j d3j bode vže bajtar, polovičar, gruntar z enim se naprosili nekteri izvrstni slovanski kompoziterji, ali z dvěma, tremi ali štirimi grunti, vsi morajo enako da za društvo zložijo nekoliko kompozicij. — Učitelj g. plačati. To je vendar strašanska krivica! Zmirom smo Papier razloži potrebo 7 da 77 Glasbena matica" tudi slišali, da se od berača ne more toliko terjati kakor od skrbi za lahke cerkvene kompozicije.— Gosp. Valenta bogatina, in da pri cesarskih davkih veljá razmera zagotovi, da bo odbor v prvi vrsti ozir jemal na šolske ta plača več 7 kdor 7 da vec ima Kdo tedaj je županom in in cerkvene pesmi, vendar bo tudi treba skrbeti za to, njihovim svetovalcem dal pravico, pri obćinskih dav-da dobijo vže bolj izurjeni pevci in igralci tudi kako ščinah drugač postopati, kakor tako, da se one razdelé umetnejše delo v roke. Ker se nikdo ne oglasi več, ob- po razmerah direktnih (gruntnih in druzih tacih) dav- ljubi gosp. prvosednik, da se bo vsem danes razodetim ih?! Taka razmera je pravična, ker zadene vsacega željam po mogočosti vstrezalo ter se konečno zahvali toliko, kolikor more nesti. Ce je nekdaj morebiti bila zboru za živo udeleštvo. navada taka, da se je po hišnih številkah razdelil Dopisi. davek za šolo itd., je moglo to le nekdaj veljati, ko so šole in davki bili vse drugačni. Dandanes bila bi stara Gorice okt. r Prof. Haberlandt rav- naš za- navada le nova krivica. Zarad tega je šla tudi pri tožba do si. deželnega odbora v Lj ubij ano, podpisana od 52 hišnih gospodarjev. Trdno se zanašamo na pra- natelj tukajšnjega poskuševališča svilorej skega, n«o ^ momu xi^nv pusti in gré za profesorja na veliko gospodarsko učilišče vično rešitev pravične naše pritožbe. na Dunaj. Težko da ga bode nadomestil sposoben mož 7 Motniku okt. (Srčno zahvalo si. Matici) za kajti italijanuhom tukajšnjim kakor nemčurjem vašim naši šoli dobrotljivo poslanih 13 knjig različnega obsega ni nič mar za pravi napredek domaćega gospodarstva; za šolsko rabo izrekujem v imenu njenem. Tej očitni oni v vsem uganjajo le politiko in najraji ono, ktera zahvali si. Matici slovenski pa dodajam prisrčno zahvalo gleda čez meje avstrijske! Lepega vspeha za povzdigo blagemu gosp. G. Križniku, ki si je lj udomilo pri- slovenskega kmetijstva smo pričakovali, ko se je odprl slovenski oddelek na kmetijski v • nasi šoli zadjal 7 7 in nismo se pomoč. da je zasebna Motniška šola dobila to lepo pri- France Sajovic, učitelj. motili, kajti vrli gosp. profesor Povšé je s svojim teht- Iz Starega Trga na Notrailjskem 4. okt. (Čitalnica nim in lahko umevnim podukom vnel srca naših kmetov nas a) obhaja obletnico 13. dne oktobra s tombolo in za umno gospodarstvo, za napravo vinorejskih društev, plesom. Tudi nova volitev odbora bode ta večer. Vljudno za povzdigo vinstva itd. Al zdajci žalibog! žuga vsemu se vabijo udje pa tudi rodoljubni neudje v to veselico, temu propad, kajti kmetijsko šolo hočejo prenesti v Kormin uui uli i ju , tO je, ua iaoj\u uigjv/ , o tu jjiv/ov/uihju |jat vzamejo