^E, 18. APRILA 1974 — ŠTEVILKA 15 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN GASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI J^^LŠAH IN ŽALEC KOLIKO STANOVANJ? [Coliko stanovanj bo Celje ps dobilo, se v tem trenut- I še ne ve. Prvotni načrt o jog 460 stanovanjih se je iremenil ob, ponudbi grad- jiih delovnih organizacij, ki I nenadoma izračunale pre- ;j višjo ceno za kvadratni leter stanovanjske površine, dt je bilo pričakovati in kot ibteva izjemno odgovorna lužbena akcija za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo. V ko- likor bi kupec, samoupravna stanovanjska skupnost, pri- stal na ponudbe gradbenih delovnih orgamzacij, bi se le- tos predvideno število stano- vanj precej zmanjšalo. 2e kar na začetku bi bila ohromlje- na akcija, ki jo je ZK skupaj z drugimi družbenimi silami postavila v prioritetni pro- gram saniranja pomembnega področja družbenega življe- nja. Na zelo gladek teren bi se spustila, če bi hoteli analisara- ti konkretne številke. Tudi gradbene delovne organizaci-. je jih niso javno ntzgmile — razen končne številke. Prav tako bi bilo tvegano razmiš- ljati, ali so imeli gradbinci v preteklosti premalo možnosti za ustvarjanje akumulacije, ki bi jih spodbudila v razvo- ju. Najbrž je tudi nemogoče misliti, da kalkulacije ne iz- ražajo realnih potreb, razmer in zahtev. Vendar pa, tudi za- to, ker niso javno utemeljene, razgrnjene, vzbujajo pomisle- ke zaradi izrednega skoka v primeri z lanskimi cenami. Predvsem pa zahtevajo druž- beni odmev, ker je usmerje- na stanovanjska izgradnja v Celju že kar na začetku v precejšnji zagati. Sredstva so, potrebe po stanovanjih ve- like, ponudbe gradbincev pa take, da zmanjšujejo uspeš- nost družbene akcije. Moramo namreč spomniti, da je načrtna stanovanjska I>olitika izraz odločne zahteve ZK in sindikatov. Kaj storiti? V Celju se bodo sestali predstavniki samoup- ravne stanovanjske skupno- sti, gradbenih delovnih orga- nizacij, _ političnih organizacij in tudi proizvajalci gradbenih materialov. Dogovor mora upoštevati naravno in razum- ljivo težnjo gradbincev, da ustvarijo tudi del dobička. Obenem pa mora prevladati spoznanje, da se z usmerjeno stanovanjsko izgradnjo odlo> čamo za dolgoročno politiko na tem področju dejavnosti. Kar seveda tudi gradbincem daje upanja za drugačen de- lovni in ekonomski p>oložaj. Trenutka potemtakem ne bi smeli izkoristiti, predvsem za pritisk na višje cene stano- vanjske površine, ker to ni usklajeno s širino, pomenom in dolgoročnostjo politike, ki jo sedaj uveljavljamo. Sedanji podatki tudi pravi- jo, da zmanjkuje gradbenega materiala. Proizvajalci imajo težave s surovinami in vse ka- že, da bo prišlo do zastoja proizvodnje, v kolikor se ne bodo z družbenimi dogovori uredile cene surovin oziroma, če ne bomo pogumneje pove- zovali, integrirali surovinsko bazo s predelavo. Nevzdržno, za nacionalno ekonomijo pa nesprejemljivo je, da surovi- ne izvažamo, domača indu- strija pa se spopada z nereš- ljivimi težavami. Stanovanjska politika si je v celjski občini in ne le tu, zadala ambiciozne, dogovorje- ne družbene načrte. Dogovori so potrebni. Enostranski pri- stopi, pogojeni s p&rcialnimi interesi, bodo zavrli akcijo, ki so jo s širokimi rokami sprejeli mnogi, mnogi delav- ci, ki nimajo urejenih stano- vanj. Ki živijo