PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 224 (13.757) Trst, četrtek, 4. oktobra 1990 Slovenija je v zadnjem času preživela bolj dramatične trenutke Po mnenju predsednika Kučana ni nobenega razloga za paniko JLA je armada vseh jugoslovanskih narodov, tudi slovenskega Uskladili stališča s Hrvati glede konfederativne ureditve . LJUBLJANA — »Razloga za paniko !)?■'< S temi besedami in s svojim zna-GUnim nasmeškom je slovenski pred-Setinik Milan Kučan pozdravil skupili0 italijanskih, i^emških in drugih tu-™ dopisnikov, Ki so včeraj prispeli v Movenijo, saj so jih privabile drama-dčne vesti o vojaški intervenciji. Takoj smo izkoristili priložnost in vPrašali: »Zakaj?« “Zato, ker smo Slovenci v kratkem J^zdobju preživeli veliko bolj drama-dcne trenutke,« je z mirnim in pre-Pdčljivim glasom odgovoril predsed-nik. Nato pa je prisotne tuje dopisnike ^Pomnil na dramatično noč, ko je v °eogradu zagovarjal slovenske ustav-j'6 spremembe, naTanski prvi decem-|)er. ko so Srbi napovedali v Ljubljani sko imenovani miting resnice, pa na et°šnji januar, ko je slovenska dele-9?cija zapustila zvezni kongres komu-'stične partije, ki je bila takrat še Pulija oblasti ■ °lanje sedaj precej manj ara 0 nihče ni niti pomislil, da bi v s Bi vpeljal posebne razmere. Pr an je tud^ da bo sedanje sprem no slovensko vodstvo znalo, kot prejšnje, v celoti nositi odgovornost za demokratične, tolerantne in modre odločitve, ki ne bodo vodile k neproduktivnim konfliktom. Logika represivnih mehanizmov je po vsem svetu enaka in uporaba vojske je velika odgovornost. JLA je armada vseh jugoslovanskih narodov, tudi slovenskega, in okupacija enega naroda bi pomenila napad nanj. Demokracija se je dotaknila še armade, ki živahno razpravlja o svojem položaju v družbi. Kučan je povedal, da so se v četrtek zvečer pozno v noč^pogovarjali s hrvaškim predsedstvom; uskladili so vsa stališča glede skupnega osnutka pired-loga konfederativne pogodbe, ki ga bodo objavili v petek, tako da bo v dnevnikih v soboto. Dolgo v noč so čakali, vendar niso dočakali uradnega sporočila zveznega predsedstva o dogodkih na Hrvaškem, oba predstavnika Drnovšek in Marendič pa sta jim že prej sporočila, da zvezno predsedstvo ni sklenilo nič posebnega ali dramatičnega. Kučan je povedal, da je ta NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik Milan Kučan Izjava ministra Janeza Janše Sklep zveznega predsedstva ni uresničljiv BOGO SAMSA LJUBLJANA — Slovenski obrambni minister Janez Janša, notranji minister Igor Bavčar in poveljnik slovenske teritorialne obrambe Janez Slapar so včeraj na izredno dobro obiskani tiskovni konferenci obrazložili, zakaj ukaza zveznega predsedstva ni mogoče ne politično ne tehnično izpolniti. Janša je dobesedno dejal, da bo »sklep zveznega predsedstva ostal bolj na papirju«. Edino, kar lahko poskusi poveljstvo petega zagrebškega armadnega območja, je uvedba dvojnega poveljevanja. Toda v teritorialni obrambi je le pet odstotkov aktivnih častnikov in kaj takega je povsem nemogoče. Veljala bo slovenska ustava, po kateri poveljuje teritorialni obrambi slovensko predsedstvo. Ustavne spremembe so pretrgale poveljniško vez z zveznim predsedstvom, vse to seveda samo v miru, v vojni, ko je treba braniti državo pred zunanjim napadom, pa velja dosedanja poveljniška linija. Za vojaško intervencijo JLA v Sloveniji ni ne pravne podlage ne realnih možnosti. Resnični namen je zgolj uveljavljanje srbske politike. JLA ni organizirana za notranje posege, temveč za obrambo od zunaj. Sam tank ne pomeni nič, gre za zapleten sistem. JLA je nacionalno mešana; v njej je le malo več srbskih kot albanskih rekrutov, v Sloveniji pa je narodnostna sestava vojakov JLA obratna:-več je Albancev kot Srbov. JLA je učinkovita proti tuji intervenciji, ne pa proti lastnemu narodu. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ponovno odložili sejo odbora RIM — ožji odbor ustavne 0misije, ki naj bi razprav- tiiai ° zašCitl Slovencev, se k, : tokrat ni sestal. Na sejo, 1° je sklical koordinator zetti (KD) je prišel samo Senator Spetič. Sneti vdol9em čakanju se je Podal k predsedniku fisije prof. Elii in v svo-ao ?®orfenem protestu oži-vlad >>sFamotno obnašanje« ni ki se ji - kljub prazne im1 besedam - sploh nja zaščitobravnavo vpraša-nosti v ItaUjiSl°venske SkUP’ se^?raŠati se moramo, kaj Ut ™°ra zgoditi, da bodo ita-sip^ ske oblasti nehale s tem ^pellč.16 ZakliUČil Se- Upokojenci iz Novare so se vračali z enodnevnega izleta po ligurski rivieri Avtobus strmoglavil z mosta na avtocesti V nesreči umrlo vsaj trideset izletnikov GENOVA -e- Na avtocesti Genova - Alessandria se je včeraj malo po osemnajsti uri pripetila težka prometna nesreča, ki je terjala več kot trideset mrtvih. Avtobus, s katerim se je vračala z enodnevnega izleta skupina upokojencev iz Novare, je iz še nepojasnjenih vzrokov strmoglavil z viadukta in se raztreščil na bregu manjšega hudournika. Avtobus iz Novare je bil eden od štirih vozil, s katerimi se je 220 upokojencev peljalo na že tradicionalni izlet v Albissolo in Arenzano v Liguriji. Izlet prireja občinska uprava iz Novare. Vse kaže, da je bil nesrečni avtobus zadnji v vrsti, saj je lastnik prevoznega podjetja Fontaneto kmalu po nesreči sporočil, da so se ostali trije srečno vrnili domov. Potrdil je tudi, da je bilo v avtobusu skupaj 56 potnikov. Kot rečeno so vzroki nesreče še neznani; na področju, kjer je prišlo do nezgode, je včeraj pozno popoldne močno deževalo, dvignila pa se Po zmagi v finalu mladinskih iger v Rimu Odbojkarice Erjavca najboljše v Italiji V evropskih nogometnih pokalih Italijani in Jugoslovani (z izjemo Dinama) uspešni NA 10. IN 11. STRANI je tudi rahla megla. Voznik avtobusa, 31-letni Carmine Guanci iz Novare, je ob izhodu iz galerije med Ovado in Alessandrio sunkovito zavozil na desno stran cestišča, podrl nekaj desetin metrov varnostne ograje in strmoglavil dvajset metrov globoko. Silovit sunek je številne potnike vrgel iz vozila, nekateri pa so celo obviseli na žicah visoke napetosti, ki so speljane pod viduk-tom. Velč oseb je našlo smrt v skrotovičeni pločevini. Reševalci, ki so prav zaradi slabega vremena prišli na kraj nesreče z zamudo, so do noči odstranili osemnajst trupel, našteli pa so vsaj dvajset težkih ranjencev. Slednje so rešilci razvozili v najbližje bolnišnice. Med žrtvami je tudi voznik avtobusa. Preiskovalci ne izključujejo možnosti voznikove nenadne slabosti, vendar je slaba prevoznost ceste zaenkrat oprijemljivejši vzrok nesreče. Med drugim je voznik dobro poznal cesto, saj jo je zadnjič prevozil le dan prej. Sinoči ugrabili 10-letnega fanta PERUGIA — Sinoči malo po 21. uri so neznanci ugrabili desetletnega Dina De Megnija, vnuka premožnega industrialca in znanega predstavnika framasonstva iz Abru-cov Augusta De Megnija. V trenutku, ko so štirje zakrinkani zlikovci vdrli v vilo nedaleč od Perugie, je bil fantek v očetovi družbi. Zlikovci so očeta onesposobili in ga zvezali, sina pa so odvedli. Šele čez dobre pol ure se je Dino-vemu očetu uspelo rešiti in poklicati na pomoč. Policija je v okolici Perugie in na vseh glavnih cestnih vpadnicah postavila zapore, prečesala pa je tudi neposredno okolico hiše, ki kot rečeno stoji na precej osamljenem področju. Kaže, da vila ni posebno zavarovana, saj je obdana le z razmeroma nizkim zidom. Prvi dan enotne Nemčije Med uradno svečanostjo v Berlinski filharmoniji je »prvi« predsednik združene Nemčije Richard von Weizsacker označil združitev Nemčije kot dejanje, s katerim bo Nemčija končno našla mesto med evropskimi demokracijami (AP) NA 2. STRANI Kohl napisal poslanico za vse države sveta, posebno sporočilo pa je namenil Izraelu Pni dan združene Nemčije ob veselju a tudi z manifestacijami proti združitvi Senat kmalu o zakonu za obmejna področja BERLIN — Po torkovi veliki nočni evforiji, ki je na berlinske ulice, zlasti pa pred Brandenburška vrata, priklicala milijonsko množico, se je praznovanje ob združitvi Nemčije nadaljevalo tudi ves včerajšnji dan. V ostalih nemških mestih je zavladalo sicer neke vrste premirje, v Berlinu pa se je ljudski praznik - ob spomladanski temperaturi, rekah piva, godbi in kulinaričnih specialitetah - nadaljeval do večera. Kljub milijonski množici pa so bili izgredi omejeni. V vsej Nemčiji so aretirali ali začasno priprli le nekaj nad sto mladih neonacistov in avtonomistov. Hudih ranjencev ni bilo, saj so prenapeteži povzročili v glavnem le gmotno škodo (pa čeprav precej veliko). Edini nacionalistični izpad so zabeležili v Frankfurtu na Odri, kjer je skupina mladih napadla avtomobile in avtobuse s poljskimi delavci. V glavnem pa je praznovanje potekalo v miru. Včerajšnje slovesnosti ob ponovni združitvi so se začele z verskim obredom v najstarejši berlinski cerkvi Marienkirche (v bivšem vzhodnem sektorju), kjer sta predsednik nemške katoliške škofovske konference Lehmann in evangeličanski škof Hempel darovala ekumensko mašo. Lehmann je med homili- jo dejal, da je po kamnitem zidu treba zrušiti tudi zidove, ki jih Nemci imajo še v svojih mislih. Maši so prisostvovale najvišje nemške osebnosti, med katerimi novi predsednik združene Nemčije Richard Von Weizsacker, kancler Kohl in bivši vzhodni premier De Maiziere. Osrednja slovesnost s slavnostnim govornikom predsednikom VVeizsackerjem pa je bila pozneje v Berlinski filharmoniji. Weizsacker je najprej obljubil, da Nemci ne bodo nikoli pozabili dejstva, da so sami krivi za svojo dolgoletno ločitev. Združitev pa Nemčiji omogoča, da najde svoje mesto med evropskimi demokracijami. »Naše meje naj postanejo mostovi za naše sosede,« je zaključil. Po predsednikovem govoru je orkester Berlinske filharmonije igral Bacha in Brahmsa. Popoldne je Weizsacker v gradu Bellevue imenoval pet novih ministrov bivše vzhodnonemške vlade, ki bodo do prvih vsenemških volitev »predstavljali v vladi vzhodnonemške interese«. To so De Maiziere, Sabine Bergmann-Pohl, vladni podtajnik Giinther Krause (vsi trije CDU), podpredsednik liberalcev Rainer Ortleb in lider DSU Hans Joachim VValther. Praznovanje je v Berlinu skalila množična manifestacija. Okrog 12 tisoč mladih raznih levičarskih gibanj je protestiralo proti združitvi, ki s priključitvijo ene države poniža šestnajst milijonov Nemcev in ki se je dogodila v imenu vsemogočne marke. Kancler Kohl pa je že včeraj želel zagotoviti vsem narodom, da si bo Nemčija prizadevala samo za mir. V poslanici vsem vladam sveta je zagotovil, da Nemčija ne bo zahtevala sprememb meja in da bo sodelovala pri gradnji novega evropskega doma, ki naj združuje vse evropske narode. Nazadnje pa bo Nemčija pomagala državam v razvoju in si prizadevala za razorožitev ter nadzorstvo nad orožjem. Posebno sporočilo je Kohl poslal tudi izraelskemu premieru Šamiru. V sporočilu pravi, da se združena Nemčija zaveda odgovornosti, ki ji jih do židovskega naroda nalaga nacistična preteklost in da se bo vselej borila proti antisemitizmu in neonacizmu. Nemčija je včeraj prejela sporočila iz vsega sveta. Vsi državniki brez izjeme so Nemčiji voščili mir in blagostanje ter izrazili prepričanje, da bo Nemčija sodelovala pri ureditvi novega svetovnega miru. RIM — Proračunska senatna komisija bo v sredini prihodnjega tedna začela obravnavati osnutek zakona za obmejna področja, s tem v zvezi pa so se včeraj v Rimu sestali minister za deželne zadeve Maccanico, minister za prevoze Bernini, podtajnik v zakladnem ministrstvu Sacconi ter predsednika Furlanije-Julijske krajine in Veneta Biasutti oziroma Cremonese. Med drugim bo zakon predvideval tudi sredstva v korist narodnostnih manjšin in za razvoj goratih področijr predvidena pa je tudi postavitev sistema proti toči, kot to določajo Osimski sporazumi. Kot je znano, naj bi zakon za letos zagotovil 150 milijard lir, v letih od 1991 do 1993 po sto milijard, za naslednja leta pa je treba zneske še določiti. Predsednik FJK Biasutti je ob tem izjavil, da upa, da bo zakon v senatu čim prej sprejet. Mitterrand v Zalivu, Gorbačovov glasnik pri Sadamu Danes bo spregovoril Irak NEW YORK, BAGDAD, PARIZ — Težko pričakovani poseg iraškega delegata na zasedanju Generalne skupščine OZN je zdrknil na današnji dan. Nedavni Bushev optimistični nastop, ki je ponudil iraškemu diktatorju še eno priložnost za mirno rešitev zalivske krize, je očitno spravil v zagato Iračane, ki se morda zavedajo, da ne bodo več dolgo zmogli kljubovati embargu. Uradna utemeljitev včerajšnje ponovne preložitve posega Iraka sicer sloni na dejstvu, da bi Irak prišel na vrsto šele proti koncu včerajšnjega zasedanja, kar bi sovpadalo z večernim sprejemom, ki so ga priredile države jugovzhodne Azije. Ameriški politični poznavalci menijo, da gre pripisati številne preložitve iraškega posega pazljivim Sa-damovim politikom, ki želijo do potankosti preučiti Busheve zanimive predloge. V New Yorku so se včeraj sestali tudi predstavniki Arabske lige. Vsi so si bili edini, da bo moč najti izhod ■ iz krize le v kontekstu lige. Vsako zunanje vmešavanje ne bo, po mnenju predstavnikov zasedanja, sprejemljivo. V Zaliv je odpotoval tudi član sovjetskega predsedniškega zbora Primakov, ki se bo najprej srečal z jordan- skim kraljem Huseinom, nato pa bo svoj dvodnevni obisk zaključil v Bagdadu pri Sadamu. Šef sovjetske diplomacije Ševardnadze je s tem v zvezi dejal, da bo skušal Gorbačovov poslanec prepričati iraškega voditelja, naj izpusti sovjetske državljane v Iraku (teh je 5 tisoč). Včeraj se je iraški diktator prvič po zasedbi Kuvajta napotil v zasedena ozemlja. Iraška tiskovna agencija Ina sporoča, da se je Sadam sestal z vojaškimi poveljniki ter obiskal nove iraške postojanke. Na diplomatskem področju gre medtem poudariti pozitivne premike v odnosih med Irakom in Francijo. Včeraj je namreč poletela iz Bagdada deveterica Francozov, ki jim je iraško vodstvo dovolilo odhod iz države. V Amanu pa se je včeraj oglasil predsednik francosko-iraškega prijateljskega združenja Munier. Dejal je, da nameravajo iraške oblasti v primeru obiska francoskih političnih mož v Bagdadu izpustiti vse francoske talce. Vedno včeraj je predsednik Mitterrand nepričakovano poletel v Abu Dhabi. Danes bo na obisku pri kralju Savdske Arabije, še prej se bo srečal s francoskimi vojaškimi predstavniki v Zalivu. Ni razloga za paniko • Janez Janša NADALJEVANJE S 1. STRANI teoretični model konfederativne pogodbe narejen po zgledu evropske skupnosti. O jugoslovanskih pogodbenih subjektih pa je dejal, da sta za Slovence in Hrvate legitimna skupščina in izvršni svet Kosova. Veliko se je govorilo o demokratičnih procesih tudi v Srbiji. Pogoj so svobodne volitve, kjer jih ni, ni demokracije, toda volitve same so šele temelj za demokratične procese. Kakšna bo demokracija in koliko je bo, bo odvisno od razmerja sil, ki se ustvarijo na volitvah. To je sestavni del splošnega demokratičnega trenda v Evropi in kdor ne bo sposoben, da se vključi vanj bo postal moteč tujek in bo kot tak izločen. Tudi zato je tako važno, da se opozori in da je Evropa pozorna na vsako kršitev človekovih pravic. (B. S.) V F-JK zaskrbljenost zaradi zapleta v SFRJ TRST — Velika zaskrbljenost nad tem, kar se lahko zgodi, obenem pa odločna podpora procesom demokratizacije. Tako bi lahko strnili odmeve v Furlaniji-Julijski krajini na jugoslovansko dogajanje. Z največjo pozornostjo in tudi čustvenostjo spremljajo seveda nevarni zaplet Slovenci, ki se čutijo in so del matičnega naroda in zato doživljajo vse, kar se dogaja v teh dneh v Sloveniji in v Jugoslaviji veliko globlje in čustveneje od sodržavljanov italijanskega jezika. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je poudaril, da stopnjevanje napetosti v Jugoslaviji, ki že resno ogroža mir, povzroča veliko zaskrbljenost med Slovenci v Italiji. »Kot del slovenskega naroda,« je podčrtal Palčič, »smo zaprepadeni in zbegani ob sklepu zveznega predsestva, ki skuša demokratično izvoljeni slovenski skupščini in torej Republiki Sloveniji odvzeti pravico do suverenosti. Toda le na osnovi suverenosti slovenskega kot tudi drugih jugoslovanskih narodov bo lahko rešeno jugoslovansko vprašanje tako, da bozagotovljen mir in da bodo dane možnosti vključevanja v civilizacijsko razviti svet. Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar pa je v izjavi poudaril, da Slovenska skupnost odločno podpira izbire demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta in 100-letno težnjo slovenskega naroda po suverenosti. Morebitno mednarodno povezovanje mora temeljiti na svobodnih izbirah in pravičnih odnosih, ne pa na kaki prisilni skupnosti in podrejenosti. Jasno je, je dejal Jevnikar, da smo priča koncu zgodovinskega obdobja, pri čemer je le upati, da bodo prevladali zdrava pamet in trdni živci, spoštovanje suverenosti in človekovih pravic. Zadnji dogodki žal dokazujejo, da po eni strani niso bile presežene stare hegemonistične težnje in slepe dvojne mere, na drugi strani pa, da je bila polstoletna narodnostna politika enopartijskega komunitičnega sistema kljub deklariranemu bratstvu in enotnosti neuspešna. Slovenska skupnost, je zaključil Jevnikar, izraža željo po demokratičnem dogovarjanju, a tudi po doslednosti‘in odločnosti slovenskih političnih sil, ki so odgovorne le pred svojim narodom. Pokrajinski sekretar socialistične stranke Alessandro Perelli pa je bil mnenja, da je treba jamčiti posameznim jugoslovanskim republikam kar največjo avtonomijo, ker v sedanjem položaju dejansko ni druge poti. Po njegovem mnenju bi priznanje večje avtonomije prispevalo k popuščanju napetosti, pri tem pa takoj dodal tudi, da se je treba za vsako ceno izogniti razkroju Jugoslavije. Po njegovem mnenju je trenutno izbira konfederalne ureditve dejansko nujna in edina možna. Po Perellijevi oceni so slovenski in hrvaški voditelji z demokratizacijo svojih republik izbrali pravilno pot, prav tako pravilno pa je tudi njihovo približevanje Evropi. Zato bi po Perel-lijevem mnenju zvezna vlada morala omogočiti tiste ustavne reforme, ki bi dovolile vsaj Sloveniji in Hrvaški vključevanje v evropske integracijske tokove, čeprav bi bilo želeti, da bi se v te tokove vključila vsa Jugoslavija. Deželni sekretar KPI Roberto Viezzi je poudaril, da sledi jugoslovanskemu zapletu z veliko pozornostjo in zaskrbljenostjo. Po njegovem mnenju se je treba za vsako ceno izogniti ukrepom, ki bi lahko še zaostrili napetost in povzročili nepopravljive posledice. Rešitev je možna samo z dialogom, to pa pomeni, da je treba Sloveniji (in tudi drugim republikam) priznati njihovo suverenost, saj ni mogoče več pomakniti nazaj urnih kazalcev. Napetim odnosom med Ljubljano in Beogradom je treba prišteti tudi mednacionalne napetosti, kar močno komplici-ra položaj. Toda dialog, dogovarjanje in miroljubno reševanje so po Viezzi-jevi oceni edina resnična in tudi sprejemljiva oblika reševanja problemov. Za deželnega svetovalca zelenih z golobico Andrea Wehrenfenniga je stanje v Jugoslaviji izredno resno, ker na Hrvaškem lahko vsak trenutek izbruhne krvav obračun med Srbi in Hrvati, odnosi med Slovenijo in Beogradom pa se lahko zaostrijo do skrajne meje. V sedanjem trenutku se po oceni svetovalca zelenih pritisk federacije in Beograda izvaja proti posameznim republikam. Če bi Sloveniji in Hrvaški uspelo pridobiti še kakšno republiko na svojo stran, na primer BiH, bi se situacija najbrž nekoliko umirila, ker bi bilo v Jugoslaviji večje ravnotežje in bi lahko bila politika po-mirjevanja uspešnejša. Srbi na Hrvaškem so začeli streljati KNIN — V bližini Knina sta bila v noči na sredo iz strelnega orožja ranjena miličnika postaje javne varnosti iz Drniša. Pristojni organi za zdaj nočejo dajati nikakršnih izjav o incidentu, po besedah zdravnikov kninske bolnišnice pa je bil eden lažje ranjen in so ga že odpustili iz bolnišnice, drugega miličnika, ki so ga zadeli v zadnjico, pa so zadržali na zdravljenju. Kot sta izjavila miličnika, so ju med službenim patruliranjem približno ob 22. uri ustavili na cestni barikadi in od njiju zahtevali, da izročita orožje. S službenim vozilom sta se skušala odpeljati, tedaj pa so pripadniki tako imenovane nočne straže začeli nanju streljati... To pa ni bil edini incident te vroče noči. V Kninu so neznanci izvedli dva napada. Okrog tretje ure zjutraj so razstrelili kiosk zagrebškega Vjesnika. Močna eksplozija je poškodovala tudi sosednji kiosk za prodajo bureka, ki je last nekega Albanca. Nedaleč od postaje javne varnosti v Kninu so neznanci razbili urarsko delavnico Boža Aniča, po narodnosti Hrvata. Obe dejanji pripisujejo srbskim skrajnežem. Sicer pa so na vseh železniških progah, ki peljejo skozi železniško križišče Knin, včeraj zjutraj obnovili promet. Odstranili so ovire na 'progah, tako da je tovorni promet že krenil. Seveda pa bo promet za nekaj časa moten, saj v jadranskih pristaniščih čaka okrog 20 tovornih vlakov, natovorjenih z blagom za notranjost države in za Avstrijo in Madžarsko, (dn) Na sliki (Telefoto AP): barikade na cestah okoli Knina NADALJEVANJE S 1. STRANI Slovenska teritorialna obramba razpolaga z več desettisoči dobro izurjenih in obors&pnih mož. Razmerje sil je kvali tativno in kvantitativno v prid slovenske teritorialne obrambe, če ga primerjamo z vojaško prisotnostjo JLA. Generalštab je maja v resnici premestil del orožja, toda večina je ostala v rokah teritorialne obrambe, ki vsekakor razpolaga z zadostno oborožitvijo. Zahtevali pa bodo, da se orožje vrne, ker je bilo plačano in kupljeno z denarjem iz slovenskega državnega proračuna. V nasprotnem primeru bodo vrednost odbili od rednik prispevkov Slovenije za JLA. Janša je odločno zanikal, da bi vozili težko opremo JLA iz Slovenije; S Kučanom sta bila obveščena, da obstajajo taki načrti in sklepi v primeru, da bi se Slovenija odcepila, ib menda so bile že opravljene nekatere priprave. Nove spremembe slovenske ustav® niso v nasprotju z zvezno ustavo. Teritorialna obramba je nadaljevanj6 zamisli partizanskega vojskovanja ib je po ustavi in zakonih v pristojnosti republik. Zdaj so samo prekinili po' veljniško linijo do zveznega predsedstva. Srbska ustava pa je docela pretrgala enotnost poveljevanja in predpisuje, da je srbski predsednik poveljnik. vseh oboroženih sil, torej tud> JLA na ozemlju Srbije, in to v mirb in v vojni. Iz Zagreba pa smo izvedeli, da p°' veljstvo petega vojaškega območja s6 ni dobilo nobenih navodil o vodenj® teritorialne obrambe Slovenije in d6 so za sklep zveznega predsedstva i2' vedeli iz javnih občil. Za zdaj skratk® ne pripravljajo nič, niti nimajo nobenega ukaza. V Beogradu je dokaj mirno in se j6 včeraj ponovno razvnela polemik6 med srbskim političnim vodstvom združeno srbsko opozicijo, ki je vč®' raj obvestila domače in tuje novinaT je, da bo bojkotirala volitve, razpis3' ne za 9. november. Dosedanjim š®' stim strankam se jih je pridružilo osem. Kot pogoj, da bi na voliti vseeno prišli pa so zahtevali, da s0 volitve 27. decembra, da pravičb0 razporedijo čas na TV in prostor v sredstvih obveščanja, da po hitreb1 postopku spremenijo volilni zakoI>l da opozicija nadzoruje volilne izid6 in razpolaga s sredstvi in prostorob1' Gre za znane zahteve, ki jih je dos6' danja srbska oblast vedno odločb3 zavračala. Nekateri beograjski op3' zovalci menijo, da gre za »tipič® primer otomanskega nategovanj3?' kdo bo popustil in za koliko. Za loševiča bi bilo res nevarno, če op0 zicija na volitve ne bi šla, pa tudi 2 opozicijo je bojkot neprijeten. Ul1 mativna zahteva se nanaša na r° sedmih dni. . Danes se menda ponovno sestabj zvezno državno predsedstvo. ob navzočnosti predsednikov rePv,-lik, sodelovala bosta tudi Milan k čan in Franjo Tudjman. Kaj b° dnevnem redu, ni težko uganiti. k^_ kšni pa bodo rezultati, je seveda Pg vsem nejasno in vse opcije so odpr »Ideološki spomeniki preteklega obdobja« bodo izginili? PIRAN — Bodo v piranski obči-ni iz javnih prostorov odstranili »ideološke spomenike preteklega obdobja«, ali ne. To za zdaj še ni Povsem jasno, čeprav so delegati občinske skupščine tako pobudo zavrnili, ali bolje - niso je sprejeli. Raže pa, da s tem odločitev še ni dokončna. Pobudo so v skladu s priporočili republiške vlade dali delegati strank in družbenopolitični zbor le najprej to pobudo podprl. Kas-Ooje so pobudo obravnavali vsi trije zbori občinske skupščine, ob Sjasovanju je bilo v zboru krajev-I11h skupnosti in v zboru združe-nega dela premalo glasov za spre-lam take pobude. V dveh zborih s° se torej odločili drugače, kot v družbenopolitičnem. Vrhu vsega je bilo v obeh zborih manj delega-0v kot ponavadi (tako rekoč na robu sklepčnosti), kar je tudi lah-Ko Po svoje vplivalo na izid glaso-v®nja. Zato smo po seji občinske skupščine zvedeli, da bodo najod-9°vornejši v občinski skupščini Predlagali, da to pobudo uvrstijo na dnevni red skupščine kot red-J10 točko dnevnega reda (če bo s soglašalo predsedstvo občinske skupščine). Skoraj istočasno so odstranitev Nekaterih ideoloških spomenikov Predlagali tudi delegati Demosa e seji koprske skupščine. Le s to Ntv 0' da J6 delegat Igor Pogačar j^Z) predlagal, naj Titov doprsni rp dostojanstveno odstranijo, »insko dvorano pa okrasijo s rko predsednika predsedstva Republike Slovenije (torej Milana ucana). o tem predlogu pa bodo urali glasovati na prihodnji seji, , .r na tokratni ob tej točki niso dr več sklepčni. t ^elegati piranske skupščine so jrdi sprejeli pobudo iz krajevne ^ npnosti Padna, Raven, Nova as da bi vas Raven poimenovali bi^ P° starem ■ Sveti Peter. Pošto'- S° raz®rrili na to, da bo pri-pojPd občinski organ moral zbrati v dde in predloge o preimeno-Ufl kU U^C' trgov in krajev, potem no skupščina spet odločala. BORIS ŠULIGOJ Instalacija Sermin jabolko spora KOPER — Neglede na to, kakšni so zdaj odnosi med Istrabenzom in Petrolom (Istrabenz je 'namreč izstopil iz sozda), je nujno tesno sodelovanje med obema oskrbovalcema slovenskega tržišča z nafto oziroma njenimi derivati. »Najslabša različica v razreševanju medsebojnih odnosov je, da bi se zaradi kamna spotike (Sermina, oziroma rezervoarjev na tem območju) znašli na sodišču,« je na današnjem pogovoru z vodstvo Istrabenza dejal Maka Bastl, predsednik komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve. Pogovora se je udeležil tudi dr. Miha Tomšič, predsednik republiškega komiteja za energetiko. Janko Kosmina, direktor Istrabenza, ki z naftnimi derivati »pokriva« okrog 20 odstotkov potreb po naftnih derivatih v Sloveniji, je povedal, da so ob vsem sodelovanju, ki ga ima Istrabenz s Petrolom, odnosi še vedno nekako hladni. Vzrok za to je nedvomno t. i. instalacija Sermin, kjer je za okrog 140 tisoč kubičnih metrov rezervoarskih zmogljivosti, s katerimi zdaj upravlja Istrabenz, ki je v zadnjih petih letih v celovito obnovo in razširitev objektov vložil vsega okrog 19 milijonov DEM, objekti pa so njihovi vse od »prisilne izmenjave«, do katere je prišlo leta 1984, ko je Istrabenzu v okviru sozda Petrol pripadlo južnoprimorsko tržišče in objekti na tem območju. Janko Kosmina je povedal tudi, da se odnosi s Petrolom (kot zanimivost ali mimogrede dodajmo, da se zdaj dogovarjajo o skupni naložbi v nov rezervoar na Serminu, da dobesedno morajo imeti skupno službo ali podjetje za informatiko, da je nujno skupno nastopanje pri nakupu nafte v tujini, čeprav zdaj to Petrol počne sam) prav zaradi Sermina zelo zaostrijo, kar je po njegovem mnenju nerazumsko, saj bo instalacija ostala v funkciji države Slovenije. Da tej državi ni in ne bo vseeno, kako se dogovarjata Petrol in Istrabenz, je bilo moč sklepati tudi iz besed Maksa Bastla, ki je dejal tudi, da gre za specifično dejavnost, pri kateri bo država Slovenija nedvomno hotela imeti svojo besedo, za dejavnost, ki je ni mogoče istovetiti s trgovskim podjetjem za prodajo živil. Torej bo v tem primeru tudi vprašanje lastninjenja podvrženo posebnemu premisleku. Kar zadeva tržno obnašanje, pa je danes Istrabenz dobil podporo v zvezi z namerami, da bi širše prodrl na slovensko tržišče in spet (s skladišči in novimi bencinskimi servisi) postal konkurent Petrolu. V teh namerah mu bo najbrž v veliko pomoč tudi povezovanje z italijanskim AGIP-om, s katerim so pred dobrima dvema tednoma podpisali t.i. pogodbo o namerah. Seveda pa nobeno novo povezovanje s tujimi partnerji ne izključuje povezovanja s Petrolom na enakopravnih osnovah. V Istrabenzu so namreč očitno odločeni, da se s Petrolom ne bodo več pogovarjali kot »veliki in mali brat«, ampak enakopravno. DUŠAN GRČA V Piranu praznujejo PIRAN — S predstavitvijo nove slovenske revije Pragma v piranski matični knjižnici (predstavitev bo drevi ob 19. uri) se bo začela vrsta prireditev ob piranskem občinskem prazniku. V petek, 5. oktobra, se bo v Marini Portorož začelo srečanje jadrnic - old-timerjev iz dežel Alpe-Jadran, istega dne pa se bo v Piranu začelo državno prvenstvo v trnkarjenju. V ponedeljek, 8. oktobra, bodo pripravili razstavo izdelkov otrok piranskega vrtca, v sredo, 10. oktobra, pa bo lucijski vrtec pripravil ex tempore za predšolske otroke. Istega dne bodo v lucijski Pralnici predali namenu novo (Agro-komerčevo) strojno linijo za pranje perila in organizirali demonstracijo delovanja. Popoldan pa se bo v Tartinijevi palači začel seminar VISES, ki ga pripravlja italijanska skupnost. V petek, 12. oktobra, bodo v Padni odprli likovno galerijo Božidarja Jakca, ob tem pa bo tudi kulturni program. Osrednja kulturna prireditev ob večinskem prazniku pa bo v soboto, 13. oktobra, zvečer - gledališka predstava Dušana Janovanoviča Zid, jezero. V soboto, 20. oktobra, bo v Tartinijevi palači literarni večer, isti konec tedna pa bo v tej palači literarno srečanje literatov drugih narodnosti Slovenije. Povejmo še, da so se v piranski občini že pred časom odločili, da ob občinskem prazniku ne bo več slavnostnih sej občinske skuopčine, saj so to ocenili kot neracionalno početje. (B. Š.) Mislej odhaja KOPER — Delavski svet Primorskih novic je včeraj sprejel odpoved glavnega urednika in direktorja Draga Misleja, hkrati pa ga imenoval za vršilca dolžnosti glavnega urednika in direktorja. Mislej, ki meni, da svojih obveznosti v Primorskih novicah ne more več izvajati, bo v. d. ostal do konca odpovednega roka do 21. novembra - nakar naj bi njegove dolžnosti začasno prevzel Franc Kranjc, ki je bil prej novinar, zdaj pa pokriva komercialno področje. (D. G.) Združenje podjetnikov italijanske narodnosti pred registracijo KOPER — Vem, da je zasebnik Mario Carboni iz Izole nestrpno pričakoval letošnjo jesen. Zaradi dveh pomembnih dogodkov, mi je zaupal ob zadnjem poletnem srečanju -osebnega in delovnega. Oba sta se uresničila: sinova poroka je v očetovem srcu za vselej nadomestila trpek spomin na skorajšnjo smrt pred petimi leti; združenje obrtnikov, ribičev, kmetov in drugih podjetnih pripadnikov italijanske narodnosti v Istri, ki je pravzaprav tudi Car-bonijevo »dete«, je tik pred registracijo, prostore za sedež združenja pa so našli v Bujah. Na vprašanja kdaj in zakaj zamisel o oblikovanju posebnega združenja za blagovno znamko proizvodov in storitev »Made in Istra« gre odgovor poiskati najprej pri osebnosti pobudnika iz Izole. Mario Carboni je Istran ali »Istrianec«, kot si sam pravi iz skromne kmečke družine v Ser-banih, danes vasici v občini Buje. Domačija ni mogla preživljati vseh, se spominja, zato se je bilo treba postaviti na lastne noge. Začel je kot samouk, v časih, ko je bil zasebni kruh zelo grenak, zasebnik pa pravi čudež. Pripoveduje, da je tako preplaval visoke in nemirne vode tehnološke zastarelosti in nenaklonjene zakonodaje. Danes je Mario Carboni star nekaj nad 50 let; uspešno vodi zasebno podjetje, ki ga je z bistrostjo svoje glave in spretnostjo lastnih rok razvil iz vulkanizerske delavnice izpred treh desetletij. Verjeti mu gre, ko se pohvali s stalnimi in zadovoljnimi strankami - čeprav je delo z gumo umazano in hrupno, je v Carbo-nijevih delavnicah čisto in urejeno, v njih uspevajo lončnice in živi pes. V časih ko je bil zgovorni Istran iz Izole, četudi mu je simpatično prepletanje slovenskega, hrvaškega in italijanskega jezika, predsednik obrtnega združenja v občini, je spoznaval, da ribiči, kmetje in drobni obrtniki v prostoru težko živijo od svojega dela, kaj šele, da bi si zagotovili možnosti napredovanja, razvoja. Znano je, da se na Dunaju gospoda niso znali zabavati brez muškata iz Mom-jana in da ni bilo velikih praznovanj brez istrskgea pršuta. Pa ne le to, veliko drugih proizvodov iz Istre je slovelo daleč naokrog, enako kvalitetnih storitev, v turizmu denimo. Zakaj bi vsega tega ne ponovili? Zakaj bi ne povrnili nekdanji ugled in zaupanje v istrsko blago? Pobuda o združenju obrtnikov, ribičev, kmetov, najprej samo italijanske narodnosti, kasneje tudi drugih, če bo dovolj zanimanja, je takoj našlo plodna tla. Povabilu na prvo srečanje se je odzvalo nepričakovano veliko zainteresiranih, ki so navdušeno pritrdili zamisli. Posebna delovna skupina, ki pripravlja organizaciji pravne temelje in primerno obliko, se je sestala že trikrat. V Bujah so dobili 55 kvadratnih metrov prostorov, v prihodnjih mesecih pa jim gostitelji obljubljajo še dodatnih 400. Medtem so se oglasili tudi iz Italije, za združenje vedo v širšem prostoru delovne skupnosti Alpe Jadran. Veliko volje imajo, pa tudi izkušenj jim ne manjka. In odločno še poudarjajo, da bo združenje nadstrankarsko! Ob vsem delu Maria Carbo-nija gre verjeti njegovi družini, ki pravi, da nima prostega časa. Če je delo, tisto obvezno za preživetje, opravljeno z veseljem, z ljubeznijo, je to hkrati tudi konjiček. Še več, zapolni tudi urice prostega časa. In želje, ki niso le upi za posameznikovo srečo, se skorajda morajo uresničiti - združenje obrtnikov, kmetov, ribičev in drugih podjetnikov bo kmalu registrirano; Carbonijeva domačija v rojstni vasi je obnovljena, ob njej raste delavnica, v kateri bodo zaslužek našli Carbonijevi vaščani. MIRJAM MUŽENIČ Stična spet vabi ^BLJANA — V starodavni in n1 z nuj starejšim ohranjenim slov ase^.enjm samostanom na nov0ens^ tleh' napovedujejo tošjjj Prireditev v počastitev le-narJe ,®~letnice rojstva sv. Ber-šeqoa (1090-1156), najpomembnej-feda .SVefnjlfa cisterijanskega osebn eT P°membne