slovenskemu učilišču učence in tako podvežejo na laško mejo s to preselitvijo pa kuge 7 Odbor. Izubijane. — Da se dežela naša ubrani goveje ki se je iz Bosnije zatrosila v Slavonijo blizo žile temu zavodu. Zagovarjajo sicer to preselitev z dru- Hrvaške, je c. k. deželna vlada ukazala zapre ti mejo zimi razlogi; al kdor ni popolnoma gluh in slep, razvidi, proti Hrvaškemu, da ne pride ne hrvaška goveja živina da nimajo namere druge, nego to, pokopati slovenski ne drobnica, pa tudi jqíč druzega od zaklane te živine v oddelek šole kmetijske. Skušnja bode kazala govoril ,resnico ali ne. y ali sem našo Zavca okt. x-y Ako stara zarotnica: 77 eden deželo. Tudi Stajarska in Primorska vlada je na svoji meji to ukazala. Huda kazen zadene tacega, kd za vsakega — vsi pa za enega" je resnična misli nekterih delničarjev „Nar. tiskárně" razodeti. or prelomi to prepoved in prinese veliko nesrećo v morem Te svojo deželo. (Iz seje deželnega odbora 5. oktobra.) Obravnaval se je nacrt o z dr avstvenem nadzorstvu po občina h Celji skupaj, ki so eno pa drugo ugibali; jedro vseh na deželi. Ta načrt, ki ima priti v razpravo dežel- /I /\Vv A 4- l.í 1 i /\ • r^Artln »vt Ann a-n n a»n v* Airviii wvk/\vin i a irr/1 a1 r» 1 a 1 t- rl aSaIvu r» /I Yin rr rt rr am flttûf ivi dni bila je kopica gorečih privržencev „Slov. Naroda' U X u / 1 U - sol za v šolo. okraj Radoljski) javnih ljud- je po nasvetu deželnega šolskega sveta imenovan gosp skih šolah in načrt postave, kako naj se napravljajo, dekan Kešé v Begnjah. zdržujejo in obiskujejo javne ljudske šole. (Naznanilo dražbe Sufolskih presicev) 7 ki J° (Društvo v podporo solsko „Sola") se iz Idrije na- pravi družba kmetijska v Ljublj današnjem „Oglasniku beró gospodarj preseli v Ljubljano. v (Katoliskega društva) dobrodelni oddelek V ze je začel priprave delati, da zopet letos se bode oblekla in iju y • w ita u li * • «vf jl j^/ ji. f v v% vjlvv v jl y vi w ^ vy v-/ u tv^j kj w m vy vy vy m i u i^iu; (Veliko zgodovino v malo dnevili) imamo o šol- obula množica revnih šolskih otrok; slišimo, da 100. skih zadevah danes povedati svojim bralcem. Videli bodo ; (Mestni zbor) je v poslednji svoji seji sklenil da je ministerstvo Auerspergovo jako delavno o tem, prihodnjemu deželnemu zboru vložiti prošnjo 1 . _ _____1 1 1______HP,^ 1 « *-*-Ci r^rini v-. r> TTvUnvTAIl ____ _____A.1 J „ X _ 1_____i.___• _ 1 ! 1 \ J____li 1 da svoj se godi, kar zahteva Tagblatt ^ , V, ~ -- 7 JJllllVVAllJUUjItl UU^JUlil^lUU JLiKJKJLKA T IKS £J L Ul j^J 1 V^ O JL JJ y IlćlJ OU ki zdaj na vrhuncu mu na poti deželne postave ali 1) do voli loterijsko 7 se 7 e glorije stojí. Izvrstnegaprof. Tušek deželni odbor predlagal za deželnega šolskeg je očrnil za „narodnjaka klerikalca", tedaj ; ki svetovalca ga je posojilo, po kterem sme mesto na pósodo vzeti pol- nega za tako mesto drugi milijon goldinarjev, ali 2) če tega ne, da sme posob- priklado za stanovanje povikšati in zraven tega na 7 in tostj telj Mrhal na njegovo mesto kljub jasni postavi přišel je vse