v težkih sta- novanjskih razmerah, ali pa na stanovanja čakajo že pet, deset in več let. J. VOLPAND ŠENTJUR 50 NOVIH STANOVANJ v stanovanjski soseski Center v Šentjurju Ingra- doodarjenJu, na katerem so predsednika sezinanili s konč- nimi gospodarskimi dosežki iz lanskega leta. Dosežki so bili sicer ržizmeroma ugodni, vendar vzbuja nekaj pokaza- teljev resno zaskrbi jcnost. Gre predvsem za nenehno upadanje akimiulat'vnost;, pa- dec rentabilnosti, slabše izko- riščanje delovnega časa, sla- b^ učinkovitosti in prepozne aktivizacije investicij. O vseh teh problemih je na posvetu poročal Slavko Ver del, ki so ga v razpravi dopolnili s e>o- drobnejšimi podatki in raz- mišljanji tudi direktorji več- jih delovnih organizacij celj- skega območja. Ti so sprego- vorili predvsem o velikih go- spodarskih težavah, s kateri- mi se srečujejo podjetja za- radi nenehne rasti cen suro- vin, neskladij med domačimi in tujimi cenami, velikih ob- remenitev gospodarstva in podobno. Vse to pa so teža- ve, ki krepko načenjajo aku- mulacijo gospodarskih orga- nizacij. V razpravo se je vključil tudi Andrej Marino, ki je naj- prej spregovoril o mednarod- ni ekonomski situaciji. Zara- di enotnosti manj razvitih držav, ki so glavni proizva- jalci surovin in energetike, je prišlo do globoke ekonomske krize, ki izvira iz utemeljenih zahtev nerazvitih, da se zmanjša prepad med razviti- mi in nerazvitimi. Konjuktu- ra visokorazvitih kapitalistič- nih držav je bila namreč po- sledica nizkih cen surovin in energetike. Podražitve teh su- rovin so prinesle s sabo kri- zo, ki se odraža predvsem v visoki inflaciji in porastu cen surovin. Ta gibanja se bodo nedvornno odrazila tudi na našem gospodarstvu, pri če- mer pa velja poudariti, da se obseg inflacije in porasta cen surovin pri nas v primeru z razvitim kapitalističnim sve- tom zmanjšuje. Nastali polo- žaj nedvomno daje realne možnosti za intenzivnejše sti- ke s tretjim svetom in soci- alističnimi deželami. V drugem delu razprave je Andrej Marine spregovoril o dogajanjih v naši družbi. Po- udaril Je, da pomenita novi ustavi ki delo 7. kongresa ZKS prelomnico v razvoju na- še družbe. V nadaljevanju svoje raz- prave je Andrej Marine spre- govoril o nekaterih hibah v gospodarstvu celjskega ob- močja. Opozoril je na to, da postajajo integracijska giba- nja primarna naloga v gospo- darstvu. Le trdno povezane in močne grupacije bodo lah- ko združevale ustrezne kadre, izvajale močnejše investicije in sklepale dolgotrajnejše aranžmaje s proizvajalci su- rovin. Poudarek je treba da- ti zlasti vertikalnim integraci- jam proizvajalcev in predelo- valcev surovin. Pospešiti mo- ramo integracijo med Iskro in Gorenjem, ker ta ni več le v interesu obeh podjetij, ampak postaja integracija na- cionalnega značaja. Več je treba storiti tudi v lesni in- dustriji, kjer nekatera majh- na podjetja vse preveč okle- vajo, še slabše je v tekstilni industriji, ki je surovinsko povsem odvisna od uvoza, no- tranje pa povsem nepovezana in šibka. Tudi v kovinski in- dustriji je treba nadaljevati začeto delo. Za kmetijsko In živilsko in- dustrijo so v celjski regiji odlični pogoji, zato je toliko bolj nerazumljivo, da tudi po sprejemu ustavnih dopolnil ni prišlo do tesnejših povezav. To oklevanje si lahko razlaga- mo le z grupno-lastniškimi težnjami