zgodovinske letje P° katerem se 12. stoje" \f1Tlenuje "Bernardovo sfoief-uri b0Cetrtek' U- oktobra, ob 10. samost V °Patovi kapeli stiškega bodo ana slovesnost, na kateri znane edstavHi novo knjigo Pri-biega sl°venskega umetnos-lorjn zgodovinarja in konserva-Stičn .,r' ^arijana Zadnikarja 9o okt fer novo kaseto Ribniške-® Priljubljene vokalne kateri n’ j/ postavljajo tudi ne- Iisti‘«,nekdanji znani pevci in šota. Oh°yde9a Slovenskega okte-oktet :, ! Priložnosti bo Ribniški reg edel krajši koncertni spo- Stični°ija Pajnovejše knjige o >r>ednnr \!JZlva velik ugled tudi v PoznamOClnik znanstvenih krogih, rnono°tudi kot Pisca odlične k°vih ■? de 0 Hrastovljah in nji-kvj s oarnenitih freskah v cer-^Qzna|tilno za vsako pionirsko počet-lQ? Mogoče bi ščepec več poklicne »fi-utije« posvetu le ne škodoval. jj, tem kratkem zapisu seveda ne . remo podrobneje poročati o tem, teh na Posvetu govorilo 19 predava-p j®v' ki so se zvrstili za govorniškim Uh torn' in manj o razpravah, ki so ^ budili s svojimi izvajanji. Povej-naj le, da je prvi dan prevladovala logično-matematična problematika, v drugem dnevu so posebno prišli do izraza paradoksi in problemi, ki se pojavljajo v sodobnem raziskovanju fizikalnih in bioloških sistemov, tretji in zadnji dan pa je bil posvečen predvsem novim pristopom in metodologijam, ki se razvijajo na področju družbenih ved. Nemalokdaj so se razprave razživele do polemičnih ostrin. Tako je na primer prišlo do izredno ostrega kresanja mnenj med italijanskim fizikom in epistemologom Toraldom di Francio in belgijskim fizikom Antoni-oujem, učencem znanega fizika P.rigo-ginea, ki je razvil zanimivo, a tudi nekoliko sporno teorijo, ki v fizikalno dinamiko vnaša drugi princip termodinamike in torej ireverzibilnost časa. Di Francia si ni pomišljal označiti Pri-goginejevo teorijo kot značilen primer »slabe znanosti«. Vsa poročila in posegi tržaškega posveta bodo dostopni v knjižni obliki. Kot sta nam povedala profesorja Costa in Giorgi, bodo prireditelji objavili zbornik predvidoma čez kakih šest mesecev. Vse to gradivo nameravajo s posebnim pridom izkoristiti v epistemološkem seminarju, v katerega se je posvet, kot že uvodoma rečeno, pravzaprav uokvirjal. Seminar je nastal pred približno letom dni na Fakulteti za matematične, fizikalne in prirodoslovne znanosti kot odgovor na vse večjo potrebo, ki jo poleg znanstvenih raziskovalcev čutijo tudi profesorji in študentje znanstvenih ved, da bi namreč poglobili spoznavoslovne, metodološke in sploh epistemološke aspekte sododne znanosti. »Seminar je odprt tudi profesorjem in študentom drugih fakultet, seveda vključno filozofske,« nam je povedal prof. Giorgi, ki seminar koordinira. »Toda na njem se skušamo izogniti nevarnosti akademskih razprav, ki so same sebi namen. Ukvarjati se nameravamo z resničnimi problemi, s katerimi se spopadajo znanstveni raziskovalci.« »Seminar bi radi odprli tudi širši tržaški kulturni javnosti,« je pristavil dekan Costa. »Danes obstaja izredno velik razkorak med znanostjo in širšo družbo. Kdor se poklicno ne ukvarja z znanostjo, ima o njej praviloma izredno zmedene ali izkrivljene predstave. Tako je npr. znanost za marsikoga zakladnica absolutnih resnic, medtem ko je prav nasprotno res, saj je temeljna značilnost vsakega znanstvenega dosežka ta, da je presegljiv, izpopolnjiv. Z našim epistemološkim seminarjem bi želeli vsaj nekoliko odpravljati takšne stereotipe,« je zaključil prof. Costa. (mb) V Trstu se še ni polegel prah, ki ga je dvignil upravni svet tržaške ustanove za ljudska stanovanja, ko je s posebnim odlokom odobril povišek stanarin. Na odločitev so trdno reagirali sindikalni zastopniki najemnikov, sedaj pa je celotna afera zadobila ne le deželne, pač pa celo vsedržavne razsežnosti. Novi val protestov je tokrat sprožila vest, da bodo vsedržavni sklad za ljudske gradnje neenakomerno porazdelili po deželah. Tako bi morali kar 70 odstotkov razpoložljive vsote nameniti ustanovam za ljudska stanovanja, ki delujejo na območju italijanskega Juga ter na Siciliji in Sardiniji, dežele italijanskega Severa in osrednjega območja pa se bodo morale zadovoljiti z 30 odstotki. Prav zaradi tega so se včeraj sestali v Milanu odgovorni pri deželnih uradih za gradbeništvo Lombardije, Piemonta, Veneta in Furlanije-Julijske krajine, to je severnih dežel, ki jih bo vsedržavni odlok naj hujše prizadel. Našo deželo je na milanskem zaseda- Odločitev vodstva Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), po kateri naj bi upravo cvetličarskega centra na Proseku prevzela agronomska fakulteta Univerze v Vidmu in Furlansko združenje cvetličarjev, vzbuja nove reakcije. Po cvetličarski zadrugi, Kmečki zvezi ter deželnih svetovalcev Brezigarja (SSk) in Budina (KPI) je včeraj do nje zavzela kritično stališče tudi tržaška PSI, in sicer na seji, ki jo je vodil pokrajinski tajnik Alessandro Perelli, udeležila pa sta se je tudi deželni svetovalec Dario Tersar in načelnik strankine komisije za kmetijstvo Marčelo Čok. »Poleg skope pozornosti, ki jo Dežela kaže zlasti v finančnem oziru do tržaškega kmetijstva v primerjavi s furlanskim,« je na seji med drugim dejal Perelli, »zdaj hočejo kaznovati tudi krajevne energije z negativnimi posledicami za kmečko zadružništvo na kraški planoti. Odločitev ERSA je treba revidirati, kajti krajevni cvetličarji morajo imeti možnost upravljanja cvetličarskega centra na Proseku, in sicer pod koordinacijo Kraške gorske skupnosti, Tržaške trgovinske zbornice in Pokrajine Trst. nju zastopal odbornik za javna dela Cisilino. Rezultati včerajšnjega zasedanja v lombardskem glavnem mestu bodo najbrž znani že danes, o vprašanju novih finančnih težav, ki bodo bremenile kratkoročne načrte IACP, pa smo se pogovorili z arhitektom Jagodicem. Ze sedaj ima tržaški |^dež ustanove za ljudska stanovanja težave s porazdeljevanjem finančne podpore, ki jo dobiva od Dežele, v kratkem pa se bo položaj najbrž še poslabšal. V sedanjih razmerah prejema Tržaška ustanova za ljudska stanovanja manj kot tretjino celotne vsote, ki si jo porazdelijo druge IACP v deželi, pri tem pa morajo prav v Trstu vlagati največ denarja za poporavila in vzdrževanje stanovanjskega bogastva ustanove. Nikakršna novost ni, da gre v glavnem za stanovanja, ki imajo več kot šestdeset let, zato so tudi stroški sorazmerno visoki. Arhitekt Jagodic nam je dejal, da bi položaj lahko sanirali s ce- Deželni svetovalec Tersar je po drugi strani poudaril, da je treba obvarovati bogastvo izkušenj in znanja, ki se je razvilo na Tržaškem v cvetličarskem sektorju, ter pristavil, da mora proseški center pri zaposlovanju vsekakor dajati prednost delovni sili iz tržaške pokrajine. V tem smislu je Tersar tudi naslovil vprašanje na predsednika deželnega odbora Biasut-tija. Kot piše v tiskovnem sporočilu PSI, pa je Marčelo Čok na seji poudaril predvsem dejstvo, da je kmečka organizacija, ki združuje dobršen del krajevnih cvetličarjev, že izrekla negativno mnenje o nedavni odločitvi Deželne ustanove za razvoj kmetijstva. S to zadevo se bo, kot omenjeno, v bližnji prihodnosti ukvarjala tudi deželna skupščina Furlanije-Julijske krajine. Zvedeli smo, da bo na vprašanje svetovalcev Budina, Brezigarja in Tersarja v kratkem odgovarjal odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti (KD). Poslovanje Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), ki ima svoj sedež v Gorici, podružnice pa po vsej deželi, sodi namreč med formalne pristojnosti deželnega odborništva za kmetijstvo. lotno vsoto, ki jo bodo v prihodnjem letu porazdelili v Deželi. Govor je o vsoti, ki malenkostno presega 24 milijard lir, poviški stanarin pa bodo blagajnam tržaške IACP zagotovili priliv treh milijard lir v gotovini. Pri tem pa moramo upoštevati dejstvo, da krijejo stroške za nove gradnje s posebnimi finančnimi dokladami. Delovanje tržaške IACP bo sedaj toliko bolj odvisno od nesorazmerne delitve državne finančne podpore. Dosežki včerajšnjega zasedanja v Milanu bodo zato deležni še posebno poglobljene »krajevne« analize. Precej razširjeno je tudi prepričanje, da bi morali delovanje ustanov za ljudska stanovanja preverjati v sklopu posebne deželne komisije, javni denar pa naj bi porazdeljevali po dejanskih potrebah in delovanju posameznih IACP. S tem se strinja tudi arhitekt Jagodic, ki med drugim ugotavlja, da pride v italijanskem Jugu do številnih zastojev, vendar ne izključno zaradi neprimernega upravljanja ustanove za ljudska stanovanja. Večkrat pride do zastojev na občinski ravni (na primer zaradi regulacijskih načrtov, ki jih ne odobrijo pravočasno in podobno), še najbolj pogosti pa so primeri, ko načrtov ne uresničijo v časovnem roku, ki ga določa zakon. Zaradi tega ostane sklad nedotaknjen in se denar »kopiči« (vendar ga po do-ločenm roku ni mogoče izkoristiti brez dodatnih birokratskih posegov), ne da bi se večalo število ljudskih stanovanj, ki so dejansko na razpolago stanovalcev. De Michelis jutri v Trstu Zunanji minister Gianni De Michelis bo sodeloval na zasedanju trgovinskih zbornic jadranskih mest Italije, Grčije in Albanije, ki bo jutri in pojutrišnjem na sedežu Trgovinske zbornice. De Michelis bo spregovoril jutri ob 15. uri, v dopoldanskih urah pa bodo govorili predsedniki trgovinskih zbornic jadranskih mest. Organizatorji pričakujejo tudi sodelovanje predsednikov gospodarskih zbornic Slovenije in Hr-vatske ter predstavnikov pristaniških ustanov iz jadranskega območja. PSI za ohranitev cvetličarskega centra ERSA v tržaških rokah Na torkovem zasedanju krajevne občinske skupščine V Nabrežini izvolili predstavnike uprave v razne krajevne ustanove in javna telesa je ^finsko-nabrežinski občinski svet trJ Sm n v o rinmopjli ■nncvptil tnrkn- Vo Sp- s.m° že poročali, posvetil torko-v r«?0 i?v°litvi predstavnikov Občine he lT16.javne ustanove in posvetoval-izvoj^isije. Med drugim je skupščina tti0ra] tuc*i posebno komisijo, ki bo Vin p9 v roku nekaj mesecev priprava stSfnUtek za oblikovanje občinske-Zakoii ta *n s'cer na osnovi novega V tej ? 0 Poslovanju krajevnih uprav, ^ario 10rnisiji, ki ji predseduje župan sVetm ?cchi' sodijo predstavniki vseh Mia nVa'skih skupin. Občinski svet brit6va razPolago leto dni časa za odo-iitrsk alatuta občinske uprave. V ob-v°ije komisijo za trgovino sta bila iz-sM°koiae Brezigar (SSk) in Stanka sodnik v komisiji za ljudske sk° u 6 Pa bosta devinsko-nabrežin-ih C];!i,r?Vo zastopala Vera Tuta (SSk) V a°dio Ulcigrai (PSI), so hil; avrn svet Kraškega vodovoda Staniči, ^voljeni Rodolfo Marangon, yega av Kariž in Srečko Colja. Za pr-'Kany, 0 glasovali demokristjani, za PredspriS01R?t-vc.^abrežini javna razdira i Slovenec med zaščit-Pravir-=Konoin in državljanskimi Pravjj.T1«- O.*6! lomi bosta raz-SLort sociolog in ravnatelj M šeni* rko Bratina ter pravnik bato Ktor KPI Nereo Battello. De-^0hda° V°dl1 Psihoanalitik Pavel SekcHprvjm k0 ob 20.30, na sedežu habrp*- , ^ Enrico Berlinguer na hdbnr11,6111 Irgu. Prireditelj je Vlh-bj jZa kostituanto občine De- ščini Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT pa bodo upravo zastopali Rita Contento (KD), Martin Brecelj (SSk) in novoimenovani občinski svetovalec Zelene liste s simbolom golobice Alessandro Sgambati. Mokoleje-va in socialist Claudio Di Giorgio pa sta bila izvoljena v posebno komisijo za dodelitev ljudskih stanovanj ustanove IACP. Di Giorgio bo zastopal devinsko-na-brežinsko upravo v upravnem svetu tržaške Turistične in letoviščarske ustanove, Bruna Legiša pa je bila imeno- vana v komisijo pekov. V davčno komisijo so bili izvoljeni Alenka Legiša, Marcello Fabbris in Giovanni Pesaro, v 16. šolski okraj pa Giorgio Depan-gher (KPI), Piero Parentin (KD) ter odbornik Claudio Corigliano (PSI). Svetovalci SSk se niso udeležili tega glasovanja. Njihov načelnik Brecelj je to potezo označil kot protest proti pristojnih telesom, ki še danes ne priznavajo avtonomije slovenski šoli v Italiji. V odbor za upravljanje nabrežinske družinske posvetovalnice so bili izvoljeni Stanka Mokole, Alessandro Ga-lucci in Viviana Lukša. Mesečnik Messaggi registrati o vlogi tržaškega pristanišča Vprašanje tržaškega pristanišča je osrednja tema oktobrske številke mesečnika Messaggi registrati; ki ga izdaja Zadruga Fratelli Rosselli. V tokratni številki so uredniki zabeležili stališča direktorja Avtonomne pristaniške ustanove Lui-gija Rovellija, generalnega direktorja družbe Finporto Bruna Gozija ter izve-denvca za pristaniška vprašanja Piera Garrona. Za še popolnejši pregled delovanja tržaškega pristanišča sta poskrbeli tudi sodelavki Noemi Calzolari in Daniela Picoi, ki sta intervj uvali generalnega me-nežerja Tržaškega Lloyda ter furlanskega podjetnika Andrea Pittinija, Ivan Fischer pa se je pogovarjal s Federicom Pacorinijem, ki vodi in upravlja pomembno transportno družbo. Komentar na monografsko številko je podpisal Alessandro Perelli, ki je svojim osebnim ocenam dodal tudi razmišljanje v svojstvu predsednika družbe Finporto. Naglasil je predvsem dejstvo, da je stari del pristanišča v »razpadajočem stanju« in zato nujno potrebuje korenite posege. Tudi Gianfranco Carbone je osredotočil svoj članek na številne težave, ki bremenijo in zavirajo gospodarsko rentabilnost tržaškega pristanišča. Nove židovske zgodbice v Mieli Od Talmuda do Woodyja Allena je naslov kulturne manifestacije, za katero je poskrbela zadruga gledališča Miela. Drevi ob 18.30 bodo predstavili novo knjigo Ferruccia Folkla »Nove židovske zgodbice«, ki jo je izdala italijanska založba Rizzoli. Poleg avtorja bodo nocoj v gledališču Miela tudi pisatelj Giorgio Voghera ter novinarja Guido Lopez in Pierluigi Sabatti. Igralec Luciano Delmestri bo nato »recitiral« nekaj zgodbic. V jutranjih urah pa bodo v večnamenskem baru gledališča Miela predstavili video »Iz Lubaviča v Hollywood: evropske šale v Ameriki«. Video predstavo so pripravili pri Cappelli Underground, program pa bodo ponovili tudi jutri s pričetkom ob 19. uri, ko bodo židovske šale na Allenov način deležne projekcije na velikem ekranu. Stročje kontrole za vstop v Jugoslavijo Cariniki na Fernetičih odkrili avtomat in več sto nabojev Na mejnem prehodu jrri Fernetičih so pred kratkim aretirali jugoslovanskega državljana, ki je skrival v avtomobilu sodobno vojaško puško, več saržerjev in več sto nabojev. 32-letne-ga Radislava B., ki je doma iz Kikinde, so ustavili jugoslovanski cariniki, katerim je moški povedal, da je avtomat madžarske izdelave kupil v Švici, kjer je zaposlen kot zidar. Orožje pa očitno mu ni rabilo za zidarsko delo, zato preiskovalci skušajo ugotoviti ali je Radislav B., ki začasno živi v Baslu, na kakšen način povezan z znanimi dogodki, ki v teh dneh pretresajo Jugoslavijo. Moški je vsekakor povedal miličnikom, da je avtomat plačal 2.500 francoskih frankov (približno 600 tisoč lir). Avtomatsko puško so odkrili pod zadnjim sedežem avtomobila, kasneje so ugotovili, da gre za avtomat kalibra 7,62 z oznako FEG Hungary, ki je baje v dotaciji redne madžarske vojske. Jugoslovanski obmejni organi so v teh dneh precej zaostrili kontrole tudi na mejah z Italijo, tako da so se na nekaterih mejnih prehodih včeraj ustvarile manjše kolone vozil, posebno pri Fernetičih, kjer je bilo treba za vstop v sosednjo republiko čakati tudi pol ure. Miličniki in cariniki so posebno pazljivi pri kontroli ljudi in avtomobilov, ki so namenjeni na Jug. Iz Kopra pa je medtem prišla vest, da se bo na sodišču v Prištini prihodnji dneh začela sodna obravnava proti bratoma Jahi in Bajramu P. iz Poduje-va na Kosovu, ki so ju na meji pri Lazaretu sredi avgusta zasačili z osmimi mitraljezi tipa kalašnikov, z 32 sar-žerji in s kompletom več sto nabojev. Preiskava o tem odkritju poteka v strogi tajnosti, čeprav vse kaže, da sta aretirana Albanca povezana s terorističnimi organizacijami kosovskih separatistov. Koprski preiskovalni sodnik se je oprl na člen št. 29 zakona' o kazenskem postopku, po katerem sodi pristojnost obravnave kaznivega dejanja, za katerega ni znan kraj, oziroma je kraj zunaj ozemlja SFRJ, sodišču, kjer ima obtoženec stalno ali začasno bivališče. Ker iz zbranih dokazov izhaja, da sta brata zaplenjeno orožje pripeljala iz Švice in imata prijavljeno stalno bivališče v Podujevu, bo vso zadevo prevzelo pristojno okrožno sodišče v Prištini. Ugledni biologi gostje v Grljanu Biologi in gojilci školjk iz Jugoslavije in Sovjetske zveze so bili v teh dneh gostje italijanskih kolegov, ki so se zbrali v Grljanu, kjer so razpravljali o razvoju gojenja školjk v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran, ES in vzhodnih držav. Sovjetski izvedenci so prvič jrred-stavili v javnosti rezultate gojenja školjk v Črnem morju, kjer so z dobrimi rezultati razmnožili planktonski organizem, ki bi lahko nadomestil arte-mio salino pri čiščenju vseh gojišč. Milijarda lir za vzdrževanje cest N^ pobudo odbornika za cestne povezave in prevoze Giovannija Di Be-nedetta je deželni odbor namenil milijardo lir popravilom cestišč v porde-nonski, goriški, videmski in tržaški pokrajini. Sleherni poseg, ki zadeva prevoze in uporabo izrednih prevoznih sredstev na pokrajinskih cestah, je namreč podvržen predhodnemu potrdilu o izplačilu posebne odškodnine za »večjo rabo« cestišča. Upravni del tega dodatnega davka na ceste so že prevzele uprave, ki so lastnice cest, to je predvsem posamezne Pokrajine. Slednje bodo nato odštele svoj delež Deželi, ki bo poskrbela za nadaljnje vlaganje sredstave v nujno jaotrebna popravila in vzdrževanje cestišča. Danes zvečer sestanek v gledališču F. Prešeren Pevski zbor za starejše ljubitelje lepega petja Danes zvečer se bodo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu zbrali pevci, ki so se lani, točneje 16. marca, združili v zboru upokojencev z breškega območja. Na ta sestanek nas je po telefonu opozoril Anton Glavina, eden izmed pevcev zbora, ki si skupaj z ostalimi člani želi, da bi pevska skupina še dalje obstajala in morda še popestrila svojo dejavnost. »Vse pa odvisi od števila pevcev, ki se bodo ponovno prijavili,« nam je dejal. »Saj veste, gre za starejše pevce, ki pa bi kljub svojim letom in težavam, ki jih prinaša starost, še radi peli, se srečevali, v družbi popili kozarec vina, se pogovorili o preteklih časih in hkrati pripravili kak načrt za v bodoče.