direktne davke naložiti priklado 10 gold, od 100. Potem Je s di Bodisi to ali uno, nov davek je pred durmi. Tudi stekle živine napadal deželnega nadzornika ljud- je sklenil pomnožiti mestno policijo na 21 mož s tako dolgo, da je bil odstavlj skih šol dr. J na njegovo mesto zdaj posajen tišti učitelj Pirk in ki 77 Tagblatt „eine That" imenuje, ktereg ga ... bralci iz delovanja v gememderathu pa 7 nasi konštitucij skem plačo po 360 do 400 gold, in nastaviti jej komandanta s 600 gold, letne plače. Vsa policija dobi uniformo s sabljo. (Gosp. Alesovec) je 6. dan t. m. zavoljo „Bren- društvu tako narobe poznajo, daje mislil vsak, kdor je celjnovega" članka o Rusterjevem psu šel pokoro delat to novico slišal, da to kak ni mog danes je vse mogoče; zakaj bi tudi Pirk Al dan bil nad na Žabjek 7 sv. Miklavž ga bode še le oprostil zapora (Poziv.) Pevskašola v ljubljanski čitalnici j u / u m * \ / j j - ----------- zornik ljudskih šol? Njegovo imé je po deželi na takem in pevske vaje za moški in ženski zbor začenjajo se glasu in tako brez veljave, cia v naroûnem in versKem oziru on ne bode nič pokvarïï. Kakor slišimo, se je - _ - ^ - ^ ^ a . . « m » % ft I "W v ft 1 • asu in tako brez velj da naroanem in vers in sicer 1 • vrli naš Moćnik pri tej priči, ko bii Pirk ime novan i, odpovedal okraj nemu »uioivcauu auiiuioiruj UD U. Uli ^vel/Cl , V 0 U LULL y Ji.ll AlCVMl CiJUlUl. Ill naznaniti 1 milijon in 70.000, za vojaštvo pa nad 113 čuti H) 7 nad nevarnostim, jih zabraniti in milijonov gold.. Preiskavati je tedaj treba dalje: ali se morebiti o tem, kam in kako bi se ta zaklad utegnil obraćati uuikaj ui./iavx vojjcoiit^a xxaixxaijc* 4 xwM£JX\JUXX XXUXXJ je gospod minister vnajnih zadev, da smo z vsemi sosedi v zanesljivo mirnih razmerah državi vspešnega nahaja? Razložil nam da namen nase politike je, ne le ohraniti mir s tistimi državami, s kte- temveč tudi delati v prijaznosti rimi smo bili dosihmal V Ui JLId^llUOti * IC1JJ. » V/V IWU1 VIV1WW na prijazne zveze s taki mi državami, s kterimi jih dozdaj še nismo imeli. Poročal nam je on o naj boljših zagotovilih mirú od da sosed na izhodu tako je zagotovljal 7 NemČije, ravno Rus, strahovitega panslavizma ne ViCV OUOVU A-lev l^JllUUU y JLiUO y Q LX CiAAV/ V itv^Cv UCillUlCi Y podpira. Nasproti so razprave v odboru kazale 7 da Je se protinaravnim razmeram na jugu, ktere vsa omikana Evropa že dolgo dolgo obžaluje, stori konec s tem, da se pravično poravnaj o. Omenjenih 440.000 gl. bi bilo boljše, ako bi jih lahko ljudstev VVF UI J AAA Jiauivu Vtrpell , UUllUbi ClCh JJJL VJO V Clu za dobre šole, ker bi nam to gotov in obi- obrniti za prosveto 7 len dobiček obrodilo. Kar se konečno tiče vprašanja 7 ali se s privoljenjem tega zaklada skaže ministerstvu zaupanje ali ne, jo uwx ^vo^uu innuatví uuivuuu voril, da ne zahteva privoljenja v dokaz zaupanja Je sicer ospod minister odločno odgo am- pak zato au tu y cm j^i JL y \j±j v>xxj c% y uvxvuij xiauj^axija j axu ker ga potřebuje. Jaz nikakor ne tajim 1U £JO*\j\J