posameznih kolekti- vov. Le s koncentracijo Ka- drov in kapitala bo tudi na tem področju prišlo do več- jih premikov. Zato do takih povezav preprosto mora pri- ti. Druge poti ni. Kar zadeva akumulacijo, morajo vsi predelovalci spo- znati, da ne bodo mogli več dosegati takih stopenj kot v preteklih letih, saj so šle te na račun proizvajalcev suro- vin. Prav zato so povezova- nja med bazično in predelo- valno industrijo še pomemb- nejša. V končni oceni gospo skega položaja, je Andrej rine. poudaril, da nikakoi smemo biti pesimistični, spodarska rast je v prvih secih ugodna in vse kaže, bo tako vsaj še dc sr« leta. Treba bo poiskati notranje rezerve. Predvse tehnologiji, kadrih, orga ciji in surovinah. Na tei novah bo lažje doseči bo gospodarske dosežke. Po obisku smo zapi Veljka Križnika, direkii KK Hmezad in Poldeta ka, direktorja SIP šemp da ocenita pomen obiska dreja Marinca. B. STAMEJ Predsednik IS Slovenije, ki je prejšnji teden v spremstvu republiškega sekretarja za kme- tijstvo in gozdarstvo Milovana Zidarja in člana IS Miloša šulina obiskal žalsko občino, si je med drugim ogledal tudi tovarno SIP v Šempetru. Že pred tem je Andrej Marine obiskal KK Hmezad in plantažo Mirosan. Kjerkoli je bil, je Andrej Marine prisluhnil in- formacijam o poslovnih uspehih kolektivov, življenju in delu v njih ter vsakodnevnih težavah. V SIP-u je izrazil zadovoljstvo zaradi hitrega napredka te tovarne. Istočasno pa opozoril na nujnost po iskanju novih tržišč in povezovanju oziroma kooperaciji z doma- čimi podjetji. Po ogledu SIP-a se je Andrej Marine pogovarjal še s predstavniki krajevne skupnosti Šempeter. Zanimali so ga predvsem podatki o razvoju in perspektivah kraja, največ časa pa so namenili pogovorom o oblikah in razvitosti krajevne samouprave. V po- poldanskih urah se je Andrej Marine udeležil regijskega posveta o gospodarjenju. B. S. VELJKO KRIZMK: »Pred- sednika IS Slovenije smo že- leli seznanili s problemi kme- tijstva in našega podjetja. Pri- kazali smo mu krizo v lime- Ijarstvu, do katere prihaja za- radi prehitre -rasti cen na do- mačem trgu surovin v razmer- ju s tujino. Govorili smo tu- di o bodočem povezovanju in poudarili, da je združevanje in koncentracija ena od no- tranjih rezerv, ki jih bo go- spodarstvo moralo najti. Go- vorili smo o povezovanju z IVIerxom in KK Šentjur, kar bi bila vertikalna integracija med proizvodnjo in trgovino. To bi bila osnova za razvojno usmeritev vseh zasebnih kme- tijskih proizvajalcev v regiji In pot do ustvaritve trajnih odnosov med proizvodnjo, predelavo in p!;ismajem. Vprašanje kmetijstva bomo namreč morali reševati v okvi- ru celotnega celjskega območ- ja, zato moramo odpraviti podjetniške interese.« POU)E RAJH: »lovarlš, drej Marine je bil naš . že pred dvemi leti, ko , utrjevali našo organizacijo j Takrat je s svojimi nap, veliko pripomogel k usp^ Zato je bil v našem kole^t še posebej dobrodošel ^ Predsednika smo seznani]] našimi uspehi, pa tudi tež) mi, ki nas zadnje ča.se tai^ Cene osnovnih materialov zadnje čase tako poskočile, nas mesečno bremenijo za 1,5 milijona dinarjev, Je naša celotna akumula« Surovine plačujemo po en skih cenah, svoje Izdelke prodajamo po 30—50 »o ni cenah od evropskih. Ne tt mo adekvatno višjih ( upravičeni pa smo vs»j del. Tako kot je dejal lun .Marine: hkrati z dvigom , surovin se morajo dvigniti di cene končnih izdelkov, prav ne v enako visokih stotkih.