« Ko se je zbor ustanovil, je štel 14 pevcev, ki jih je vodil Cveto Marc. Vaje so imeli enkrat tedensko v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Doslej so tudi nekajkrat nastopili, tako so se predstavili na domači Prešernovi proslavi, sodelovali pa so tudi pri spominskih komemoracijah pred spomenikom padlim v Dolini in Boljuncu. »Mi si pač še vedno želimo peti. Tp, da bi še vedno peli v zborih, ki jih sestavljajo mlajši pevci, je seveda nemogoča. V nas pa le ostaja želja po petju, po združevanju in po tem, da bi še lahko kaj prispevali k naši kulturni ustvarjalnosti.« Njihove želje vsekakor razumemo in zato rade volje posredujemo interesentom poziv, ki nam ga je sporočil Glavina, da bi se današnjega sestanka, ki bo ob 20. uri, udeležilo čim več ljudi, ki si želijo, da bi zbor nadaljeval s svojim delom in če bi bilo mogoče,celo okrepil. Vprašali smo, ali bi našle v zboru svoje mesto tudi ženske. »Seveda bi bile tudi ženske dobrodošle in bi lahko marsikaj prispevale, vendar sami veste, kako je po naših vaseh. Gledanje televizije in raznih, televizijskih nadaljevank, je . postala že zakoreninjena navada. Če pa že povemo kako pripombo na račun žensk, moramo k temu dodati, da tudi veliko moških naših let poseda doma pred televizorjem, ali pa tako, brez pravega dela. Vsi ti bi lahko bili v naši družbi in se dobro imeli. -Predvsem pa si želimo, da bi potrdili zb^r, ki je bil ustanovljen lani in si hkrati želimo, da bi lahko, zbor čim večkrat nastopal in da bi imeli pevci večje veselje do petja in seveda do vaj.« Neva Lukeš Tečaj jezikov v Nabrežini Občina Devin-Nabrežina prireja tečaje iz angleščine, nemščine in slovenščine ter računalniški tečaj in tečaj dveh glasbenih inštrumentov in sicer pianole in kitare. Tečaj angleščine bo od 15. t. m. do 31. maja prihodnjega leta, stal bo 150.000 lir. V istem času in za isto ceno bosta tudi tečaja iz nemščine in slovenščine. Vsi tečaji bodo tedenski in bodo trajali uro in pol. Tečaja pianole in kitare se bosta odvijala pod istimi pogoji. Tečaj za računalništvo bo potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Trstu. Trajal bo od 5. novembra letos do 18. maja prihodnjega leta, razdeljen pa bo v dve skupini in sicer za odrasle in dijake. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za stike z javnostjo in prevajanje devinsko-nabrežinske občinske uprave. gledališča razstave ROSSETTI Gledališča sezona 1990/91 - Začetek sezone bo 6. novembra s Pirandellovim HENRIKOM IV. v interpretaciji G. Bo-settija. VERDI Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto. V gledališču Verdi so v teku priprave na otvoritev letošnje sezone, ki bo 16. t. m. z Mozartovo opero DON JUAN. LA CONTRADA - Gledališče Cristallo Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev. Začetek sezone bo v soboto, 6. t. m., z delom Francesca Macedonia in Ninija Perna »Ouela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gi-anfranco Saletta in Orazio Bobbio. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Cenjene obiskovalce Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, naše stalne abonente in vse, ki bi to želeli postati, obveščamo, da vpisovanje abonmajev vsak dan, razen nedelje, od 10. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, ali po tel. na št. 734265. Gledališče MIE LA Ciklus posvečen judovski kulturi Danes ob 18.30 razprava o knjigi NU-OVE STORIELLE EBRAICHE F. Fdlkla. Sodelujejo pisatelj G. Voghera ter novinarja G. Lopez in P. Sabatti. Prisoten bo tudi avtor. V soboto, 6. oktobra, ob 20.30 drugi koncert orkestra THE VAN LEER CHAMBER MUSIČ PLAVERS, ki bo izvajal skladbe Mozarta, Ben-Haima in Schuberta. izleti Dolinska sekcija Slovenske skupnosti prireja v nedeljo, 14. oktobra, družabni izlet v Kranj, Begunje in na Bled. Prifave sprejema Mario Zahar v Borštu, tel. 228481. Slovenska gobarska družina - Trst organizira v nedeljo, 7. oktobra, tradicionalni jesenski gobarski izlet za člane v Hudičevec. Dobimo se ob 8. uri pred spomenikom padlim, na Opčinah. Obvezna osebna izkaznica ali potni list. Vablejeni! Zimovanje in smučanje na Rogli od 29. decembra 90 do 5. januarja 91 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje do 12. ure v soboto, 13. oktobra, na SKGZ, tel. 368094, in v Dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. KD in ŽPZ L Grbec priredita v nedeljo, 14. t. m., enodnevni izlet v Poreč. Prostih je še nekaj mest. Vpisovanje v društvenih prostorih. . Darujte v sklad Mitje Čuka V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta«, in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00- 22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00- 20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00- 19.00. V galeriji Cartesius bodo v soboto, 6. t. m., ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo LINA BIANCHI BARRIVIERA. Razstava bo trajala do 24. t. m. s sledečim urnikom: 11.00-12.30 in 16.30-19.30: ob nedeljah in praznikih 11.00-13,00; ob ponedeljkih zaprto. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 je na ogled razstava akvarelov JOŽETA ŠAJNA. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 12. oktobra na ogled retrospektivna razstava slikarja DVALMA STULTUSA. Grad sv. Justa (Bastione iiorito) - Na gradu bo do 14. oktobra na ogled antološka razstava del slikarja SANTA TO-MAINA po rodu iz Kalabrije. Na ogled je tudi skupinska razstava slikarjev in kiparjev E. Cafiera, F. Ferzinija, G. Gra-nerisa in R. Tigellija. Urnik vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Na letoviščarskem sedežu v Miljah bodo danes, 4. t. m., ob 17. uri odprli razstavo risb slikarske šole prof. Luciane Tiepolo. Razstava bo odprta do 15. t. m. ob delavnikih od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih bo zaprta. V Miramarskem parku (Konjušnica) je odprta razstava risb na platnu slikarke MIELE REINA. Slike se nanašajo na obdobje 1956 - 1961, v galeriji Torbandena pa razstava risb na papirju iz istega obdobja. Razstavi bosta na ogled do konca oktobra po sledečem urniku: v Miramarskem parku vsak dan od 10. do 18. ure; v galeriji Torbandena vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, ob praznikih samo zjutraj. SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 5. t. m., ob 20. uri odprtje razstave JOŽETA PETERNELJA/MAUSARJAin VINKA PODOBNIKA. Predstavitev Miha Naglič. Na večeru sodeluje dekliški decet Kresnice iz Žirov. Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1990-91 IVAN CANKAR: HLAPCI, drama, režija Boris Kobal DAVID POWNALL: MOJSTRSKA LEKCIJA, komedija, režija Mario Uršič FEDERICO GARCIA LORCA: KAJ PRAVIJO ROŽE, pesnitev s petjem in plesom, režija Meta Hočevar EUGENE 0'NEILL: DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOČ, drama, režija Dušan Jovanovič CAMPANILE, FO, SCIASCIA: TRIPTIH, komične enodejanke NICCOLO MACHIAVELLI: MANDRAGOLA, komedija, gostovanje PDG Nova Gorica ALEXANDRE DUMAS: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ, zgodovinska komedija, gostovanje SLG Celje Vpisovanje abonentov, vsak dan, razen nedelje, od 10. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. šolske vesti razna obvestila razne prireditve SKD Barkovlje prireja PRAZNIK KA-RAMALOV v nedeljo, 7. t. m., ob 15.30. Poskrbljeno za hrano, prijačo in srečelov. Istega dne bosta razstavljala nekaj svojih likovnih izdelkov Rado Jagodic in Štefan Turk. Slovenski kulturni klub (višješolska mladina in akademiki), Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 6. oktobra, na večer z naslovom JE NAŠA ŠOLA RES KVALITETNA. Člani SKK bodo prikazali rezultate ankete, ki so jo na to temo izvedli med slovenskimi visješolci. Sledilo bo predvajanje filma Silma Attimo Fuggen-te. Začetek ob 18.30. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, pričenja prihodnji ponedeljek, 8. oktobra, svojo redno sezono ponedeljkovih kulturnih večerov in srečanj. Prvi večer bo v sklopu prireditev Koroški dnevi na Primorskem. Odprli bodo razstavo ARHITEKTURA ZILJE, ROŽA IN PODJUNE, ki sta jo pripravila prof. dr. Peter in Majda Fister. Poleg tega bodo še predstavili istoimensko knjigo in predvajali enourni videofilm o arhitekturi na Koroškem. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. l\y urnik sprejemanja raznih objav, osmrtnic, sožalij, čestitk, malih oglasov, športnih obvestil, šolskih vesti itd. od ponedeljka do petka: 8.30-12.30 - popoldne samo osmrtnice in sožalja 13.30- 17.00. Ob sobotah: 8.30- 12.30. PUBLIEST Srl. Ul. Montecchi 6, III. nadstr., tel. 7796-611 Uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA, tel. 7796-600, sprejema samo osmrtnice in sožalja od 17.00 do 21.00, ob sobotah od 13.30 do 21.00. koncerti SKD Slavec Ricmanje-Log sklicuje redni občni zbor jutri, 5. oktobra, v Kulturnem domu v Ricmanjih v prvem sklicanju ob 20.30 in drugem ob 21. uri. Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo. Vpisovanje se vrši v Babni hiši v Ricmanjih jutri, 5., do torka, 9. oktobra, od 17.00 do 19.30, razen v nedeljo. ŠD Polet organizira od 15. oktobra dalje tečaj modernih in standardnih plesov v ogreti telovadnici ŠD Polet na Pikelcu. Vpisovanje na kotalkališču v Repentabr-ski ulici vsak dan od 15.30 do 20. ure, tel. 211758. MPZ upokojencev Iz Brega vabi stare in nove pevce na prvo vajo, ki bo danes, 4. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. 50-letniki iz dolinske občine so vabljeni danes, 4. t. m., ob 20. uri v malo dvorano gledališča F. Prešeren v Boljuncu za pripravo skupnega praznovanja. Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno noše, na procesijo roženvenčne Matere božje, ki bo v nedeljo, 7. t. m., po maši od 8. ure. V Bazovskem domu bo potekala rekreacija za odrasle. Vabimo vse zainteresirane, da se javijo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 21. uri v bazovskem domu na informativnem sestanku. Odbor za konstituanto devinsko-nabrežinske občine prireja jutri, 5. t. m., ob 20.30 na sedežu sekcije KPI E. Berlinguer na nabrežinskem trgu javno razpravo »Biti Slovenec med zaščitnim zakonom in državljanskimi pravicami«. Uvodna poročila bosta imela Darko Bratina in sen. Nereo Battello. Vodil bo Pavel Fonda. Slovensko dobrodelno društvo se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu slikarskega ex tempore, ki se je odvijal v nedeljo v Barkovljah. Zahvala gre še posebej barkovljanskemu prosvetnemu društvu, ki je dalo na razpolago prostore, čarodeju Vikju, ki je popestril popoldansko nagrajevanje, ter reviji Galeb, podjetju Rešim, Openski hranilnici in posojilnici ter Tržaški kreditni banki, ki so radodarno prispevali z darili za nagrade. Plesna šola KD F. Prešeren iz Boljun- ca obvešča, da bo ob 8. do 10. oktobra potekalo vpisovanje na začetni in nadaljevalni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov za otroke in mladino. Zglasite se lahko v gledališču F. Prešeren od 17. do 19. ure. Romarsko sezono na Sv. Višarje bomo zaključili 7. oktobra z opoldansko mašo. Ker pa bo žičnica vozila do nedelje, 14. oktobra, bo maša vsak dan do tega dne, razen ob petkih. Letniki 1949 vabijo na skupno praznovanje. Tel. na št. 211983 - urnik trgovin ali 211334 - ob večernih urah. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 4. oktobra 1990 FRANČIŠEK Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 11.34 - Luna vzide ob 17.16 in zatone ob 5.59. Jutri, PETEK, 5. oktobra 1990 MARCELIN PLIMOVANJE DANES: ob 2.45 najnižja -45 cm, ob 8.59 najvišja 59 cm, ob 15.25 najnižja -56 cm, ob 21.29 najvišja 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1119 mb ustaljen, veter jugozahodnik 6 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenza Cavallari, Ste-fania Piccinini, Silvia Surian, Giulia Cur-zolo, Jessica Melchionna, Nicola Borin, Barbara Slavic. UMRLI SO: 71-letni Anastasio Stagni, 80-letna Anna Schattanek vd. Doller, 86-letna Aliče Nordio vd. Ruffini, 80-letna Aliče Piapan vd. Dlmporzano, 47-letni Luciano Sterle, 67-letni Modesto D Ales-sandro, 70-letni Tulio Spazzali, 79-letni Bruno Cattarini, 75-letna Vida Bassa por. Pertot, 78-letni Luciano Bemporath, 80-letna Nerina Kerro vd. Zupin, 86-letni Siro Vecchiet, 86-letna Orsola Hrvatic vd. Semenič, 18-letna Deborah Bencina. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 1„ do sobote, 6. oktobra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Milje - Lungomare Ve-nezia 3. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. C. Battisti 1, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Battisti 1, Ul. Bernini 4, Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Glasbena matica obvešča, da bo sestanek s starši in pevci otroškega pevskega zbora jutri, 5. oktobra, ob 16.30 na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. Vabljeni vsi, ki jih veseli petje. kino Repentabrska cerkev V nedeljo, 7. t. m., ob 18. uri bo v repentabrski cerkvi zadnji glasbeni popoldan stare in sodobne glasbe, ki ga prireja GALLUS CONSORT v sodelovanju s tržaškim deželnim sedežem RAI in Pokrajino Trst. Na sporedu bo »Glasbeno romanje v Santiago de Compostela«. Izvajajo: Barbara Janowska (sopran), Mar-cin Szczycinski (kontratenor), Cezary Szyfman (tenor), Jan Sobolewski (bariton), na inštrumentih pa Jacek Urbaniek, Agata Sapiecha, Tadeusz Czechak in Marcin Zalewski. Glasbeni september Nocoj ob 20.30 bo v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili nastopila Komorna skupina Alpe Adria, ki bo izvajala Mozartove skladbe. ARISTON - 16.45, 22.00 Quei bravi ra-gazzi, r. Martin Scorsese', i. Robert De Niro, □ EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Harry e June, i. Uma Thurman, □ □ NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Ripossedu-ta, kom-, i- L. Blair. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ti amerd fino ad ammazzarti, kom., i. Kevin Kline, Tracy Ullnlan. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Le amic-hette insaziabili, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Ragazzi fuori, r. Marco Risi, □ GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ritorno al futuro parte III, r. R. Zemeckis, i. M. J. Fox. MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, prod. Walt Disney. EDEN - 15.30, 22.00 Lambada bestiale, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Mr. e Mrs. Brid-ge, i. P. Newman, J. Woodward. LUMIERE - 17.00, 22.15 L'ora del te, i. Gabriel Byrne, Amanda Donohoe. ALCIONE - 16.40, 22.10 Luisa, Carla, Lorenza... e le affettuose amicizie, i. Lina Sastri. RADIO - 15.30, 21.30 Possiedimi langui-damente, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ mali oglasi OPRAVLJAM razna vrtnarska dela. V tem času pripravim raznovrstne zelene preproge (cena na kvadratni meter). Tel. v večernih urah na št. (0481) 884161. PRODAM alfo, letnik '87, v odličnem stanju. Tel. 229501 v večernih urah. PRODAM fiat ritmo, letnik '85, po ugodni ceni. Tel. na št. 410259 ob večernih urah. PRODAM motor aprilia tuareg rally, letnik '88, prevoženih 12.000 km, prenovljen motor, v dobrem stanju. Tel. (0481) 882017. UGODNO prodam pregrinjalo za avtomobil. Tel. v večernih urah na št. 826459. POMOČ v gospodinjstvu (likanje, šivanje in varstvo otrok) ponuja mlada gospa po dogovoru. Tel. 566256. IŠČEMO gospodinjsko pomočnico. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 220313. TISKARSKO podjetje išče izkušenega strojnika offset za delo na rotaciji. Ponudbe poslati na poštni predal 559, pod šifro "Strojnik". ŠPORTNO DRUŠTVO išče upravnika za vodenje društvenega iteara in urejanje igrišč. Zelo dobri pogoji. Telefonirati danes, 2., in jutri, 3. oktobra, od 20. do 21. ure na št. 211716. PODJETJE, ki se ukvarja z elektroniko, išče fanta za pomoč part-time. Pismene ponudbe poslati na Publiest - Mali oglasi, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »G.S.