y Avi gO) jJUll V-/ KJ UJ U • fJ CvAJ XX LC* j 1LXX y da se možu skaže zaupanje, ako se mu privoli 440.000 gold, ter reče tu jih imaš, ravnaj z njimi po svoji pre- vidnosti", trdim pa to, da j'e mož še večjega zaupanja vreden, ako brez toliko denarja svoje namene doseže. Po vsem tem odločno glasujem zoper privoljenje stroškov za skrivni zaklad". Zeló ne varno mora stati stvar o tem da JLJ^šLVJ ucvaiuu mul CM OlOibl ObYCtx \J igili , Um C stru vojaštva dovoli trii et na služba vojakov se mini- kajti skoro vse dunajské ministerske ekscelence so prihitele zdaj v Pešt obdelavat svoje prijatelje; v vsakem kotu zbornice sedí ekscelenca, ta obdeluj e tega, una druzega. In to se imenuje „ svoboda poslanstva" ! Stroški za vojaščino bodo potem za kakih 27—28 milijonov veči, in če se spomnimo, kako so zvonoví mirú se glasili iz cesarji ondi skupaj, potem nam Berolina ko so bili res ne gré v glavo, zakaj da bi bilo več armade zmirom na nogah potreba. Al gospod minister vnanjih zadev grof Andrassy nam je vendar tako čuden prerok míru da se nazadnje čedalje jasnejše kaže, da Bero- linski shod mirú ni vtrdil. Enkrat je rekel: „mir je zagotovljen", suknil drugač, namreč 7 da „5 let se ostane mir ali ne" 7 in to prvikrat drugikrat jo je za-nič prav ne vé, ali in unidan (tretjikrat) pa jo je zopet obrnil drugač, namreč da od spredaj se vidi mir, od zadej pa se kaže drugač. Včeraj se je v javni seji avstrijske delegacije začela druga jako važna razprava o tem: ali naj vojak popolnoma svoja tri leta v armadi služi ali pa (kakor dozdaj) le dve leti, tretje leto pa na odpustu dosluži. Tako podaljšana služba stala bi v nasledkih svojih 28 do 30 milijonov. Da vojak 3 leta v armadi služi, to je odločeno v vojni postaví; al dozdaj ni se ravnalo po tej postavi, ker se je vsako leto toliko novincev (rekrutov) letí. da „vsaka stvar ima dve straní", nabralo, da so se odpustili taki, ki so služili že Ce kje veljá pregovor tako veljá tukaj, da se zamore zagovarjati zahteva vladna ali pa z ani kati. Novi udje lei so od 9. julija do 26. septembra 1872. leta pristopili slovenski Maticu med ustanovnike: Gospod Sajè Miha, beneficijat v Šinartnu, prestopil izmed let- \ nikov med ustanovnike. „ dr. Pogačnik Ferd., odvetnik na Dunaji 20 gold. „ Strnad iMatija, žalski kaplan 50 gold. Letniki za 1872. leto plaćali : v Gospod Gorup Franjo, zasebnik v Ljubljani. Pogačar Andrej , gozdnar v Turjaku. Kuralt Božidar, c. k. sodn. pristav v Crnomlji. Prešeren Vincencij. Steklas Fr. v Št. Rupertu. y SI. Bukvarnica šolska v Zabnici na Koroškem. Gospod Vuti Matija, kmet pri sv. Lenartu pri Beljaku. 77 » v 77 iy 77 Videc o. Fortunat, gimn. učitelj v Paznu. Henko Franjo, dacar v Boljuncu. Golmajer Urban, župnik v Kubedu. Klemenčic Jernej, župnik v Predloki. Koren Ivan, kmet v Pcdgorji. Fabijani Karol, lekar v Loki. Jurinec Alojzij , mládenec v Banovcih. „ Jost Miha, učitelj v Zagorji. SI. Bukvarnica učiteljska v Kamniku. Gospod (Jrbas Viljem, profesor v Trstu (1873. 