« BR.\NKO ST.^VMEJI _______ ZAGORELI BODO KRESOVI Kresovi, ki bodo ob pri- četku meseca mladosti za- goreli po vseh krajevnih skupnostih celjskega ob- močja, bodo označili tudi mesec nadvse plodne de- javnosti mladih. Poglejmo povsem na kratko, kaj mladi pripravljajo. 6., 7. in 8. maja bo v Celju za- ključno republiško sre- čanje v okviru Naše be- sede 74. Nastopilo bo 12 skupin, katerih pokrovi- telji bodo aktivi mladih delavcev iz delo^Vnih ko- lektivov. Istočasno bo v Celju likovna razstava mladih slikarjev ter semi- nar za režiserje. 8. maja bo v Celje prispela Tito- va štafeta, ki jo. bodo mladi celjani predali šent- jurčanom. Mesec mladosti bo bogat s športnimi do- godki. Tekla bodo športna srečanja delavske mladi- ne, že 30. aprila se prične delovna akcija Kozjansko 74, med katero bodo bri- gadirji urejali vodovode in ceste. Istočasno bodo tekle tudi lokalne delovne akcije, s katerimi bodo polepšali in očistili Celje, uredili športne objekte, zgradili Trim steze in sprehajalne poti. Osrednja proslava meseca mladosti bo 24. maja na drsališču. ....._________„....... .S,. AKTUALNO Šolstvom nujne spremembe Irena MrvLč, profesorica zjgodovine in umetnostne zgodovine, poučuje na- Pe- dagoškem šolskem cen- tru v Celju, je predstojn k pedagoške gimnazije in ak- tivna družbenopolitična delavka. Pred dnevi se je kot delegatka vrnila s VII. kongresa ZKS, je pa tudi sekretarka osnovne orga- nizacdje ZK na šoli in članica občinskega komi- teja ZKS CeLje. V pogo- voru smo želeli slišati predvsem odgovore na ne- kaj vprašanj, ki jih spod- buja sedanji trenutek v vzg-ojnoizobraževalnem si- stemu. Ocenite najprej partij- sko delo na Pedagoškem šolskem centru. O čem ste v osnovni organiza- ciji največ razpravljali? IRENA MRVIC: Moram reči, da delamo. Imamo akcijski program. Obrav- navali smo statut, notra- njo organiziranost, doku- mente za kongres. Ves čas pa nam je bil pred očmi oddelek pedagoške akade- m-je. Potrebujemo ta od- de'ek, a njegov položaj še vedno ni urejen. Ugotav- ljamo tudi, da je v ZK premalo članov. V naši osnovni organizaciji je od 28 članjov zbora 13 komu- nistov. Med njimi je nekaj zelo angažiranih. Mnogo smo razpo-avLjali o idej- nosti pouka z vidika po- sameznih predmetov. Iz- vedli bomo akcijo vzornih učnih ur. Omenim naj še, da je povezana z dijaki dobra. Boljša. In po kon- gresu? Etejavnost moramo povečati, številčno se mo- ramo okrepiti, saj smo ka- drovska šola. Včeraj pa smo že razčlenili naloge, ki jih kažejo konkretni sklepi. Zlasti tisti, ki za- devajo področje vzgoje in izobraževanja. Vaša ocena glede šte- vilčnosti ZK v šolah se ujema s kritiko, ki je bi- la izrečena na II. seji ob- činske konference ZKS Celje. V ZK je tudi pre- malo dijakov. Kaj boste storili pri vas? IRENA MRVIC: Ni srednja šola tista, ki naj popravlja napake osnovne šole ali posebnosti doma. Doma je premalo politič- ne vzgoje. Nekateri starši preprečujejo dijakom vstop v ZK, čeprav bi se moral vsakdo ob polno- letnosti sam odločiti za svojo miselno pot. Pozab- ljamo tudi, da precejšen del dijakov in študentov dobiva šti.pendijo. Ne po- vezujem tega z 'vstopom v ZK, pač pa z njihovo večjo delovno in družbe- no angažiranostjo. Na na- šem