«. IMPORT-EXPORT išče: 1. izkušeno osebo za vodenje knjigovodstva, z dolgoletno prakso. Zahtevamo znanje na davčnem področju in praktično uporabljanje personal computerja. Zaželeno znanje slovenskega ali srbohrvaškega jezika; 2. izkušeno osebo za uvoz-no-izvozne operativne funkcije. Zahtevamo znanje slovenskega ali srbohrvaškega jezika. Pismene ponudbe poslati na Publiest - Mali oglasi, Ul, Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Sodelovanje«. V OKOLIČI Padrič se je izgubila mačka, ki odgovarja na ime Miki. Je bele barve z rdečimi in sivimi lisami ter žele; nimi očmi, stara štiri leta. Kdor jo vid) je naprošen, da tel. na št. 226682 ah 226355. ALFETTA 2000, črna, letnik 80, v odličnem stanju, na prodaj. Najboljšemu ponudniku lahko podarim FIAT 125, Klicati na tel. 200173. FIAT UNO 45SL, leto 87, v odličnem stanju, po ugodni ceni, prodam. Tel-200912 v večernih urah. MLADA DRUŽINA išče trisobno stanovanje na Opčinah, Proseku, Furlansk1 cesti, v Barkovljah ali na Greti. Tel 572126 v večernih urah. UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA V TRSTU SPREJEMA OBJAVE "PRISPEVKOV44 r od ponedeljka do sobote med 9. in 15. uro Prispevke lahko izročite tudi v Tržaški knjigarni menjalnica 3. 10. 1990 D TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar .. 1162,150 1140. Japonski jen 8,497 Nemška marka .. 749,200 740.— Švicarski frank . 901,040 Francoski frank ... .. 223,460 220. Avstrijski šiling . 106,510 Holandski florint . .. 664,490 655.— Norveška krona .... . 193. Belgijski frank .... .. 36,374 35.— Švedska krona . 203,180 Funt šterling .. 2199,450 2170,— Portugalski eskudo 8,433 Irski šterling .. 2010,300 1970,- Španska peseta 11,938 Danska krona .. 196,080 191. Avstralski dolar .... . 964,400 Grška drahma 7,530 7,— Jugoslov. dinar Kanadski dolar .. 1007,900 970,- ECU . 1547,900 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANKOVC' TRST 8.^ 89°, . 104,500 188-'' l98'^ 7,50® 11,25° glO. 100." Telet.: Sedež 040/67°Uj Agencija Domjo Agencija Rojan 411-6 Pred dvajsetimi leti je umrla Janis Joplin Pred 20 leti, 4. oktobra 1970, je sama, v pusti hotelski sobi v Los Angelesu umrla največja svetlopolta Pevka bluesa - Janis Joplin. Bila je tudi edina ženska, ki ji je mitologija rocka podelila prostor ob Jimiju Hen-drixu in Jimu Morrisonu. Dotolkla jo ie pretirana doza heroina. V resnici ni bila samo žrtev mamila, premagali sta jo tudi osamljenost in pretirana sla po življenju, ki jo je privedla naj-Prej do slave, nato pa v strastnem iskanju varnosti in ljubezni do alkoholoma in mamil. Nekoč je zaupno izjavila: »Kadar pojem, se ljubim tudi s ^5 tisoč osebami, nato pa se vračam domov sama.« Življenje brez stalne strehe in na robu vsakega zakona je zQradilo okrog nje kletko stiske, iz katere ji nikoli ni uspelo pobegniti. Tragična smrt je ustvarila po svoje privlačen Uk tragične junakinje rocka, ki so jo uničila mamila in neobičajen talent. Janis Joplin se je rodila v Port Arthurju v Teksasu 19. januarja 1954. Sorazmerno premožna družina ji je ponudila mirno odraščanje. Njena edina prava ljubezen do blues glasbe se je hranila s poslušanjem plošč velike Bessie Smith in Leadbellyja. V Austinu je začela nastopati s prijateljem, ki je kasneje postal njen manager. Prve uspehe je doživela v San Franciscu, prestolnici rocka, s skupino Big Brother And The Holding Company. Slavo ji je prinesel leta J967 festival v Montereyu. 1968. je bilo leto njene prve plošče Cheap Thriller. Po nesrečnih izkušnjah s skupinama Kozmic Blues Band in Full Tilt Boogie Band, ob zgodovinskih posnetkih motivov, kot so bili Gershwinov Summertime, Bali and Chine, Piece of my Heart in Try - tragična smrt. Po smrti je izšla ena najlepših plošč v zgodovini sodobne lahke glasbe - Pearly z motivom Me and Bobby McGee. Prav gotovo spada Janis Joplin v ozki krog zvezdnikov, ki so se dokopali do slave in bogastva izključno s svojim talentom. O pevki pa je treba povedati tudi to, da je edina ženska, ki se je uveljavila v svetu rock glasbe v 60. letih. Kljub vsemu je ta svet ni nikoli v celoti sprejel. Upala si je prinesti na oder ženski protest, uprla se je nepisanim zakonom o ženski privlačnosti in lepoti, ki so jih bili v 50. letih še zelo spoštovali. Razpolagala je samo z neobičajno energijo in nežnostjo, z intenzivnostjo interpretacij. Seks in mamila so bili zanjo metafora življenja: zasledovala je silovitost občutkov in s tem v iskanju varnosti skušala premagati tesnobo življenja. Pisec njene biografije je pravilno poudaril, da pravzaprav ni razpolagala z izjemnim glasom, a da je znala z njim izredno pretiravati. Prav gotovo je bila ena redkih belopotlih pevk, ki so znale doseči intenzivnost bluesa. Janis Joplin je bila v resnici žrtev dobe, ki je zasledovala sanje, saj je to,prav gotovo že vedela, ko je izjavila: »Svoboda je beseda, ki jo uporabljamo, ko nimamo več kaj izgubiti.« sklad mitje čuka jelka cvelbar Težave otrok z ločenimi starši (foto Križmančič) Rečeno je že bilo, da skušata velikokrat ločena starša vsak po svoje pritegniti na svojo stran otroka z raznimi manipulacijami. Navidezni zmagovalec pa je v tej bitki pravi poraženec. Otrok, ki je še vedno otrok obeh, si želi ljubezni obeh, zato pripoveduje vsakemu posebej, ko je v družbi enega ali drugega tisto, kar si ločeni partner želi o »bivšem« slišati - torej predvsem negativne lastnosti. Pri vsej zadevi je najhuje to, da vsak izmed ločenih partnerjev subjektivno misli, kako res je, da se otrok z njegovim bivšim partnerjem zelo slabo počuti. Ob teh očitanjih, opravljanjih in negativnih gledanjih pa bi moralo biti nekdanjima partnerjema jasno, da sta še vedno predvsem starša, z vsemi odgovornostmi, ki jih starši morajo nositi do svojih otrok. Morda bo res težko misliti objektivno o nekdanjem možu ah o nekdanji ženi, morda bo naporno ji ali mu pripisovati pozitivne lastnosti, vendar je povsem jasno, da je še vedno oče ali da je še vedno mati otroka in da morata pri vzgoji kljub vsemu sodelovati oba. Zato je prav, da se skušata bivša partnerja pred otrokom vzdržati vzajemnih kritik pa tudi omalovaževalnih gest, ki bi lahko v sinu ali hčeri vzbudile sum, da v očeh matere oče ali v očeh očeta mati nič ne velja. Pomembno je, da se kot ločeni starši vzdržimo teh nizkih in kratkotrajnih »zadoščenj«, predvsem zato, ker tako početje rani otroka. Njemu ni prav nič jasno, kako da se starši med seboj naenkrat ne marajo več. On namreč oba še vedno ljubi prav tako, kakor ju je pred ločitvijo. Zato mu je zelo težko razumeti, kako bi se ljudje, na katere je še zelo navezan, mogli ločiti. Vedno znova se pojavljajo nepremišljene fraze kakor: »Očka nas je zapustil«, čeprav se mož ni ločil od sina ali od hčere, pač le od žene. Na tak način lahko pripeljejo ločeni starši svoje otroke do težkih konfliktov: če hoče biti, denimo, sin še lojalen do svoje matere, pri kateri živi, si zapravi očetovo naklonjenost. In po drugi strani ga lahko to vodi v pretvarjanje pred očetom, da bi rešil, kar še rešiti da, in ne more biti potemtakem lojalen do očeta. Vseeno je torej, za katerega se otrok zavzame, vendar je vedno prisiljen, da nastopa proti drugemu od staršev. Strokovnjaki so mnenja, da za nekaj časa otrok lahko vzdrži tako situacijo z izredno mero diplomacije, čez nekaj let pa se vse zruši v krizo, ki zajame tako otroke kot ločene starše. Simptomi se pri otroku poznajo po tem, da morda začne ponovno močiti posteljo, ponoči se prebuja v strahu, zateka se v sanjski svet,. popušča v šoli, postaja morda agresiven ali depresiven. Tudi kasneje taki otroci morda ne uspevajo na delovnem mestu. Najhujši primeri se zatečejo celo v kriminal ali v droge. Seveda si vsi starši želijo , da bi ne prišlo do tega, ne glede na to, kako močno je kreganje med bivšima partnerjema. In večina staršev se sploh ne zaveda, v kakšen precep vodijo svoje otroke, ko se zavestno ali podzavestno naravnajo proti bivšemu partnerju. Svetovalci v družinskih posvetovalnicah so mnenja, mnenje pa podkrepljuje tudi izkušnja v ZDA, da bi se zakonci še pred ločitvijo dogovorili o vsem, tudi o finančnih pogledih na nameravano ločitev, tako da bi sebi in predvsem otrokom prihranili dolgotrajne birokratske bitke po sodiščih. Kajti pri bitki za otroka in pri bitki z otrokom proti nekdanjemu partnerju ne more biti zmagovalca. Edini način, da bi otrok na najlažji način prenesel ločitev staršev je, da partnerja začasno odložita orožje ali še bolje, da skleneta zaradi otroka premirje. Obema bivšima partnerjema mora biti vedno jasno eno: otrok nima z njuno bitko ničesar skupnega. > ■ današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 6.55 Aktualno: Uno iiNad.: Santa Barb 100 Jutranji dnevnik 1-05 Film: Mio figlio sore (dram., It. Renato Castel Aldo Fabrizi) , „ (11.55) vreme in 1 100 Nanizanka: Alfr i,_„ chcock Dnevnik 14 Is Yariete: Ciao for i č o« fUbnka: Primis 1 R n Jtaliianske kror 16-°0 Mladinska Aspettando Big 1 fi n« ;z Parlamenta : 18'05 Nanizanka: Co iR/i« *ro mondo 1940 A,ad: Santa Ba a:« A°kKoMS RAI 1 - Napo\ S'1’”" ■10 Glasbena odda mo Blues 2o 20 Rnrnik in v« °-20 Rubrika: Mez: dintorni RAI 2______________ 8.15 Nanizanka: Lassie 8.40 Nad.: Clayhanger 9.30 Dok.: Bazilika sv. Petra 10.00 Film: La bionda e l'av-venturiero (dram., ZDA) 11.30 Nanizanka: M brivido delFimprevisto 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nan.: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.15 Nan.: Mr. Belvedere 16.40 Vesti in Iz parlamenta 16.50 Film: La bella di Roma (kom., It. 1956, i. Silvana Pampanini) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Quel treno per Budapest (dram., It. 1989, r. Paolo Poeti, i. Florence Guerin, 1. del) 22.10 Dnevnik 22.20 Dok.: Free Dog 23.20 Rubrika: Eurogol 23.35 TV film: Stelle in fiam-me (dok.) 0.30 Dnevnik in horoskop 0.45 Film: Montecristo 70 (pust., Fr. 1969, r. Andre Hunebelle) ^ RAI 3 | 12.00 Dokumentarna^ oddaja: Meridiana - Življenje živali, Peking, prepovedano mesto, II bel man-giare, Dežele v ogledalu - Sicilija 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarni oddaji: Mali založniki, 15.00 Neukrotljive ženske italijanske zgodovine -Cristina di Belgioioso 15.35 Mountain Bike 16.00 SP v off shoru 16.30 Kolesarska rubrika: Biči & Bike 17.00 Drobci 17.50 Znanstvena oddaja: Človeški možgani 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Film: Exodus (dram., ZDA 1960, r. Otto Pre-minger, i. Paul New-man, Eva Marie Saint), vmes (23.00) dnevnik 23.55 Filmske novosti 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste [ Žr TV Slovenija 1 | 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: izobraževalni oddaji Oddaja za učitelje, 9.40 Kruh skozi stoletja 10.10 Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.25 Mostovi 10.55 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 11.40 Video strani 14.20 Mozaik (pon.) 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 18.00 Teleski: Pripravimo se na smučanje 18.35 Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Mihajlo Lomono-sov (zadnji del) 21.30 Tednik 22.30 Dnevnik in vreme 22.55 Nočni program Sova, vmes nan. Vse razen ljubezni in Pulaski [~HP) TV Koper______________ 12.30 Navtika - SP Off Shore 13.00 Evropski nogometni pokali: rubrika Tuttocop-pe, 14.00 Ujppst Dosza-Napoli (pon.) 15.45 Navtika - SP Off Shore 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Nogomet: Dinamo-Ata-lanta 18.30 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica 20.00 TV debata: La Battana 21.00 Veliki tenis 22.15 TVD Novice 22.30 Navtika - SP Off Shore 22.45 Nogomet: Gol d'Europa 23.45 Rubriki: Bordo Ring in Veliki tenis | TV Slovenija 2 17.30 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: 'Alo, alo 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.15 Dok. o Sloveniji 21.10 Mali koncert 21.20 Afera prisluškovanja 21.50 Večerni gost 22.25 Komedija: Nocoj bomo improvizirali 23.55 Z nogometnih igrišč RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Slovenski esej; 8.40 Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 9.45 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba raznih narodov; 12.00 De-metra, pridobljena zemlja; 12.15 Instrumentalni solisti; 12.40 Cecilijanka 1989: MPZ Fantje izpod Grmade (dir. Ivo Kralj); 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country glasba; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. 8'°0 Nan.: Simon T ono Pianodiabol 9-00 Film: I fanatici ( iSS?, r. Alex Jof re Fresnay, F Fabian) 1.00 Aktualnosti: G mune 2 00 Kvizi: II pranzo 12.45 Tris, 13.30 nitori, 14.1511 gi 1 c „ c°PPie 15-00 Rubrike: Agei trimoniale, 15.3I parliamone, 16. e offro, 16.15 Zi ,Rr Pregled, 16.30C ■55 Kvizi: Doppio 17.25 Babilon O.K. II prezzo 19.00 II gioco t 19.45 Tra mogli 2o-25 Variete: Striscič zia (vodita Ezio in Raffaele Pišu) 40.40 Kviz: TeleMike AL15 Variete: Maur stanzo Show 1-00 Nanizanki: Marcus Wel-by - Ouando accadde il miracolo, 2.00 Fantasi-landia RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nad.: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Celeste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il domani, 11.00 Gosi gira il mondo 11.30 Nanizanka: La časa nella prateria 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Marilena, 15.30 La mia piccola solitudine, 16.00 Ribelle, 16.30 La valle dei pini 17.00 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nadaljevanka: Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Nadaljevanka: Dynasty 20.30 Film: Detective Harper, acgua alla gola (krim., ZDA 1975, r. Stuart Ro-senberg, i. Paul New-man, Joanne Woodward) 22.35 Tednik: Kronika 23.20 Nan.: China Beach 0.20 Filmske novosti 0.25 Film: Forza bruta (krim., ZDA 1983, r. Paul Aaron, i. VVings Hauser) 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nan.: Webster, 9.00 Arnold, 9.30 La piccola grande Neli, 10.00 Amo-re in soffitta, 10.30 Fa-miglia Brady, 11.00 Stre-ga per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 12.00 Famiglia Ad-dams, 12.30 Benson, 13.00 Famiglia Bradford, 14.00 Happy Days 14.30 Radio Carolina 7703 (vodi Kay Sandvik) 15.30 Nanizanka: Compagni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanki: Tarzan, 19.30 20.00 20.30 Film: Porky's 3 - La rivin-cita (kom., ZDA 1985, r. James Komack, i. Chuck Mitchell) 22.20 Aktualno: Born In The USA - Mesta rock glasbe 23.05 Rubrika: Grand Prix 0.20 Nanizanke: Chips, 1.20 Appartamento in tre -Doppio gioco, 1.50 Benson Časa Keaton Risanke 8.30 Nanizanke 12.30 Filmi in risanke 15.00 Nad.: Rosa selvaggia, 16.00 Senora 17.00 Nanizanki: Lottery, 18.00 Galactica 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo Superpiu 20.30 Film: Un provinciale a New York (kom., ZDA 1969, r. Arthur Hiller, Jack Lemmon) 22.30 Dok.: Diario di Soldati 23.30 Film: Hightpoint (krim., Kan. 1980, r. Peter Čarter, i. Christopher Plummer) TMC____________________ 8.30 Nan.: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 Čondo 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Tajnosti in skrivnosti 13.00 Šport in dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 TV film: Amazzoni (pust., ZDA 1984, r. Paul Michael Sleser, i. Jack Scalia) 16.40 Aktualno: Ženska TV 18.00 Nan.: Autostop per il cie-lo, 19.00 Ouartieri alti 19.30 Variete: Cera guesto, c'-era guello 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Oualcuno da ama-re (dram., ZDA 1987, r. Henry Jaglom, i. Orson VVelles) 22.30 Morski planet 23.20 Film: I giorni dell ira (vojni, ŽDA-Jug. 1974, i. Rod Taylor) 1.15 Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane TELEFRIULI___________ 10.00 Nadaljevanka: Un uomo due donne 11.00 Medicinska rubrika 11.30 Nad.: Vite rubate, 13.05 Capriccio e passione, 13.40 Potere, 14.20 Un uomo due donne 15.30 Nanizanka: L'albero del-le mele 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Nanizanka: Si e giovani solo due volte 19.30 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Julia 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: Trauma center 24.00 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jaz^ glasba; 10.