1.). u )) 77 >> » 77 V V 77 77 77 77 77 yy 77 77 yy 77 Bratanić H. G., trg. pomoćnik v Mozirji. Selak Ivan , posestnik na Rečici. Rodošek Anton, kaplan nu Rečici. Brulec France, kaplan in katehet v Loki. Kobilica Janez, mestni kaplan v Loki. Millier Jan., župnik na Mirni. Penica France v Mokronogu. Sovan Leopold v Mirni. Petričič Vaso, trgovec v Ljubljani. Loretič Albin v Gornjemgradu. Kese Silvester, dekan v Begunjah. Berlič Janez, kaplan v Kamnigorici. Tavčar Ignacij , župnik v Želimlji. Omejec Ferd., uradnik dež. račun, v Ljubljani. Pfeifer Ferd., uradnik dež. odbora v Ljubljani. 77 >> 77 yy v yj 77 77 fy Aljaž Jakob, kaplan v Tržicu. Habijan Peter, kaplan v Smarji. Kumer France, kaplan v St. Vidu. Kalan Jakob, kaplan v Višnjigori. V Suc Jurij , župnik v Dramljah. Jug France, kaplan v sv. Martinu. Trojar Janez, poštar v blejskem Gradu. Hoče var Jožef, župnik na Igu. Dolenec Oroslav , posestnik in župnik v Loki. Gasperin Jakob, ključar v Loki. Valentinčič Ignacij v Ljubljani. Pogorelec Adolf, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani. Gospá M urni k Marija. Gospod Gros Anton, podvodja v semenišču. SI. Knjižnica v Repnjah. Gospod Rus Jakob, dekan v Šmartnu. Jurcič Josip, pisatelj v Mariboru. Tomažič Ognjeslav, kovač v Tinjah pri Slov. Bistrici V Hausenbiichel Janez v Zavcu Bratanič Adolf Potočnik Anton Senica Avgust V Sirca Ernest v Sirca Jožef V Sirca Miroslav dr. Tarbauer Josip Tischler Jožef Žuža Adolf 77 17 77 17 17 77 77 77 Gospod Bičman Jožef, upravnik v Gornjem gradu. 77 » yy 77 >> 77 yy 7y yy 77 77 77 Krajne Joža, posestnik 77 » Hren Ivan, posestnik Župan Janez, fužinar v Kropi. Premrl Ljudevit, želez, uradnik Persogljia Hinko, učitelj Žbona Andrej, želez, uradnik Uršič Alojzij , pisar Makuc Štefan . mlinar yy \ \ v Gorici. yy y7 79 77 77 77 77 77 77 Ferfilja Anton, kupč. opravnik pl. Pilpach Franjo, stotnik dr. Rojic Rafael ? zdravnik Suklj e France, kand. prof, v Ljubljani. Pfeifer Viljem na Krškem. dr. Unterlugauer v Karlovcu. dr. Ribič J. v Mariboru. dr. Babnik v 77 Krisper Rajmund, trgovec v Kranji. 77 dr. Koceli Karol Raje Anton, trgovec Robič Fr., profesor Jeiovšek Martin Belebil Al., posestnik i 77 77 77 7) 77 77 77 77 77 77 77 77 77 Urbanic, posestnik Klaus Dragotin, not. koncipijent dr. Glančnik Bartol., advok. konc. Klobučar Anton, pravnik Kocbek Leb., odvet, uradnik Božnik Fr., bilježniški uradnik Divjak Fr., „ Sadnik R., trgovec dr. Rauš Fr., odvetn. konc. (star) dr. Ipavec Karol, advovat Orešec Fr., profesor v Celji. Gruden Ivan, uradnik v Ljubljani. Orožen France, osmošolec v Celji. / v Mariboru. 77 Delniško društvo „Národna tiskarna" v Ljubljani. Vređništvo „Slov. Naroda'4 v Mariboru. Vređništvo 77 Zore u v Mariboru. 77 77 )7 77 Tiskarna Fr. Skaza in dr. v Mariboru. ~ Gospod Oset Blaž, posestnik pri sv. Jurji (Sudbahn-Station St. Georgen). dr. Scliiffrer J., c. k. nadlečnik v Ljubljani. Bezenšek Anton, sedmošolec v Celji. Miheljak Martin; c. k. notar v Celji. Baš L., sodelavec „S1. Naroda" v Mariboru. Lorber Miroslav, notarski uradnik v Mariboru. Ferž J., učitelj v Mariboru. Glaser Karol, profesor v Ptuji. Borstner M., profesor v Celovcu. Vučnik Dragotin, profesor v Varaždinu. Koser Maks., odvetn. koncip. v Mariboru (star). Pegam Anton, lekarski praktikant v Novem mestu. 