centru imamo 24 di- jakov in 10 študentov, čla- nov ZK. Dobro dela mark- sističen krožek, ki lahko pomeni obliko uspt^sablja- nja in pripravo za spre- jem. Premalx) dejavnosti je v mladinskem aktivu. V razredih bi morali še več napraviti razredn-ki. Pred dnevi pa smo na se- stanku aktiva mladih ko- mun^sitov sprejeid v ZK 18 novih čianov-dijakov. Mi- slim, da imamo premalo časa za delo z učenci. To bi morali sp«remeniti. Ali so točne ocene, da pouk ne prispeva mnogo k politični angažiranosti učencev? Da ni dovolj ak- tualen in odmeven? IRENA MRVIC: Vsak pedagog mora pouk poso- dobiti . A za to mora do- bro po23nati vse novejše dogodke, procese in raz- mere doma in v svetu: Učencem dajmo več ini- ciative, da vprašajo, po- vedo, kritizirajo — in bo naš pouk takoj živahnej- ši Učenci so, resda včas-h enostranski — a dober pe- dagog se bo znal z vsako oceno skuT>aj z razredom spopasti, še vse preveč eno'k^OT>ed-čno uč-mo. Uč- nih načrtov jm se držimo kot piianec plota. Dijak se še boji vprašati. Morda smo prosvetn' de'avci vča- sih preveč ozk\ Preveč vi- di vsak le svoio stroko Res ie, da smo za ide^no- politično usposabljanie prosvetnih delavcev pre- majo storili. Zadnje leto je nekaj boi^še. Kritiko zasHižiio tudi iičh^^nik'. Kako pa oceninlete pred- videne spreTnembe v siste- mu vzgoje in izobraževa- nja? Za X. kongres ZKJ je predlagano, da je izho- dišče t^a sistema nepre- trgano izobraževanje. Ime- li pa bomo dve neločljivi stopnici izobraževanja — bazično (predšolsko in os- novnošolsko) ter usmerje- no (od srednjega do viso- kega). Odpravljena bo torej dvojnost šolanja — posebej za intelektualno delo, posebej za poklic. Kaj menite o tem? IRENA MRVIC: Skrajni čas je, da spremenimo naše šolstvo. Srednje šol^ sedaj spodbujajo socialno razlikovanje. S predvide- nmi spremembama bodo večje možnosti hitrejšega, širšega, množičnega izo- braževanja. Nov sistem širi socialno bazo učenja.^ Vprašanje je, kako bomo spremembe izvedli. Ali bo- mo dovolj kadrovsko, ča- sovno nanje pripravljeni- Zelo pa podpiram te na- povedane spremembe. Srednja šola bi morala učence- naučiti misliti, izo- blikovati svetovni nazor in mu dati možnost nepo- sredne vkliučitve v delo ali v nadaljnji študij. Re- forma sistema je še po- sebej pomembna za učen- ce pOikJicn^h š<.l. I. V. t. 15 — 18. aprila 1974, NOVI TEDNIK — stran 3 ^0 let EMO ;tevilne prireditve za visoki jubilej enega najstarejših delovnih kolektivov celjske občine ge nekaj tednov in delovni (^ektiv »EMO« Celje bo sla- Ij 80. obletnico obstoja svoje ,varne. Tovarna »EMO« ali nekda- ja emajlirka in ».šir fabrika« , vselej dajala pečat mestu I, Savinji. In ne samo pečat, 4i kruh mnogim, premno- ifli delavskim družinam, red vojno je bila prizorišče [rajkov, po vojni pa torišče orbe za boljšo in čimvečjo loizvc-dnjo. V doigem ob- obju je prihajalo do najraz- ličnejših težav, nekatere jih tarejo še danes, toda s pri- zadevanji vseh v tovarni je mogoče nai-editi veliko. Predsednik organizacijske- ga odbora za proslavljanje 80. obletnice, inž. ZORAN TRAT- NIK, nam je povedal, da je poudarek proslavljanja na vsebini, kvaliteti in ne zgolj na formalni proslavi ob jubi- leju. V obdobju proslavljanja bi se radi še bolj približali Celjanom, svojcem svojih de- lavcev in popularizirali EMO v širši slovenski in