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom; 20.00 V svetu knjige; 21.00 Nočna glasba. ^ Sejem bodo odprli jutri ob 18.30 Štiri dni defilejev in spektakla na letošnjem sejmu Flash Moda Najlepša Italijanka za leto 1990 Rosangela Bessi bo jutri ob 18.30 prerezala trak ob odprtju sejma Flash moda, ki bo do ponedeljka, 8. oktobra, preplavil razstavišče Espomego z vrtincem barv, luči, modnega blišča in ustvarjalnosti predvsem pa s proizvodi cvetoče obrti in industrije, ki nam iz sezone v sezono veleva nova pravila za to, da je naš look, kot se temu reče, vedno in. Otvoritveni večer bo ponudil prvo mondeno priložnost z podelitvijo filmske nagrade za scenaristiko Amidei, o kateri pišemo posebej. Na sejmu napovedujejo letos rekordno udeležbo raz-stavljalcev iz naše in sosednih dežel ter Avstrije in Jugoslavije. Prirejajo ga v sodelovanju z deželno obrtniško ustanovo ESA, ki bo s svojimi člani "zasedla" celo halo: predstavili bodo ne samo oblačila, pač pa tudi obutev, krznarstvo, zlatarstvo, usnjarstvo in druge obrti, ki imajo tako ali drugače opraviti z videzom človeka. Tudi največjo razstavno halo bodo letos v celoti posvetili razstavljalcem, defileje pa bodo prenesli pod velik šotor (z 800 sedeži!), kjer se bodo odvijale tudi druge obrobne manifestacije. V soboto ob 21. uri bo defile ' Moda show", v nedeljo ob 20.30 prikaz mode in pričesk "II sogno_di una zingara", v ponedeljek ob 21. uri defile visoke mode obrtnikov iz naše dežele. V nedeljo popoldne bo še defile "Made in Italy", vseskozi pa se bodo odvijali tudi mini-defileji. Spored bodo obogatili še z drugimi srečanji in manifestacijami. Znani modni fotograf Franco Fontana bo imel svoj workshop, kjer bodo obiskovalci lahko v živo sledili delu priznanega profesionalca. Na sejmu bodo nagradili sodelujoče na fotografskem natečaju "Obiettivo moda", priredili bodo tekmovanje Gaiaf v urejanju pričesk in druge manifestacije. Zanimiva novost naj bi letos bila sekcija Flash moda relax. Obiskovalci si bodo tam lahko privoščili trenutek oddiha med raznimi manifestacijami in ogledi, si ogledali slike Roberta Joosa (razstavo bodo uradno odprli v soboto ob 18.30), pa tudi sledili srečanjem "aperitiv z ...": pozno dopoldne se bodo znani gostje v tem salončku pogovarjali z novinarjem ob srebanju aperitiva. Gostje teh srečanj naj bi bili protagonistka jet-seta Marta Marzotto, fotograf Franco Fontana, napovedovalka Maria Teresa Ruta, novinar Franco Lefevre. Zraven tega prostora bo v hali B deloval tudi "Spazio moda" z manjšimi defileji in standom Deželne čipkarske šole, izdelki likovnega zavoda Sello iz Vidma ter razstavo fotografij natečaja "Obiettivo moda". Nagrada Sergio Amidei Nagrajevanje zmagovalcev trofeje Sergio Amidei, ki jo vsaki dve leti podeljujejo za najboljši scenarij, bo jutri zvečer ponudilo prvo mondeno srečanje na sejmu Flash Moda. Večer, med katerim bodo priredili tudi nekaj defilejev, bo vodil napovedovalec Luca Barbareschi. Alberto Sordi ne bo prišel, pač pa napovedujejo prisotnost igralke Giuliane De Sio in znanih članov žirije (scenarist Age, Sušo Cecchi D Amico, Giovanna Ralli, Ettore Scola, Franco Cristaldi, Mario Monicelli in Antonello Trombadori), ki mora izbrati najboljši scenarij. Kljub tajnosti glede izbire, se zdi, da bi se za nagrado morala potegovati dva filma: "Nuovo dnema Paradiso", ki so ga ocenili za najboljšega iz leta 1989, in "Scugnizzi", ki je po neuradnih informacijah prejel najvišje ocene žirije med osmimi filmi letošnjega izbora. Ni niti izključeno, da se bodo, tako kot že pred dvema letoma, odločili za salomonsko rešitev s podelitvijo dveh nagrad. V prihodnjih dneh bodo v okviru sekcije "Flash 'Moda dnema" predvajali filme "I miei primi 40 anni", "Speriamo che sia femmina" in "Donne in carriera". Od sobote, 6. t. m., do 21. t. m. Kulturne prireditve ob Koroških dnevih S srečanjem in nastopom gojencev Glasbene šole na Koroškem in Centra za glasbeno vzgojo E. Komel iz Gorice, se bodo v soboto, 6. t. m., v Katoliškem domu v Gorici pričeli letošnji Koroški dnevi na Primorskem. Gre za vrsto glasbenih prireditev, otroških predstav, razstav in srečanj, ki se bodo do 21. oktobra odvijale v raznih krajih, od Gorice do Trsta, Opčin, Bazovice, Števerjana itd. Pričetek in zaključek letošnjih prireditev bo v Gorici. Poleg sobotnega glasbenega srečanja velja namreč opozoriti na sklepno prireditev v nedeljo, 21. t. m., ob 20. uri, ko bodo v Katoliškem domu izvedli kantato Pesem o Miklovi Zali. Razpored prireditev je naslednji: po uvodnem večeru, v soboto, 6. oktobra, ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici, bodo v ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu pripravili razstavo in predstavitev arhitekturnih značilnosti Roža, Podjune in Žile. V četrtek, 11., petek, 12.; in soboto, 13. t. m., bodo gosti iz Koroške gostovali z otroško predstavo Juri - muri v Afriki. Obiskali bodo Števerjan, Doberdob, Štandrež, Opčine, Barkovlje, Bazovico in Sv. Ivan. V soboto, 13. oktobra, napovedujejo srečanje predstavnikov Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev ter okroglo mizo na temo Slovenija in zamejstvo. Jutri stavka kovinarjev z zborovanjem v Tržiču V vsej dfžavi bo jutri protestna stavka delavcev kovinske industrije. Delavci zahtevajo nadaljevanje in zaključek pogajanj za sklenitev nove kolektivne delovne pogodbe. Pogajanja so dejansko zamrznjena že od začetka julija. V vsej državi bodo številni sindikalni shodi. Osrednje zborovanje v naši deželi pa bo v Tržiču, ob 10.30, kjer bo govoril član vsedržavnega tajništva sindikalne zveze CISL Franco Aloia. Izbira Tržiča ni naključna, saj je to mesto zaradi prisotnosti velikih podjetij z državno udeležbo (ladjedelnica, Ansaldo) še zmeraj pomembno industrijsko središče, v zadnjem času pa ponovno žarišče krize, zaradi nevarnosti odpustov v Ansaldu in trajajočih težav v ladjedelnici. V Tržiču se bodo torej zbrali delavci iz vseh štirih pokrajin naše dežele. Stavkajoči se bodo v jutranjih urah zbrali na treh različnih krajih. Tisti iz Vidma in Pordenona bodo šli v sprevodu iz San Pola. Udeleženci zborovanja iz Trsta se bodo zbrali pri nogometnem igrišču v Ulici Boito, tisti iz goriške pokrajine pa pri športni hali. Sindikalno zborovanje bo na Trgu Republike ob 10.30. Medtem ko bo protestna stavka drugod v deželi in državi celodnevna, bodo delavci na Goriškem stavkali le tri, oziroma štiri ure. V podjetjih na tržiškem območju je napovedana prekinitev dela med 9. in 12. uro, v drugih krajih na Goriškem pa med 8. in 12. uro. Glavni razlog protestne stavke je, kakor smo uvodoma navedli, zahteva po čimprejšnji sklenitvi nove kolektivne delovne pogodbe, pri čemer so v ospredju zahtevki po zvišanju plač. Obenem pa gre za opozorilno stavko spričo napovedanih novih ukrepov vlade, ki bodo, kot se zdi, v glavnem spet najbolj prizadeli revnejše in manj zaščitene sloje prebivalstva. V Tržiču in na Goriškem nasploh pa je, ponovno v ospredju vprašanje prisotnosti in vloge velikih podjetij z državno udeležbo. Prvi znaki krize, ki je tudi posledica pomanjkanja posodabljanja in prilagajanja novim izzivom na tržišču so se pred kakšnim tednom pokazali v tržiški tovarni Ansaldo. Rodil se je novi avtomobil Ford Escort Vožnja z njim je čisti užitek Prišel je novi avtomobil Ford Escort, ki ti nudi izreden užitek. Oblikovan je v italijanskem stilu, z nemško tehnologijo in najpopolnejšo dodatno opremo. Servokrmilni sistem stane le 535.000 lir, ABS 1.300.000 lir in klimatska naprava 1.700.000 lir. Preizkusite nova motorja: hitrega 1.3 HCS in močnega 1.6 CVH'(90 KM), ki sta izredna po storilnosti in nizki porabi goriva. S posebno ponudbo »Sistema di scelta Ford« lahko, dobite prvega ali drugega po isti ceni. Tudi Orion in Escort Wagon imata enako ceno. Pričakujemo vas, URADNA PREDSTAVITEV od danes, 4. oktobra, do nedelje, 7. oktobra MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE_ Drž. cesta - Majnica (Fara) - Tel. (0481) 888404 TRGOVSKI SEDEŽ: PAOLO GRATTON S.r.l. - Ul. Aguileia 42 34170 GORICA - Tel. (0481) 520121 - 520052 pismo uredništvu Rajonski svet naj podpre raziskave na Sv. Valentinu Pet rajonskih svetovalcev KPI in PSI je predsedniku rajonskega sveta za Pevmo-Oslavje-Štmaver in v vednost tisku poslalo sledeče pismo z zanimivim predlogom za valorizacijo območja Sabotina. Podpisani svetovalci želimo pritegniti pozornost članov rajonskega sveta na arheološka raziskovalna dela pod vrhom sv. Valentina. Ta potekajo pod varstvom republiškega ministrstva za varstvo kulturnih dobrin, ob zainteresiranosti cerkvenih oblasti in našega rajonskega sveta samega. Dejavnost. je toliko pomembnejša, če upoštevamo dejstvo, da je to edino delujoče arheološko delovišče v go-riški občini. Ugotovljeno je, da do danes še ni bilo, na tem področju, nikakršnega sistematičnega raziskovalnega dela, čeprav segajo tam obstoječe razvaline v čas pred 14. stoletjem. Omenimo naj, da je bližnje svetišče na Sv. Gori bilo zgrajeno leta 1534. Znano je, da je bil samostan na Sv. Valentinu ukinjen 1782. leta, da so zidovi stali do leta 1796. V naslednjem obdobju pa je omenjeni samostan pod težo naravnih neprilik počasi razpadal, dokler ni bil dokončno uničen med prvo svetovno vojno. Iz mestne smeri gledano stoji nahajališče točno nad črko N nižje ležečega napisa NAŠ TITO, kar omogoča točno določitev vrha sv. Valetnina. Naša skrb je, in mislimo da s tem izražamo mnenje vseh rajonskih svetovalcev, da bi bilo treba arheološke raziskave na tem mestu tudi konkretno podpirati, saj predstavljajo ta dela nedvomno kulturno bogatitev naših vasi in našega mesta. Mislimo, da bi moral tudi naš rajonski svet v okviru svojih pristojnosti za kulturne dejavnosti nuditi podporo raziskovalcem. Zato vabimo predsednika rajonskega sveta, da posveti temu problemu čimprej eno naših rednih sej. Boris Pintar, Albert Sosol, Marian Sosol, David Sossou, Mirko Vendramin Rajonski svet nocoj v Pevmi Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver se bo sestal nocoj ob 20.30 na sedežu v šoli J. Abrama v Pevmi. Na dnevnem redu so predsednikova sporočila, razprava o uporabi denarnih sredstev rajonskega sveta in razno. Pričakovati je, da bo govor tudi o problemu davka za odvoz smeti oz. za javno čistočo, ki v teh dneh razburja prebivalce Oslavja in Štmavra, kjer občinska uprava doslej še ni bila zmožna, da bi uvedla ustrezno službo, zahteva pa, naj občani plačajo devek. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1990-91 IVAN CANKAR: HLAPCI, drama, režija Boris Kobal DAVID POVVNALL: MOJSTRSKA LEKCIJA, komedija, režija Mario Uršič FEDERICO GARCIA LORCA: KAJ PRAVIJO ROZE, pesnitev s petjem in plesom, režija Meta Hočevar EUGENE 0’NEILL: DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOČ, drama, režija Dušan Jovanovič CAMPANILE, FO, SCIASCIA: TRIPTIH, komične enodejanke NICCOLČ) MACHIAVELLI: MANDRAGOLA, komedija, gostovanje PDG Nova Gorica ALEKANDRE DUMAS: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ, zgodovinska komedija, gostovanje SLG Celje Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20, telefon 33288. Illllalplliilaia [l=IMIIII>ll Koroški dnevi na Primorskem, ki jih prirejajo Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, se bodo sklenili v nedeljo, 21. oktobra, z glasbenim in pevskim nastopom ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu ter ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici. Priredila jih bo Občina Študijski dnevi v spomin na rod Coroninijev Goriška občinska uprava bo priredila študijsko srečanjem počastitev spomina rodbine Coronini. Ta namen je napovedal župan Scarano na predvčerajšnji seji občinskega odbora, potem ko je uvodoma komemoriral pred kratkim umrlega zadnjega predstavnika rodbine grofa Guglielma Coronini-ja. Spomin nanj je župan povezal s spominom na pokojnikovo sestro Ni-coletto, ki je v oporoki pustila vse premoženje v last posebnemu skladu v kulturno obogatitev mesta. Scarano je tudi uradno obvestil odbornike, da je sprejel pretorjevo imenovanje za upravitelja tega dela premoženja do formalne ustanovitve sklada, tako kot je želela pokojnica. Župan je poudaril pomembno vlogo družine Coronini v Gorici vse od 16. stoletja dalje, ko so se naselili v našem mestu in nato veliko prispevali k njegovi kulturni rasti in vrednotenju njegove zgodovine. Na seji občinskega odbora so nato odobrili vrsto sklepov v zvezi z vzdrževanjem občinskih poslopij, tekočimi stroški in osebjem. Sklenili so, da bo prihodnja seja občinskega sveta v petek, 12. oktobra. ■ Občinski odbornik za finance Alberto Alberti in podpredsednik Goriške hranilnice Sergio Medeot sta včeraj na županstvu podpisala dogovor o podaljšanju pogodbe, po kateri ta bančni zavod skrbi za blagajniške posle Občine Gorica. ■ Zeleni golobice bodo tudi danes zbirali podpise za šest deželnih referendumov o okolju in sicer od 10.30 do 12.30 pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu in od 16. do 19. ure na Kor-zu Italia (pri baru Torino). Poleg tega bo od 20. do 24. ure delovala posebna služba za podpisovanje na domu. Interesenti (bolniki ali kdor želi organizirati skupinsko podpisovanje na primer v stanovanjskem bloku) lahko telefonirajo na sedež Zelene liste (Ul. For-mica 3, tel. 32540): prišli bodo aktivisti zelenih z javnim funkcionarjem, ki bo overovil podpise. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Ritorno al futuro III«. VERDI 17.30-22.00 »Pretty woman«. VITTORIA 17.30-22.00 »Intenzioni«. Prepovedan mladini pod 18. letom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. pogrebi Danes v Gorici ob 8. uri Renato de Pangher Manzini na glavnem pokopališču, ob 10. uri Maria Perusin in bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11.30 Annamaria Ribi iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11.30 Giovanni Medeot na glavnem pokopališču (prihod iz Romansa), ob 13.15 Vincenza Osimani, vd. Castellan iz splošne bolnišnice v Gradišče. PRESTI Do trideset milijonov lir, I ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let F prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAl (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobi! katerokoli pojasnilo Banca Agricola Kmečka banka Gorica Manjšinska problematika v ospredju Inštituta za narodnostna vprašanja »V inštitutu sem nadaljeval delo, ki sem ga začel v Trstu: zbiral sem gradi-vo o življenju naših rojakov pod Itali-1°, ga urejal in prirejal ter ga uporabljal za objavo ali pošiljal za obvestila in nadaljnjo uporabo...« Odlomek je Povzet iz spominov Lava Čermelja, nanaša pa se na sodelovanje omenje-nega primorskega rojaka z Manjšinskim inštitutom v Ljubljani. Manjšinski inštitut je deloval med obema voj-nama in je bil predhodnik sedanjega Inštituta za narodnostna vprašanja, Prav tako s sedežem v Ljubljani. Inštitut za narodnostna vprašanja so ustanovili leta 1948, več let pa ga je vodil ravno dr. Čermelj. Od ustanovitve do Predhodnika Inštituta za narodnostna vprašanja sta bila, poleg že omenjenega Manjšinskega inštituta, še Pisarna za zasedena ozemlja (1918) in Znanstveni inštitut (1944). Po osvoboditvi je postalo vprašanje meja tako pomemb-uo, da je iz Znanstvenega inštituta zrasel poseben oddelek. Potreba po temeljitejšem strokovnem delu je privedla do preoblikovanja oddelka v Inštitut za narodnostna vprašanja, naslednji korak Pa je bila čedalje večja delitev dela v Inštitutu. Največji poudarek so posvetili zgodovini in pra-vu, pokazala pa se je tudi nujnost multidisciplinarnega pristopa. Inštitut je sprva deloval v okviru ljubljanske univerze, leta 1956 pa j0 prešel pod okrilje Izvršnega ®veta LR Slovenije. Republika Slovenija je, kot je zapisano v ustanoviteljskem aktu, glavni ustanovitelj Inštituta, poleg nje pa je še pet soustanoviteljev: Filozofska fakulteta, Fakulteta za sociologi-1U' politične vede in novinarstvo, Pravna fakulteta, Ekonomska fakulteta in SAZU. Od Republike Slovenije dobiva Inštitut finančna sredstva, ki so potrebna za njego-Vo delovanje. anes se je razvil v specializirani ^nanstveni zavod, ki ima matičen zna-]( matičen v smislu, da je osrednja ziskovalna ustanova, ki se v Sloveni-* ukvarja z manjšinsko oziroma (če 1 o bolj natančni) z narodnostno pro-ematiko. V Jugoslaviji je namreč, Q al kar zadeva manjšine, v veljavi naka narodnost, ime Inštituta pa iz-prav iz te oznake. : urueljna naloga Inštituta je usmer- Varf V Poučevanje pojava, ki ga na-no opredeljujemo s pojmom »skup-s ovenski etnični prostor«. Inštitut opredeljuje ta pojem tridimenzionalno: najprej kot slovenski etnični prostor v tradicionalnem smislu (matična Slovenija, obmejni prostori v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem), nato kot slovensko etnično situacijo znotraj evropskega prostora in slednjič kot slovensko etnično situacijo znotraj svetovnega okvira. K prvi dimenziji je potrebno prišteti še dele italijanskega in madžarskega etničnega prostora, ki segata na ozemlje Slovenije, avtohtono romsko skupnost, srbohrvaško govoreče populacije ob slo-vensko-hrvaški etnični meji in v zadnjem času tudi neslovenske imigrantske elemente. Sem spadajo navsezadnje tudi raziskave o nemški skupnosti na Slovenskem, ki se je podobno kot nekdaj močna italijanska skupnost odselila v bližnji preteklosti. Proučevanje manjšinske problematike je povezano tudi s pojavi kot je npr. razkrajanje ideje o klasični nacionalni državi, prehod iz industrijske v postindustrijsko družbo itd. Inštitut za narodnostna vprašanja se trenutno opira na delo 20 stalno zaposlenih ljudi in številnih sodelavcev. Mnogi od teh delujejo na terenu, spričo vse večjega poudarka na terensko delo pa je v načrtu ustanovitev t.i. etničnih opazovalnic. Eno pravkar ustanavljajo v Lendavi, za drugo pa se tre- nutno dogovarjajo. Slednja naj bi delovala na Obali, upravljale pa bi jo predvidoma tudi ustanove italijanske manjšine. Etnični opazovalnici bosta zaživeli nekako po vzoru našega SLO-Rl-ja, ki ima razvejano delovanje v treh pokrajinah F-JK. Inštitut razpolaga z bogatim INDOK (informacijsko-dokumentacijskim) centrom. Ta obsega približno 30.000 