77 7) 77 77 77 77 77 77 77 77 V 77 77 77 77 77 17 77 77 » 77 77 7} Rizsoli Dominik, trgovec v Novem mestu. Kalčič Anton, trgovec v Novem mestu. Oblak Valentin, trgovec v Novem mestu. Vencajz Jan.. c. k. sodn. avskultant v Novem mestu. Jak Avgust, trgovec v Ljubljani. Ledenik Alfred, trgovec v Ljubljani. Goričnik France, trgovec v Ljubljani. Iber Ivan, trgovec v Ljubljani. " gjj Kastelic France v Novem mestu. Berbuč Jan., odgojitelj v Trnovém. Skočir Avgustin, duhoven v Umagi v Istri. Jugo M., župnik v Materadi pri Umagi v Istri. Jeraj M., posestnik na Rečici (Mozirje). Stiglic France, posestnik v Letuši (Moziije). Drazgo Franjo, trgovec v Mozirji. Goričar Anton, poštar v Mozirji. Stant Anton, posestnik na Rečici (Mozirje). # Gospod Presečnik Gregor, bogoslovec v Moziiji. » yy v yy yy yy yy yy Cesar Andrej , podobar v Mozirji Ripšl Andrej , trgovec v Celji. Yrečar Anton, vrtnar v Celji. Cilenšek Jožef y pismonosa v Celji. yy yy yy yy yy yy yy y> yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy Koželj Mat., notarski koncip. v Celji. Weis Josip, učitelj v Celji. Drobnic Ivan, posestnik na Laškem. Gorišek Gašpar, medicinar v Celji. Veršec Anton v Zagrebu, dr. Fon Josip ,, dr. Weingerl Jos. „ Fogl Emil Modic F. v Ljubljani. Cerk Jos. ,, v Kristan A., učitelj pri sv. Stefanu (Marein b. St. Georg.). Rode France v Ljubljani. Ros Sebastijan, inženir v Vrbovskem (Ogulin). Tomšič Franjo, ,T „ „ llrek Ivan, posestnik v Globokem (Brežice). Mohorčič Josip v Stari vesi pri Vidmu (Brežice). Podvinski France na Blatném (Brežice). Jerman Josip, c. k. okrajni komisar v Brežicah. Levičnik Vojteh, c. k. adjunkt v Slov. Bistrici. Vurnik Janez v Radolici. Vrečar Gašpar, učitelj v Teharjih pri Celji. Deisinger Jurij , trgovec v Loki Gusel Jan., Golob Gaspar, posestnik v Loki. Homan Josip, Karlin Davorin, modroslovec na Dunaji. Hafner Jak., profesor v Loki. Hafner Anton, rudarski uradnik v Železnikih. yy yy Gospá Deisinger Marijana v Loki. yy yy Deisinger Terezija v Sušnik Joana v Loki. yy Gospod Podobnik Franjo, učitelj v Ljubljani. yy yy yy yy yy yy yy yy yy Škerlj Ivan, pravnik na Dunaji. Golob M., trgovec v Ljubljani. Hribar Ivan, knjigovodja ,,Slavije(í v Ljubljani. Hribar France, posestnih na Križu pri Kamniku. Kristan Jože, glavni zastopnik ,,Slavijeu v Ljubljani. Janovsky Ivan, uradnik banke „Slavije" v Ljubljani. Stopař Anton, uradnik „Slavije" v Ljubljani. Planinec France, uradnik južne železnice. y 71 yy yy yy yy yy yy » yy yy Benedicíc Jan Zupancič Ivan, bilježniški uradnik v Ormužu. Ljutman M., stud. filoz. v Gorici, dr. Ferk Feliks, zdravnik v Mariboru, dr. Modrinjak, yj v v yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy Pravdič Josip, profesor Rošker Janez, učitelj Filipič J. v