jugoslo- vanski javnosti, z na- menom odpravita, večletna govorjenja o težavah EMO. V EMO hočejo poudariti, da je to podjetje s tradicijo, s kornpleksnim proizvodnim programom, podjetje, ki sodi med največje delovne organi- zacije v Jugoslaviji. Osrednje proslave ob jubi- leju bodo koncem junija cz. na začetku julija. Največja prireditev bo Iskriada, šport- ne igre SOZD Iskre, na kate- rih bo sodelovalo IbUO delav- čev. Centralna množična pro- slava v Celju — računajo na 10.000 ljudi — bo združena z Dnevom borca. Tako bodcj ta dan praznovali Dan borca, 80- letnico EMO m Dan Iskre.« Na slavnostni seji centralne- ga delavskega svetn bodo po- delili odlikovanja, diplome in priznanja najzaslužnejšim. Na emajlirski lazstavi bodo prikazali izdelke s poudar- kom na likovni obdelavi in li- kovnih rešitvah s pomočjo emajliranja. Hkrati s tem bo- do s pomočjo fotografij in dokumentov prikazali zgodo- vinski razvoj tovarne. Izdali bodo tudi knjigo »Zgodovina EMO«, ki jo pripravlja prof. Janko Orožen. Svoj program proslavljanja so pripi-avili tudi mladi, od zabavnih prireditev, srečanj, do pohoda po partizanskih poteh. Vrsti kulturnih in športnih prireditev bo okto- bra sledilo strokovno posve- tovanje emajlircev Jugoslavi- je v Celju. Tc-varna bo en dan tudi odprta za vse, ki bi si želeli ogledati proizvodne prostore. Častni predsednik odbora proslave je FRANC LESKO- ŠEK-LUKA, ki le bil pred Inž. Zoran Tratnik' dnevi na obisku v tovarni in pri tem pohvalil prizadevanja zaposlenih in opazen napre- dek. M. 5, DELEGACIJA KI LIBOJE v delegaciji Keramične industrije Liboje pa so: Ignac Nedeljsko, IvicaFel- din, Sonja Ribič, Vili Ger- madnik, Jože Užmah, Stan- ko Vaš, Brigita Muhedino- vič, Marija Gothe in Janez Ancelj. B. S. STANKA VIZOVIŠEK Nenadoma, v nekaj urah pravzaprav, je zavratna bolezen uničila življenje mlade prosvetne delavke, kljub mladosti izredno, ug- ledne in perspektivne družbene delavke Stanke Vizovišek, pomočnice rav- natelja osnovne šole v Rimskih Toplicah. Febru- arja je dopolnila 31 let, letos se je vselila v svoje tako zaželeno stanovanje in ob študiju, ki ga je nadaljevala, je opravlja- la vrsto pomembnih druž- beno-političnih dolžnosti. Bila je sekretarka ZK v Jurkloštru od takrat, ko je poučevala na Henini, član občinskega komiteja ZKS, odbornica občinske skupščine, na novo izvo- ljena v družbenopolitični zbor. katerega predsednik naj bi bila. Nenadna smrt jo je iztrgala komuni- stom laške občine v tre- nutku, ko se je vneto pri- pravljala za odhod na X. kongres ZKJ^ za katerega delegatka je bila izvoljena. To vedro, vsak trenutek za pomoč sočloveku pri- pravljeno bitje bomo hudo pogrešali vsi, od šolskih otrok, ki jim je bila ra- zumevajoč vzgojitelj- do vsakega, ki smo jo pozna- li. Naj ji bo lahka, tolikanj ljubljena slovenska gruda. VPRAŠANJE JAVNEIMU DELAVCU Tovariš dr. Jože Majhen, direktor zdrav- stvenega doma Celje Znani so podatki, da v celjski regiji primanjkuje zdravstvenega osebja in da zdravstveni delavci vlaga- jo napore v to, da bi bile vrste čakajočih čimprej pregledane, da bi bilo čim manj jeze in negodovanja, rudi v gospodarstvu nam manjka strokovnih kadrov. Stanje skušajo reševati z boljšo organizacijo dela, ki prihrani čas in denar. Ali ne bi bilo tako mogoče tudi, konkretno pri pre- gledih, ki jih mora