knjig in 600.000 dokumentov. Hkrati izdaja revijo za narodnostna vprašanja - Razprave in gradivo; revija izhaja približno enkrat na leto, in to v glavnem v angleškem jeziku. Tik pred zdajci je izid 23. številke. Inštitut je bil lani (skupaj s Slovenskim znanstvenim inštitutom iz Celovca, SLORI-jem in rovinjskim Centro di ricerche storiche) pobudnik t.i. Etnične delavnice štirih inštitutov, tj. stalnega delovnega telesa omenjenih zavodov. Štirje inštituti so doslej priredili dve skupni srečanji; prvo je bilo septembra lani v Kanalski dolini, drugo pa januarja v Ljubljani. Na njih so razpravljali o opravljenem delu tako v okviru posameznih inštitutov kot v slovenski znanosti nasploh. Zaključki obeh strokovnih srečanj predstavljajo podlago za tretje tovrstno srečanje, ki bo v kratkem. Pripravam za bližnjo etnično delavnico je posvetilo dokajšnjo pozornost ljubljansko Delo, ki je V poletnih mesecih objavilo vrsto intervju- jev s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko. Inštitut za narodnostna vprašanja bo v kratkem priredil še eno zanimivo srečanje; to bo okrogla miza o pravicah pripadnikov italijanske in madžarske ter drugih narodnostnih skupnosti v Sloveniji. Srečanje bo v Ljubljani, kot nam je povedal ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Miran Komac pa bodo na njem razpravljali o aktualnih problemih, kot so npr. norme, ki v novi slovenski ustavi določajo pravice manjšin. Inštitut se trenutno ukvarja z različnimi projekti, v prvi vrsti s projektom Izobraževanje, kulturni in jezikovni pluralizem, ki ga finansira Komite za izobraževanje v večkulturnih družbah (CERI) pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V načrtu je tudi sodelovanje v projektu Etnični konflikti in razvoj, katerega pobudnik je mednarodna organizacija UNRISD. Poleg tega že vrsto let sodeluje v projektih z manjšinskimi raziskovalnimi inštituti znotraj in zunaj Slovenije. Zelo tesne vezi ima s SLO-Rl-jem, z nedavno obnovljenim Slovenskim znanstvenim inštitutom iz Celovca (ta je začel zopet delovati v začetku septembra) in drugimi tovrstnimi ustanovami. IVAN VOGRIČ V okviru glasbenih popoldnevov na Repentabru Uspešen koncert Irene Pahor V okviru prireditev stare in sodobne glasbe je bil v nedeljo na Repentabru zanimiv glasbeni večer, ki ga je z igro na nekoč priljubljenem baročnem glasbilu, violi da gamba, oblikovala mlada tržaška koncertantka Irena Pahor. V želji, da na svojem glasbilu iz skupine godal prikaže njegov razvoj, zvočno zmogljivost in širino umetniškega izraza, je svoj recital sestavila iz skladb mojstrov 16., 17. in 18. stoletja, tistih, ki so zanj ustvarili tehten repertoar in z njim dodelili enakovredno mesto med drugimi instrumenti evropske glasbene kulture. To so bili: Diego Ortiz, Giovan-ni Bassano, Godirey Finger, Christipher Simpson, Karl Friedrich Abel, Mr. Demachy ter mojster dunajske klasike Joseph Haydn. V solističnih skladbah kot tudi v skladbah, pri katerih jo je na čembalu spremljala njena mama, Dina Slama, je tako posredovala zelo ljubke, radožive in v zaneseni melodiki oblikovane skladbice različnega razpoloženjskega značaja španskih, italijanskih, angleških, francoskih in nemških glasbenikov renesanse, baroka in klasicizma. S tem izbranim sporedom skladb je Irena Pahor odlično predstavila violo da gamba skozi stoletja, z igro na nji, v kateri je dosegla že kar zavidljivo raven kakovostnega muziciranja, pa je navdušila številne poslušalce. Ugajala je zlasti njena muzikalna narava ter vznesen navdih, s katerima je znala tok glasbenih misli preprosto, a obenem nenavadno spreminjati v enkraten trenutek iskrenega podoživljanja neskaljenih lepot starih partitur. Tako je njena viola da gamba v akustični repentabrski cerkvici odmevala v izjemni spevnosti ter zvočni lepoti. Irena Pahor je zelo talentirana glasbenica, ki obvladuje široko glasbeno kulturo, saj poleg viole da gamba igra še na kljunasti flavti in oboi. Njeno zanimanje se poleg stare glasbe osredotočuje še na sodobno ustvarjalnost, kar je izkazala tudi na tem koncertu, kjer je zavzeto in s sugestivno močjo prvič predstavila skladbo Dine Slama »Sicut erat in principio« za glas in violo da gamba. Prepričala je, da tudi glasbilo preteklih stoletij lahko poseže v nove izrazne razsežnosti. Sicer pa je Irena Pahor predvsem koncertantka, ki se je doslej največ udejstvovala pri izvedbah baročne glasbe in to kot član ansambla Gallus Consort ter stalni gost Beneških madrigalistov. Prav tako se lahko pohvali s sodelovanjem z raznimi slovenskimi umetniki, najpogosteje na koncertih, ki jih vodi flavtist Klemen Ramovš. Njen koncert na Repentabru se bo gotovo uvrstil med njene najuspešnejše na komaj začeti samostojni umetniški poti, ki veliko obeta. ANNA FINK Izšel je nov bogat zvezek revije Mladje V torek je izšla nova številka Mladja, revije, ki po radikalnem preustroju »služi« dvema slovenskima zamejstvoma (z matico vmes) — avstrijskemu in italijanskemu. Revija s tako dolgo tradicijo ima seveda svojo kulturno težo, ki se kaže po eni strani v kakovostnih objavah prispevkov eminentnih avtorjev, na drugi pa po samem domicilu izhajanja (Celovec, Trst). Povezovanje dveh prostorov torej, ki si delita podobno usodo in kulturno širjenje in tipanje v širši svet. Najnovejšo številko Mladja tokrat oblikujejo avtorji, ki so slovenskemu prostoru dovolj znani. Andrej Kokot prvič objavlja kratke satirične in groteskne črtice, Barbara Gruden poezije z erotično tematiko, ki pa razpredajo tudi poglede na duhovno bit ženske, Sergej Verč je napisal pripoved o smrti, Boris Pangerc pa pesmi, ki obujajo izginevajočo lepoto Krasa. Literarno podobo številke izpopolnjujejo še prispevki Andreja Moroviča in Milana Jesiha, medtem ko predstavlja slikar Valentin Oman svoje delo z objavo osmih intarzij. Središče revije je tokrat na posegih udeležencev letošnjega mednarodnega srečanja »Dvogovori ob meji«, ki je bilo spomladi v Celovcu. Mladje objavlja obnove razprav Ludvika Vaculika, Istvana Bdrsija, Paula Schusterja, Assena Assenova, Georga Koblerja, Josefa Haslingerja in Franza Schuha. Glavna srž razprav je v razmišljanju o stari in novi Evropi. Ob recenzijah knjig so na straneh Mladja tudi strokovna razmišljanja Ivana Verča (o kulturnih kodeksih v slovenskem jezikovnem prostoru), Fabjana Hafnerja (o svoji poetiki prevajanja), Mirana Košute (o dialogu med slovensko in italijansko književnostjo) in Marije Jurič Pahor (o možnostih in mejah interkultur-ne vzgoje). Revija Mladje, ki jo je moč naročiti tudi pri nas in katere usmeritev sooblikujejo ustvarjalci in intelektualci iz našega prostora, se torej predstavlja kot moderna revija, ki se loteva vsakršnih problematik, brez nagobčnikov in zavor. To pa je za (predvsem) zamejski prostor le nekaj, česar ne velja spregledati in niti podcenjevati. Edini še živeči predstavnik metafizičnega slikarstva na Slovenskem Pater Gabrijel Humek upodablja svoje »umirjene slike« v stiškem samostanu 900-1 p?rav^ar sklenjenem Bernardovem letu v počastitev ruka ri^tCe roistva sv. Bernarda (1090-1153), glavnega svet- nika cisw Jstva sv' BernarQ“ «..............->■ »-----»------- kultom ganskega reda, so v Stični med vrsto izjemnih v° Prerl0rmetrliških prireditev s skrbno pripravljeno razsta-skega s]S(aviii slovenski javnosti tudi novejša dela akadem-9a. 83-ip, ria' v domačem samostanu živečega in delujoče-ne stišk lne9a patra Gabrijela Humeka. Za zidovi starodav-k°v in ® 0Patije, obdan od umirjajoče samote dolgih hodni-Pravzanr m j k c®iic. ustvarja že skoraj sedem desetletij, šega obrsp- tedai' ko le prvikrat prestopil prag najstarej-rati ostal Jei?e9a samostana na slovenskih tleh in med sob- Umetn 6uaanašnjih dni' karja tišine 1 p' Gabrijela Humeka, slovenskega »šiita (vnliv oi,.',,.. tihote barvne mistike, metafizičnega realis-Utemeliitelia1TnetaCtali'’anske9a slikarja Giorgia De Chirica, sionisti, je zelo boa^f116^ s!ikarstva) in barvnega ekspre-neča, saj je v svn.A^Vu šlrok- To spoznanje nas ne prese-°d Dostimnroci7 -J m bkovnem razvoju prehodil dolgo pot °adama d° tak0 imenovanega magičnega re-Vzema svnim,rJ?aC a v metafizično slikarstvo. Zato tudi za-kovne umitn \n° mesto v novejši zgodovini slovenske lije še verinn m .^Prav že sodi v najstarejšo generacijo, na Sloverckpifv113- oli.znammi in uveljavljenimi slikarji v°j slikar ^ani velj.a. da je izrazito oseben in samos- 1 cl Q1 c n P fT r) 11 -7 m V • -1____in______ Pa in • m strahov, gre za nadzemeljski abstraktni red, ki sariL,. ? odsev uklenj enih človeških strasti. Umetnik slika tih__ osamljenost v njenih najbolj grozljivih razsežnos- kjer stpp clru91 strani pa je ta svet paradoksno zatočišče, Doslp VamJ1 pred mopantno vsiljivostjo zunanjega sveta, hju Kr i ie doma razstavljal v glavnem v Ljubljani, Kra-da Krki v™ mestu, Kočevju, Mariboru, Celju, Kostanjevici v Tiniah amirlku' Domžalah in v Domu katoliške prosvete (igg^rJ na Koroškem. Ob umetnikovi osemdesetletnici Krki nri V Lamutovein likovnem salonu v Kostanjevici na Pa ie cjS1',1 ,vehko razstavo Humekovih del, od leta 1959 Venskih i■, ova , na štirih skupinskih razstavah vidnih slo-letmh r„'k.ovndl ustvarjalcev. Udeleževal se je tudi vsako-karskih knipV -D^niya. slovenskih likovnih umetnikov, sli-Piranu nrelT3 (19?,5 ln 1977 v Bovcu), leta 1980 pa je v toval v^J,61 nagrado ex tempore. Dvakrat je študijsko po-pa je dohn ta0d«DrUS!;Va slovenskih likovnih umetnikov Pol|kem Udl štlpendll° za likovno izpopolnjevanje na se sicp?bprVem sreianju z mojstrom Humekom, s katerim er poznava ze nekaj let, se človeku vsiljuje kar več vprašanj. Svojo radovednost hoče potešiti z odgovori predvsem na vprašanja, kaj ga je pripeljalo do tega, da se je odločil za umetniško-slikarsko pot, ali je želel postati redovnik in slikar hkrati ter kako je lahko usklajeval zahtevno meniško življenje in umetniško ustvarjanje, potem ko se je odločil, da bo vse življenje ostal v samostanu? »Čas je prinesel svoje, saj me je vedno veselilo risanje in slikanje. Imel sem pač dar za to, pa tudi privlačevalo me je. Navsezadnje izhajam iz umetniško nadarjene družine — moja sestra Jela Trnkoczy je bila odlična slikarka. Sicer pa moji slikarski začetki segajo v leto, ko sem v Ljubljani obiskoval nižjo gimnazijo. Potem je šlo hitro naprej: višjo gimnazijo sem študiral v Stični, kamor sem vstopil leta 1922. Leta 1928 sem kot redovnik položil slovesne zaobljube, končal Bogoslovno fakulteto v Ljubljani in bil 1931 posvečen v mašnika. Slikarstvo sem študiral od 1937 do 1938 na Akademiji v Krakowu na Poljskem, v letih 1940 in 1941 v Zagrebu pri prof. V. Beciču, od leta 1945 do 1947 pa na Akademiji v Ljubljani pri prof. Gojmiru A. Kosu, kjer sem tudi diplomiral. Med profesorji je bil tudi pokojni Božidar Jakac, ki je poučeval grafiko in bil prvi rektor po vojni ustanovljene Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani. Prav tako sem že zgodaj začutil v sebi veselje za redovni poklic. Izpolnili sta se mi torej največji življenjski želji: postati menih in slikar. Uspelo mi je tudi uskladiti meniške zahteve in likovno ustvarjanje, čeprav sem bil vedno najprej redovnik in šele potem slikar. Bolj sem se posvetil samostanskim obveznostim, zato je prišlo slikarstvo na vrsto v prostem času. Za slikanje je namreč potrebno veliko časa...« Akademski slikar p. Gabrijel Humek, edini še živeči predstavnik metafizičnega slikarstva na Slovenskem, »je odkril lastni slikarski svet, pa tudi pomembno plast v slovenski umetnosti, pravzaprav enega od pragov, ki ga je bilo treba prestopiti.« (dr. I. Sedej). Tudi vsa njegova umetniška iskanja pomenijo intelektualni napor ter poglabljanje zna-nja in izkušenj, ki si ga je pridobil med šolanjem in v življenju. Med ljubitelji slovenske likovne umetnosti novejše dobe je znan predvsem kot pesnik barv, slikar intimnih občutij in razpoloženj. In čeprav je njegov likovni svet od realnega sveta odmaknjen v zaprta prizorišča arhitekturnega tihožitja, občutimo v njegovih delih toplo človeško čustvo. Srečujemo se tudi z meditacijo in mislijo, ki hoče prodreti v globino, v bistvo sveta in življenja. »V samoti in tihoti stiškega samostana imam obilo možnosti za odkrivanje resnice o sebi, o drugih in o svetu, ki nas obdaja. Slike morajo biti izraz notranjosti, ki je včasih tudi zapletena, toda prežeta s svetlobo, z upanjem.« IVAN VIRNIK Evropski nogometni pokali: od jugoslovanskih zastopnikov izpadel zagrebški Dinamo Vse italijanske ekipe y 2. kolu POKAL PRVAKOV UJPEST DOSZA - NAPOLI 0:2 (0:2) STRELCA: Incocciati v 12. min., Ale-mao v 35. min. UJPEST DOSZA: Brockhauser, Husza-rik (Vigh), Kosa, Szlezak, G. Szabo, Varga, Veber, Miovecz, Oroszki, Eszeny, Kecskes. NAPOLI: Gali, Ferrara, Francini (Riz-zardi), Crippa, Alemao, Baroni, Venturin, De Napoli, Careca (Silenzi), Maradona, Incocciati. SODNIK: Bouillet (Francija). KOTI 5:5. GLEDALCEV 25.000. BUDIMPEŠTA — Po zmagi s 3:0 na domačih tleh je Napoli premagal madžarski Ujpest Doszo še v gosteh z dvema goloma v prvem polčasu. Najbolj vesel po včerajšnji tekmi je bil napadalec Na-polija Incocciati, ki je lahko končno zaigral v prvi ekipi in tudi dosegel gol. »Posvetil« ga je hčerki, ki je pred petimi dnevi privekala na svet. GRASSHOPPERS - CRVENA ZVEZDA 1:4 (0:1) STRELCI: Pančev v 13', Prosinečki v 48' in 85’ (ob iz 11-metrovke), Radinovič v 59' in Hesler v v 62'. GRASSHOPPERS: Brunner, Meier, Gamperle, Gren, Koller, Gretarsson, Strudel, Sutter, Hesler, Bickel (Svorza), De Vicente. CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Radinovič, Vasiljevič (Marovič), Šabadandžo-vič, Belodedič, Najdoski, Prosinečki, Sto-šič, Pančev, Savičevič (Jugovič), Binič. SODNIK: Dos Santos (Port); OPOMIN: Svorca, Koller, Prosinečki, Belodedič in Jugovič; GLEDALCEV: približno 25 tisoč. ZUERICH — Crvena zvezda je s sijajno igro v prvi polovici 2. polčasa povsem nadigrala Švicarje in si zagotovila nastop v 2. kolu (prve tekma se je končala neodločeno 1:1). Tvorec včerajšnje zmage je bil gotovo Darko Pančev, ki je igral fantastično, dosegel je prvo gol, poleg tega sta bila nad njim narejena prekrška, ki sta prinesla dve enajstmetrovki. POKAL POK. PRVAKOV JUVENTUS - SLIVEN 6:1 (3:0) STRELCI: Baggio v 15. min. (11-m) in 18. min., Schillaci v 24. min, Corini v 49. min., Bonetti v 53. min., Julio Cesar v 55. min., Helepov v 84. min. JUVENTUS: Tacconi, Luppi, D. Bonetti, Corini, Julio Cesar, De Agostini, Has-sler, Marocchi (Galia), Di Canio, Baggio, Schillaci. SLIVEN: Jorgov, Stefanov, Mitev, Tin-čev, Parušev, Mutafčev (Ivanov), Helepov, Penev, Lečkov, Vandev (Iliev), Vas-silev. SODNIK: Syme (Škotska). KOTI: 5:4 za Juventus. GLEDALCEV 10.000. TURIN — Juventus si je s teniškim izidom zagotovil prestop v osmino finala. Njegovo napredovanje ni bilo nikoli v dvomu, saj je zmagal že v gosteh z 2:0. SAMPDORIA - KAISERSLAUTERN 2:0 (1:0) STRELCA: Mancini v 6. min. (11-m) in Branca v 75. min. SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, In-vemizzi, Pari, Katanec, Pellegrini, Mihaj-ličenko, Lombardo, Branca, Mancini, Dossena. KAISERSLAUTERN: Hermann, Fried-mann, Dooley, Scherr, Kadlec, Lelle (Kranz), Hotič, Galdbaek, Hohhmann, Haber (Ernst), Kuntz. SODNIK: Midgley (VB). KOTI: 4:2 za Kaiserslautern. GLEDALCEV: 30.000. GENOVA — Sampdoria je bila sinoči močnejša od dežja, številnih poškodb in nemških nasprotnikov. Zaradi močnega naliva in razmočenega igrišča so tekmo odigrali dobro uro po napovedanem času. Domačini so igrali z ekipo, ki so jo »zdesetkale« poškodbe in izključitve, kljub temu pa jim je uspelo postaviti .na glavo negativni rezultat iz prvega srečanja (1:0 za goste). Sampdoria je imela tudi nekaj sreče, saj je povedla že v 6. min. z 11-m, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Lombardom. Prav Lombardo je bil odločilni mož Boškovovega moštva: sredi drugega polčasa je mojstrsko preigral branilca, močno streljal v vrata, vratar je sicer žogo odbil, a Te do Brance, ki jo je z glavo preusmeril v prazna vrata. POKAL UEFA DINAMO - ATALANTA 1:1 (0:0) STRELCA: Boban v 54. min. in Evair v 62. min. (11-m). DINAMO: Ladič, Petrovič, Židan, Lesjak (Medford), Panadič, Person, Prskalo (Gonzalez), Mladenovič, Šuker, Boban, Šalja. ATALANTA: Ferron, Contratto, Pasci-ullo, Porrini, Bigliardi, Progna, De Patre, Bordin, Evair (Monti), Nicolini, Caniggia (Perrone). SODNIK: Kirschen (Nemčija). KOTI: 6:5 za Dinamo. V 69. min. je bil izključen Šuker. GLEDALCEV: 30.000. ZAGREB — Z golom Evairja iz dvomljive enajstmetrovke, ki jo je nemški sodnik Kirschen dosodil zaradi domnevnega prekrška nad Caniggio v kazenskem prostoru Dinama, si je Atalanta zagotovila uvrstitev v šestnajstino finala tekmovanja za pokal UEFA na račun zagrebškega Dinama. Po ugodnem rezultatu v gosteh (0:0) je imel Dinamo res lepe možnosti za napredovanje. Na tribunah dobro nadzorovanega Maksimira ni prišlo do izgredov, pač pa je bilo na igrišču dokaj vroče. Obe ekipi sta zaigrali zelo zagrizeno in borbeno. Potem ko sta Šalja in Bordin v prvem delu zadela vratnico, je prišlo do razpleta v nadaljevanju. Najprej je Boban z mojstrsko izvedenim prostim strelom