SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE: V KMETIJSTVU
NA DOBRI POTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Živinorejska proizvodnja naj bi se vsako leto povečala za 4 od-stotke, rastlinska pa za 3 odstot-ke. Leta 1981 smo imeli v naši občini 3812 glav živine, letos naj bi jih imeli 4250 glav. Posebej v družbenem sektorju imamo še 500 glav govedi.
Iz leta v leto se povečuje tudi odkup mleka in živine. Podatek, da smo v služnostnem pitanju pred dvema letoma imeli 200 telet, ob koncu letošnjega leta pa jih bo že 1000, nam pove, da se stanje glede živinoreje v naši ob-čini izboljšuje.
Ob tem pa je treba povedati tudi to, kar je na seji zbora združenega dela poudarila tudi predsednica na-šega izvršnega sveta Gabrijela Jelen, da naša občina tudi v preteklosti ni imela malomarnega odnosa do kme-tijstva, kar se je ponekod dogajalo, in da so številke, zapisane v Delegatski tribuni, realne. Nekateri so namreč v razpravi izrazili dvom, da bo vse za-pisano tudi držalo.
Nanizajmo še nekaj številk! Za po-spešitev živinoreje je bilo v letih 1981—1983 pri kmetih zgrajenih in adaptiranih 45 hlevov s 770 stojišči in 49 silosov. Za obnovo in izboljša-nje črede pri kmetih je bilo kupljenih 170 plemenskih živali iz rejskih ob-močij Slovenije. Nabavljenih je bilo tudi 30 žrebnih kobil, ki naj bi pred-stavljale osnovo za razvoj konjereje v naši občini. V rastlinski pridelavi smo koreniti premik naredili leta
1980, ko smo se odločili, da bomo prednost pri rastlinah dajali koruzi za krmo in pšenici. Pomembno mesto pa smo namenili tudi pridelavi rastlin v družbeno usmerjeni pridelavi.
l'o uvodni obraziožitvi Uroša Janka, člana izvršnega sveta. ki je kratko orisal stanje in razvojne mož-nosti kmetijstva v naši občini ter dodal še nckaj stališč izvršnega sveta, ki naj bi prispevali k rasti kmetijstva in čuvanju pridelovalnih površin, so se delegati seznanili še z delom zem-Ijiške skupnosti in stališči tako ime-novane Kraigherjeve komisije glede kmetijstva.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so opozo-rili na pomanjkljivo oskrbo z nafto, na prehitro spreminjanje obrestnih mer za posojila in na uporabo denar-ja, ki ga združujemo za pospeševanje kmetijstva; gre tudi za subvencioni-ranje hrane. Predsedstvo OK SZDL pa se je zavzelo za razvoj družbenega vrtičkarstva na neizkoriščeni zemlji in za močnejšo vlogo družbenega sektorja v kmetijstvu nasploh.
Delegati vseh treh zborov so tudi poslušali poročilo o izvajanju sana-cije v delovni organizaciji Julon in sprejeli predlog družbenega pravo-branilca SR Slovenije, da v Julonu ne velja opraviti pregleda samouprav-nih aktov, ker to ni več potrebno. Vsekakor pa bo treba urediti odnose v samern sozdu Jugotekstil, saj se druge delovne orgamzacije v tej se-stavi ne vključujejo v sanacijo Julona in so se zato zlasti delegati zbora kra-jevnih skupnosti vpraševali, kakšen je smisel obstoja takšnega sozda.
DARJA JUVAN