opra- viti vsak občan, če hoče dobiti zdravniško spriče- valo, da je sposoben upravljati z motornim vo- zilom? Naval za te preglede, ki so dvakrat tedensko v Zdravstvenem domu, je res hud. Pregledi se začno ob 6.30 in končajo ob 14. uri ali pa še čez. V bistvu gTe za štiri preglede oa- roma testiranje, ki i>a efektivno vzeto trajajo ta- ko dolgo, saj je vsak po- sameznik pri pregledu go- tov v minuti ali dveh, ra- zen seveda — normalno — pri testiranju. Vmesni od- mori med posameznimi pregledi so dolgi kar po uro in pol, potem se vsa skupina napoti na nov pregled, kjer zopet čaka. Ali ne bi z boljšo Organi- zacijo dela lahko dosegli, da bi bila skupina kandi- datov za voznike pregle- dana v treh ali štirih urah, kot je temu tako n. pr. v Ljubljani? MILAN SENICAR Ce/je I. ANDREJAŠ - IZVOUEN Na zadnji seji komiteja ob- činske konference ZKS Celje je bil za novega namestnika sekretarja (Tone Zimšek je namreč kandidat za mesto podpredsednika občine skup- ščine) izvoljen Ivan Andrejaš, doslej zaposlen na občinskem sindikalnem svetu v Celju in aktiven družbenopolitičen de- lavec, po izobrazbi pa absol- vent pravne fakultete. Ivan Ivan Andrejaš je b^l predsed- nik medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev in enakega republiškega od- bora. V prejšnji mandatni do-, bi pa je t ri k? - ■ komisijo za družbeno-eko- nomske odnose. Na občin- skem komiteju po kot name- stnik sekretarja skrbel pred- vsem za organizacijo in raz- voj Zveze komunistov v celj- ski občini. Na vprašanje, ka- tere naloge bo v delovnem programu postavil v ospred- je, je Ivan Andrejaš odgovo- ril: »Nujno je, da izpeljemo re- organizacijo Zveze komuni- stov v delovnih organizacijah in na terenu in da okrepimo ZK. Še posebej mnogo dela pa nas čaka v tistih delov- nih sredinah, kjer še nimajo osnovnih organizacij, se pa čuti potreba za organizirano partijsko dejavnostjo, še na- prej moramo utrjevati vlogo Zveze komunistov na osnovi povečane akcijske politične dejavnosti. V naših vrstah imamo še vedno člane, ki po svojih delovnih naporih ne spadajo v Zvezo komunistov. Tudi to moramo videti. Mno- go pa je še delavcev, ki za- služijo mesto v Zvezi komu- nistov. Zato bi morali na po- dročju sprejemanja še več storiti. Osrednja naloga Zve- ze komunistov pa je prav go- tovo izpeljava ustavnih spre- memb. Sedaj v pokongres- nem obdobju se moramo čim- hitreje vsi komunisti sezna- niti z kongresnim gradivom, z njegovimi stališči in na tej osnovi dogovoriti akcijske programe.« V NEDELJO V ZREČAH Druga letošnja javna radijska oddaja, ki jo pri- rejata Radio Celje in uredništvo našega tednika, bo v nedeljo, 21, aprila v kulturnem domu v Zre- čah s pričetkom ob 10.50 uri. Poleg domačinov, s strani katerih se bosta predstavila pevska zbora, harmoniški kvartet in re- citatOr, bodo nastopili še ansambel Jožeta Rusa. Oto Pestner in Franjo Bobi- nac, napovedovala bosta Dominika Poš in Alfonz Kumer. Pokrovitelj odda- je je delovni kolektiv Ko- vaške industrije Zreče, ki je pripravil za obiskoval- ce v dvorani in za poslu- šalce pri radijskih spre- jemnikih presenečenje. Prebivalcem Zreč in okoliških krajev so na voljo vstopnice v Kova- ški industriji Zreče in na osnovni šoli. Zrečani — ne pozabite v nedeljo 21. aprila. IK Za člana centralnega komi- eja ZKS je bil na VII. kon- irešu