Mariboru. Zorko Stef., med. v Slov. Bistrici. Wagner France, poštni odpravnik v Slov. Bistrici. Drnjač Vekoslav, učitelj v Slov. Bistrici. Moge Mihael, „ „ Bežan Matěj , bilježniški uradnik v Slov. Bistrici. Kmetič Josip, trgovec v Slov. Bistrici (star). Ulrih Ferd., odvetu, koncip. v Krškem. Maurer G., posestnik na Raki pri Krskem, dr. Sadnik Rud.. zdravnik v Krškem. yy yy Šušteršič Mat., posestnik v Knez France, c. k. adjunkt Žark Hinko, mestjan v Krškem. Ellmeyer Kašpar, posestnik v Lješah (Prevali). Gostenčnik Ivan, trgovec v ,, ,, Lipoid Marko J., rud. uradnik v Lješah (Prevali). Gospod Vigele Ferdo, posest. v Ziljski Bistrici na Koroškem yy yy yy yy yy yy yy yy yy Janez Kurinčič, bogoslovec v Kobaridu Belé Janez, korektor v Ljubljani. Klemencc Franjo v Zalogu (star), dr. Rojic Aleks., zdravnik v Gorici. Arko Albin, žurnalist v Ljubljani. Raič Vekoslav v Trstu. Potočnik Martin Kervarič telj na Trati D Mat yy yy » yy yy yy yy Župan Saj o vic Pernišek Blažé Lavrič Josip, i Jarc Valentin, Lipovec Anton GerČar Andrej Legat Andrej, Starec Matija, Kovač Franjo, kroj v Ljublj železniški uradnik v Trstu inženir v Oberseeland-ičitelj v Goriei. telj v Voitsbergu. íitelj v Reichenburg v* telj V Ljublj žu. V« íitelj na Čate telj v Zagorju, telj v Št. Jurji pri telj v Zatičini pri marji. , Vidu yy yy yy dr. Poznik Albin v Krauj Navratil Anton, zasebnik v Metliki Oset J. S ., trgovec na Vranskem na Vranskem. Okrajna knjižnica Gospod Mortl Franc, c. k. notar na Vranskem yy yy Boštjančič Ivan N v® y telj na Vranskem Gustin Franjo, župan v Metliki yy Škofic L c. k. daykar v Metliki yy meščan yy yy •y yy v Kamniku yy yy V yy yy Orel Viktor, rudarski oskrbnik Polák Josip , Rode Josip, Frolih Tone, Klavder Janez Tomše France, učitelj Orel Josip, trgovec (stari) Turkuš Tone, stud. filoz. v Gradcu, Valenčak Josip v Narinu pri Trnovi za leto 1871 in 1872. y yy yy yy yy yy yy yy Žitek Josip, profeso v Ptuj Tobias Janez, posestnik v Ptuj dr. Grego Al v Ptuj yy yy Wegscheider Hugo , trgovec v Ptuj i. Svaršnik France, trgovec v Monsbergu (Ptuj) Ferk Josip, uč Papier Franjo, telj v Ptuj i (star) V* i « • TX 1 * telj v Polhovem Gradcu Tomič Petar, profesor v Karlovcu yy yy Zarnik M Hrovat G v • telj V Krop v* telj v Kra šnj i yy yy yy yy Furlan Franjo, posestnik Gangl Lavoslav Megisar yy Vekosl c. kr. sodn. uradnik Premer Anton, zasebnik yy yy yy Horaček Miroslav lekar v Metliki yy yy Fleišman Lavoslav, posestnik Stupar Ivan, ,, Habjan Ivan, ,, Ziher France, učitelj v Vurbergu dr. Golob Josip v Smarji. y Z i t il a cena v Ljubljani 2. oktobra 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl banaške 6 fl. 94. turáice 4 fl. soršice 3 fl. 90. ječmena 3 fl. prosa 4 fl. 50. 5 fl. 20. ajde 4 fl. 10 rží ovsa 1 fl. 90. Krompir 1 fl. 80. fiursi na Dunaji 5% metaliki 65 fl. 40 kr I o Narodno posojilo 70 fl. 40 kr. . oktobra« Ažijo srebra 107 fl. 60 kr Napoleondori 8 fl. 74 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik: Jožef Blazuifcovi dedi v Ljubljani.