nad živim zid nasprotnikov povedel svoje v vodstvo, osem minut kasneje pa je Caniggia padel v kazenskem prostoru domačih in Kirschen je pokazal na belo piko. Evair je najstrožjo kazen zanesljivo realiziral. Po tem golu je bilo igre praktično konec. Igralci so postali vedno bolj prepirljivi, dokaj nezanesljivi sodnik je izključil Šukerja zaradi dvojnega opomina, odtlej pa Zagrebčani niso imeli več mnogih priložnosti za zadetek in zmago. Po tekmi je bil pri gostih najbolj vesel trener Frosio, za katerega je bila to prva preizkušnja na evropskem prizorišču. Izjavil je, da so njegovi igralci igrali tako, kot je pričakoval, najboljši mož na igrišču pa je bil zanj sodnik. Diametralno nasprotno je bilo mnenje zagrebškega trenerja Kobeščaka. Zanj sta obe ekipi igrali dobro, najslabši mož na igrišču pa je bil sodnik... BOLOGNA - ZAGLEBIE 1:0 (0:0) STRELEC: Di Giš v 90. min. BOLOGNA: Cusin, Villa, Cabrini, Di Gia, Iliev, Tricella, Mariani, Verga, Waas, Bonini, Lorenzo. ZAGLEBIE: Bako, Chwaliszewski (Le-wandowski), Kujawa, Pietrzykowski, Wojcik, Szewczyk, Godlewsky, Zejer, Gora, Marciniak, Machaj. SODNIK: Blattman (Švi.). KOTI: 5:2 za Bologno. BOLOGNA — Italijanska ekipa je — po zmagi v gosteh — premagala poljske nogometaše z golom prav v zadnji minuti in se tako uvrstila v šestnajstino finala. Bologna bi si lahko zagotovila zmago še prej, če ne bi Cabrini v 74. minuti zastre-Ijal v drog naj strožjo kazen. PARTIZAN - HIBERNIANS 2:0 (HO) STRELCA: Stevanovič v 26' in Ščepo-vič v 80' PARTIZAN: Omerovič (Pandurovič), Stanojkovič, Milanič, Jokanovič, Petrič, Vujačič, Bogdanovič (Djordjevič), Mijato-vič, Ščepovič, Višnjič, Stevanovič. HIBERNIANS: Bonello, Buttigieg (Ki-antar), Attard, Cassar, M. Spiteri, V. Spi-teri, Carabott, Xerri, Scott, Ronald (Xer-reb), Dz. Vella. SODNIK: Loizov (Ciper); RUMENI KARTON: Scott in Carabott; GLEDALCEV: približno 10 tisoč. BEOGRAD — Potem ko je Partizan že v prvi tekmi zmagal s 3:0, je bilo odprto le vprašanje, koliko zadetkov bo tokrat nasul skromnim gostom z Malte. Beograjčani pa se niso proslavili. ČepfSv so bili vseskozi v napadu in imeli niz priložnosti, so bili neverjetno nenatančni. INTER - RAPID 3:1 (2:1, 0:0) STRELCI: Berti v 65. in 85. min., We-ber v 89. min., Klinsman v 101. min. INTER: Zenga, Bergomi, Brehme, Berti, Paganin, Battistini, Bianchi, Pizzi (Mandorlini), Klinsmann, Matthaus (Fer-ri), Serena. RAPID: Konsel, Weber, Poiger, Peci, Schottel, Kienast, Steiger (Hauptmann, Wurz) Reisinger, Pfeifenberger, Herzog, Fjortoft. SODNIK: Courtney (VB). KOTI: 9:3 za Inter. Izključena Peci in Pfeifenberger. VERONA — Inter se je moral pošteno potruditi, da je po podaljških strl odpor žilavih igralcev dunajskega Rapida. Gostje so od 20. minute igrali v desetih, zadnji del tekme pa celo v devetih. Kljub temu so bili enakovredni bolj renomira-nim Milančanom, ki so imeli z dvema goloma Bertija že v regularnem času zagotovljeno uvrstitev v nadaljnje kolo. Prav v zadnji minuti pa je Weber izkoristil napako Interjeve obrambe in premagal včeraj sicer odličnega Zengo. Zmagoviti zadetek je za italijansko ekipo dosegel Klinsmann po lepi podaji Bianchija. BENFICA - ROMA 0:1 (0:1) STRELEC: Giannini v 27'. BENFICA: Silvino, Veloso, Ricardo Gomes, William, Fernando Mendes (v 46’ Vata), Samuel (v 23' Paulo Madeira), Vi-tor Paneira, Sousa, Rui Aguas, Valdo, Isa-ias. ROMA: Peruzzo, Tempestilli, Nela, Berthold, Aldair (v 51' Carboni), Comi, Desideri, Piacentini, Vdller, Giannini (v 68' Di Mauro), Carnevale. SODNIK: Schmidhuber (Nemčija); KOTI: 13:1 za Benfico; OPOMIN: Carnevale, Nela in Veloso; IZKLJUČEN: Carboni; GLEDALCEV: 90 tisoč. LIZBONA — Lani v finalu prvakov, letos izločitev že v 1. kolu. Taka je bila usoda portugalske Benfice, ki je resnici na ljubo bolj napadala v gosteh v Rimu kot pa sinoči na svojem ogromnem stadionu (je sploh največji v Evropi). Tekmo je odločil Giannini, ki je brez težav zabil žogo v mrežo po strelu Vdllerja, katerega je vratar odbil. POKAL PRVAKOV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Kvalific. C. zvezda (Jug.) - Grasshoppers (Švi.) 1:1 4:1 C. ZVEZDA Olympique (Fr.) - Dinamo Tirana (Alb.) 5:1 0:0 Olympique Tirol (Av.) - Kuusysi Lahti (Fin.) 5:0 2:1 Tirol Lillestrom (Nor.) - Bruges (Bel.) 1:1 0:2 Bruges Sparta Praga (ČSFR) - Spartak (SZ) 0:2 0:2 Spartak Napoli (It.) - Ujpest Dosza (Madž.) 3:0 2:0 NAPOLI Malmo (Šve.) - Besiktas (Tur.) 3:2 2:2 Malmo Dinamo (Rom.) - St Patricks (S. Irska) 4:0 1:1 Dinamo Union (Luks.) - Dinamo Dresden (NDR) 1:3 0:3 Dinamo Porto (Port.) - Portdown (Irska) 5:0 8:1 Porto Odense (Dan.) - Real Madrid (šp.) 1:4 0:6 Real Madrid Lech Poznan (Pol.) - Panathinaikos (Gr.) 3:0 2:1 Lech La Valletta (Malta) - Rangers (Škotska) 0:4 0:6 Rangers Hapoel (Ciper) - Bayern (ZRN) 2:3 0:4 Bayern Akuceyri (Isl.) - CSKA Sofija (Bol.) 1:0 0:3 CSKA Sofija POKAL POK. ZMAGOVALCEV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma kvalific. Legia (Pol.) - Hesperange (Luks.) 3:0 3:0 Legia Trabzonspor (Tur.) - Barcellona (Šp.) 1:0 2:7 Barcellona Viking Stavanger (Nor.) - Liege (Bel.) 0:2 0:3 Liege Sliven (Bol.) - Juventus (It.) 0:2 1:6 JUVENTUS Manchester United (Ang.) - Pecs (Madž.) 2:0 1:0 Manchester Kuopio (Fin.) - Dinamo (SZ) 2:2 0:4 Dinamo Dinamo Schvverin (NDR) - Austria (Avs.) 0:2 0:0 Austria Sliema (Malta) - Dukla Praga (Čsfr) 1:2 0:2 Dukla Famagusta (Cip.) - Aberdeen (Škot.) 0:2 0:3 Aberdeen Montpellier (Fr.) - PSV Eindhoven (Niz.) 1:0 0:0 Montpellier Olympiakos (Gr.) - Flamurtari (Alb.) 3:1 2:0 Olympiakos Glentoran (Irska) - Steaua (Rom.) 1:1 0:5 Steaua Wrexham (Wales) - Lindby (Dan.) 0:0 1:0 Wrexham Estrela (Port.) - Neuchatel (Švi.) 1:1 4:3 Estrella Reykjavik (Isl.) - Djurgarden (Šve.) 3:0 1:1 Reykjavik Kaiserslautern (ZRN) - Sampdoria (It.) 1:0 0:2 SAMPDORIA POKAL UEFA Dvaintridesetina finala 1. tekma 2. tekma Kvalific. Brbndby (Dan.) - Eintracht (ZRN) 5:0 1:4 Br6ndby Dnjepr (SZ) - Hearts (Škotska) 1:1 1:3 Hearts Derry City (Irska) - Arnhem (Niz.) 0:1 0:0 Arnhem MTK Budimpešta (Madž.) - Luzern (Švi.) 1:1 1:2 Luzern Sporting (Port.) - Malines (Bel.) 1:0 2:2 Sporting Lausanne (Švi.) — Real Sociedad (Šp.) 3:2 0:1 R. Sociedad Avenir Beggen (Luks.) - Inter (ČSFR) 2:1 0:5 Inter Brat. Borussia (ZRN) - Chemnitzer (NDR) 2:0 2:0 Borussia Norrkbping (Šve.) - Koln (ZRN) 0:0 1:3 Koln Antverpen (Bel.) - Ferencvaros (Madž.) 0:0 1:3 Ferencvaros Zaglebie Lublin (Pol.) - Bologna (It.) 0:1 0:1 BOLOGNA Glenavon (S. Irska) - Bordeaux (Fr.) 0:0 0:2 Bordeaux Aston Villa (Angl.) - Banik (ČSFR) 3:1 2:1 Aston Villa Torpedo Moskva (SZ) - Gbteborg (šve.) 4:1 1:1 Torpedo Magdeburg (NGR) - Rovaniemi (Fin.) 0:0 1:0 Magdeburg Vajla (Dan.) - Admira VVacher (Avs.) 0:1 0:3 Admira W. Bayer Leverkusen (ZRN) - Tvvente (Niz.) 1:0 1:1 Bayer Černomorec (SZ) - Rosenberg (Nor.) 3:1 1:2 Černomorec Katovvice (Pol.) - Palloseura (Fin.) 3:0 1:0 Katowice Heraklis Solun (Gr.) - Valencia (Šp.) 0:0 0:2 Valencia Anderlecht (Bel.) - Petrolul (Rom.) 2:0 2:0 Anderlecht Atalanta (It.) - Dinamo Zagreb (Jug.) 0:0 1:1 ATALANTA Slavija Sofija (Bol.) - Omonia (Cip.) 2:1 2:4 Omonia Roma (It.) - Benfica (Port.) 1:0 1:0 ROMA Roda (Niz.) - Monaco (Fr.) 1:3 1:3 Monaco Sevilla (Šp.) - Paok Solun (Gr.) 0:0 4:3 Sevilla Partizan Tirana (Alb.) - Craiova (Rom.) 0:1 0:1 Craiova Temišvar (Rom.) - Ati. Madrid (Šp.) 2:0 1:0 Temišvar Rapid Dunaj (Avs.) - Inter (It.) 2:1 1:3 INTER Fehnerbache (Tur.) - Vitoria (Port.) 3:0 3:2 Fehnerbache Hibernians (Malta) - Partizan (Jug.) 0:3 0:2 PARTIZAN Hafnafjordur (Isl.) - Dundee U. (Škotska) 1:3 2:2 Dundee Izžrebali pare svetovne skupine Davisovega pokala V anticipirani tekmi 4. kola italijanske košarkarske A-l lige Težko za Italijo in Jugoslavijo LONDON — V britanski prestolnici so izžrebali pare svetovne skupine za prihodnjo izvedbo teniškega Davisovega pokala. Italija se bo v gosteh pomerila z Nemčijo, Jugoslavija pa bo gostila Švedsko. Ostali pari so: Mehika - ZDA, Španija - Kanada, Nova Zelandija - Argentina, Češkoslovaška - Avstrija, Francija - Izrael, Avstralija - Belgija. Dvoboji prvega kola bodo od 1. do 3. februarja 1991, drugo kolo bo od 29. do 31. marca, polfinala od 20. do 22. septembra, finale pa od 29. novembra do 1. decembra. Žreb je bil za azzurre in modre res neugoden. Italijani so v dosedanjih sedmih dvobojih z ZRN kar petkrat potegnili krajši konec. Tokrat v A ligi brez izključitve MILAN — V zvezi z nedeljskimi nogometnimi prvenstvenimi tekmami ni športni sodnik diskvalificiral nobenega prvoligaša. Kar se tiče B lige je bil s prepovedjo igranja za tri kola kaznovan Pusceddu od Verone (žalil je gledalce), za eno kolo pa Carnasciali (Brescia), Mazzaferro (Taranto) in So-tomayor (Verona). Zaradi metanja vsakovrstnih predmetov na igrišče (petard, steklenic, železnih palic) bo morala Reggina eno tekmo odigrati na tujem igrišču. Strogi opomin so dobili igralci Triestine Picci, Cerona in Di Rosa. Hajduk štiri tekme na tujem igrišču BEOGRAD — Disciplinska komisija jugoslovanske nogometne zveze je splitski Hajduk kaznovala s prepovedjo igranja štirih prvenstvenih in pokalnih tekem na domačem stadionu na Poljudu. Vse tekme bodo mogli odigrati na stadionu, ki je najmanj 150 km oddaljen od Splita. Kot znano, so splitski prenapeteži 26. septembra v 72. minuti vdrli na igrišče med prvenstveno tekmo Hajduka s Partizanom. Scavolini ugnal turinski Auxilium SCAVOLINI - AUXILIUM 123:109 (65:59) SCAVOLINI: Gracis 24, Magnifico 22, Boni 15, Cook 13, Daye 28, Zampo-lini 8, Costa 6, Grattoni 7. AUKILIUM: Abbio 9, Motta 9, Della Valle 8, Pellacani 2, Dawkins 31, Ko-picki 34, Milani 7, Zamberlan 9. SODNIKA: Nelli in Pasetto. PM: Scavolini 16:19, Auxilium 25:30. TRI TOČKE: Scavolini 5:13 (Gracis 2:2, Magnifico 0:1, Cook 1:4, Zampolini 2:4, Grattoni 0:2); Auxilium 4:16 (Abbio 1:2, Motta 0:2, Della Valle 0:2, Kopicki 1:3, Milani 1:3, Zamberlan 1:4). PON: Daw-kins (39). PESCARA — V anticipirani tekmi 4. kola italijanske košarkarske A-l lige je Scavolini iz Pesara, ki bo v nedeljo gostoval v Trstu pri Stefanelu, ne brez težav premagal turniski Auxilium in tako delno popravil slab vtis, ki ga je zapustil po porazu z Benettonom. Američana Cook in Daye še nista v pravi formi, zato so imeli glavno besedo Italijani, še zlasti pa Gracis. Še v 9' minuti je Auxilium vodil z 33:31, popustil pa je v začetku drugega dela, ko so Američanoma Dawkinsu in Ko-pickiju pošle moči. Koračev pokal: uspeh Smelta LJUBLJANA — Košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije so se uvrstili v drugo kolo Koračevega pokala. Tudi v povratni tekmi so zlahka premagali skromni Magdeburg, tokrat s 121:67. Hauptman je dosegel 28 točk. OSTALI IZIDI: Vojvodina (Jug.) -Groningen (Niz.) 102:73 (50:47); kval. Vojvodina; Phonola (It.) - Tofas Bursa (Tur.) 89:76 (47:34); kval. Phonola; Cle-ar Cantu (It.) - Brico Massagno (Švi.) 126:40 (60:26); kval. Clear. Maljkovič spet trener leta MILAN Božidar Maljkovič, dosedanji trener splitske Jugoplastike, ki bo odslej vodil peterko španske Barcelone, je bil po tradicionalni anketi že drugo leto zapored imenovan za najboljšega evropskega košarkarskega trenerja. Na drugo mesto te lestvice se je uvrstil trener bolonjskega Knorra (dobitnik lanskega pokala pokalnih zmagovalcev) Ettore Messina, tretji pa je selektor jugoslovanske reprezentance Dušan Ivkovič. Maljkoviču bodo priznanje izročili ob priliki open turnirja Mac Donaldr ki bo konec prihodnjega tedna v Barceloni. Askevv še ne trenira VIDEM — Ameriški košarkar videmskega prvoligaša Emmezeta Vincent Askew tudi včeraj ni treniral, ® se zaenkrat še ni vrnil v ZDA. Kot znano, ga močno mami vabilo nekeg3 NBA kluba, toda zaveda se, da 9a brezpogojno veže pogodba z Vide®' čani. Ce se dogovora ne drži, je P° novem pravilniku možno, da ga za dve leti diskvalificirajo tudi v ZDA. SILVII DREOSSI in LIVIJU SEMOLIČU želi obilo sreče na novi življenjski poti ŠZ Jadran. Na Mladinskih igrah v Rimu so osvojile absolutno 1. mesto Podvig odbojkaric Erjavca! Zmaga življenja »Ne riparleremo ancora,« — (o tem) bomo še govorili. S tem zagotovilom je 14. septembra letos tržaški šolski skrbnik Vito Čampo zaključil sestanek s predstavniki staršev dijakov nižje srednje šole Fran Erjavec iz Rojana, ki so zaprosili za srečanje, da bi jim obrazložil, zakaj se je odločil, da v imenu »racionalizacije šolskega sistema« dejansko ukine ravnateljstvo rojanske šole, šolo pa priključi proseški šoli Levstik. Tržaški šolski skrbnik je bil po svoje zelo dalekoviden. Le šest dni po tistem srečanju je »spregovorilo« Deželno apravno sodišče (TAR), ki je na priziv staršev sprejelo zahtevo po začasni zamrznitvi učinkovitosti ukrepa, s katerim je tržaški šolski skrbnik dejansko ukinil šolo Erjavec. TAR je v bistvu šoli Erjavec »vrnil« avtonomijo. Starši rajonskih dijakov so tako s svojim posegom na sodišču izbojevali pomembno zmago. Včeraj dopoldne so v Rimu »spregovorile« še dijakinje Erjavca. Po sledeh staršev so tudi same izbojevale zmago — zelo Prestižno zmago na športnem področju. Na mladinskih igrah, najbolj množični vsedržavni šolski manifestaciji, so osvojile naslov državnih prvakinj v odbojki! Zmaga naših deklet predstavlja pravcat paradoks, takega, ki se mu tudi Oscar- Wilde, neprekosljivi v tej zvrsti, namuznil. Naslov državnih prvakinj je osvojila šola, ki je bila prisilno ukinjena. V miriadi italijanskih šol se je najbolje izkazala tista, ki so jo hotele tržaške šolske oblasti z birokratskim ukrepom Pokopati. Saška, Paola, Irina, Katja, Kristina, Marjana, Katja, Ivana, Poljanka in Tjaša nas s svojo zmago opozarjajo, da je šola Erjavec vse prej kot na pragu pokopa. V njej se pretaka življenjska energija mladega rodu, ki mu na področju dijaške zenske odbojke v vsej državi ni para. Na/ taka, zavidanja vredna šola izgine? Ce bi bilo po zdravi pameti, o tem sploh ne bi bilo treba več dovoriti... (M. K.) Odbojkaricam »Erjavca« je uspelo! Z zmago na vsedržavnem finalu Mladinskih iger v Rimu so Saška Ažman, Paola Gregori, Katja Vodopivec, Irina Vitez, Ivana in Katja Milič, Marjana Debeljuh, Poljanka Dolhar, Tjaša Jogan in Kristina Bezenšek dosegle največji ekipni uspeh slovenskih šol na najbolj množični šolski športni prireditvi v Italiji. Po uvodnih zmagah s 'Toskano in z Abruci so mlade slovenske odbojkarice včeraj zjutraj v odločilni tekmi z 2:0 (15:8, 15:9) premagale še vrstnice šole iz Castelvetrana (Sicilija) in tako nepremagane sklenile zaključni četveroboj in celotno tekmovanje, ki se je zanje začelo spomladi z zmagoslavnim pohodom na pokrajinski, deželni in meddržavni fazi, na katerih sta ekipo vodila prof. Tatjana Gregori in prof. Franko Drasič. Odbojkarice s Sicilije so - resnici na ljubo -pred finalom veljale za favoritinje, toda odličen začetek deklet Erjavca jih je tako zmedel, da si niso več opomogle. S serijo dobrih servisov Katje Vodopivec so si Rojančanke zagotovile lepo prednost sedmih točk, kar je bilo dovolj, da so se vse opogumile in do zadnjega sodnikovega žvižga trdno zadržale vajeti igre v svojih rokah. Vzdušje je bilo po tekmi v taboru Erjavca nepopisno. Takoj po finalnem nastopu je bilo nagrajevanje ekip. Na končni lestvici je bil Erjavec 1. pred prvaki Sicilije, Toskane in Ab-rucov. Naša dekleta je nagradil predsednik vsedržavne odbojkarske zveze Manlio Fiden-zio. Za svoj trud so prejele ogromen pokal in kolajne ter celo vrsto priložnostnih daril. Kapetanko Erjavca Paolo Gregori je na povabilo predsednika Fidenzia doletela tudi čast, da je nagradila še udeležence moškega finala. Uspeh na državnem finalu MI je nagrada tudi za trenerko Elisabetto Nacinovijevo, ki večino igralk Erjavca trenira tudi na klubski ravni, zanimivo pa je pri tem, da je prav Nacinovije-va natančno pred desetimi leti kot dijakinja liceja Prešerna na istem igrišču (ekipo je vpdil prof. Pavletič) osvojila absolutno 2. mesto, kar je bil vse do včeraj (skupaj z 2. mestom goriš-kih odbojkarjev »Trinka« leta 1987) največji uspeh naših šol v ekipnih tekmovanjih iger. Igralkam šole Erjavec sta po telefonu čestitala tudi dolgoletni ravnatelj rojanske šole prof. Pečenko in ravnatelj šole »Levstik« prof. Mamolo. V Trst se dekleta s trenerko in spremljevalko prof. Peterlinovo vračajo že danes. Prihod vlaka na železniško postajo je predviden za 19. uro. Moškega turnirja so se, kot znano, udeležili tudi dijaki goriškega Trinka, ki so po številu nastopov že... pravi veterani finalnov Mladinskih iger. Letos so pristali na končnem 4. mestu. V zadnjem srečanju so z 2:0 izgubili še z Laziom in končali četveroboj brez zmage, vendar pa že sam nastop v finalu priča o veliki pozornosti, ki jo na tej šoli - s prof. Aleksandrom Kodričem na čelu - polagajo športni dejavnosti, priča pa tudi o kakovostni kontinuiteti dela goriških odbojkarskih klubov, saj ne smemo pozabiti, da se sestava šolskih ekip iz leta v leto spreminja, a rezultati Trinka ostajajo odlični. Naj omenimo še, da se finalnega dela MI udeležujeta še Alen Sardoč (šola »Gruden« -orientacijski pohod) in Werner Sancin (šola »Ciril in Metod« - plavanje s plavutmi). Avtomobilski slalom odprte meje uspešno doživel četrto izvedbo nea-