ZKS izvoljen VK avto-. lehanik Franci Vrbnjak, za- loslen v celjskem Ingradu 'ot vodja avtomehanične de- avnice. Dela v temeljni or- i^zaciji združenega dela iradbena operativa — enota iishanizacija. To so njegove 'elovne funkcije. Med poli- 'črdmi 'dolžnostmi Francija ^rbnjaka pa moramo poleg lanstva v CK ZKS omeniti * mesto sekretarja aktiva ''^rnunistov neposrednih pro dajalcev pri občinski konfe '^nci ZKS Celje in sekretarja 'ZK Ingrad. Kaj bo prinesla Organizacija ZK v Ingradu.' se še ne ve. Na vprar;anje, za katere pb- ''čne delavčeve probleme se * Sedmi slovenski kongres j"^*^ še posebej zavzel, je '"■arici Vrbnjak odgovoril: ^3 vsakega delavca v pro-.' ^^Ji je važen poudarek, Sa je bilo deležno nagra- l'^nje po delu. Zahteva, da l^avec ustvarja v boljših *'ovnih razmerah. Da več J^^imo za duhovno in kul- 1, izobrazbo delovnega .^•eka. Občutil sem, kako se J^čno vsi čedalje bolj za- ^.^mo, da moramo upošte- neposrednega proizvajal- W snovanju gospbdarske in celotne politike. Delavec mora postati neposredni sa- moupravi j avec. Delavčeve po- bude doslej niso našle do- volj odmevnosti. Osebno pa se mi zdi še nekaj pomemb- no — kongresna zahteva o večji vlogi racionalizacije v neposredni proizvodnji. Čeprav ste še pod svežimi vtisi kongresa, ste si najbrž komunisti v Ingradu že zada- li nekaj konkretnih nalog. FRANCI VRBNJAK: Komu- niste, člane delegacij, samo- upravnih organov in politič- nih organizacij moramo zače- ti načrtneje idejnopolitično usposabljati. V de.ovni orga- nizaciji moramo izpeljati na- črt boljšega gospodarjenja — predvsem glede na večjo raci- onalnost, varčevanje, discipli- no, boljše medsebo ne odno- se, skrbno izvajanje vseh sa- moupravnih aktov v celotni delovni organizaciji in v te- meljnih organizacijah. Med naše osrednje naloge pa šte- jem povečanje števila članov ZK. Od 1800 zaposlenih je 96 članov ZK. Premalo. Prav ta- ko se mi zdi naša prva dolž- nost, da proučimo vse kon- gresne dokumente. Slovenske in zvezne. Ne smemo čakati, da bo uplahnilo pokongresno vzdušje. Dobro vemo, kaj moramo delati. Naša osnov- na organizacija bo še pose- bej razčlenila dejavnost vseh članov in jih usmerila v več- jo aktivnost v samoupravnih in političnih organizmih. Kako pa se bo ZK nepo- sredno vključila v napore za hitrejši razvoj Ingrada? Celj- ska občinska konferenca ZK bo maja ponovno govorila o poteh celjskega gospodarstva. FRANCI VRBNJAK: Res je, da je Ingrad doživel v pretek- losti določene kritike zaradi kakovosti v stanovanjski iz- gradnji. V ZK smo te zadeve preučili in že pred dvema le- toma sprejeli stabilizacijski program. Z njim smo začeli z opuščanjem starega klasič- nega načina izgradnje stano- vanj — »jugomont«. Pristopili smo k raziskavi boljših reši- tev in lani začeli graditi po novem, »uitinor« sistemu. Na ta način je dosežena racio- nalna izkoriščenost stanova- nja, cenejša izgradnja, potre- bujemo manj delavcev. Več je torej mehaniziranega dela. Odpravljamo pa prejšnje sla- bosti. Dosegam-o boljšo in ce- nejšo gradnjo. 2elimo si to- rej utrditi položaj in si pove- čati ugled. Ko smo spreje- mali stabilizacijski program v OZK, smo rekli to je naš, Ingradov načrt sprememb na boljše. To se je poznalo. -Iz- boljšali smo tudi organizaci- jo dela. Boljšo mehanično op- remljenost in primernejši od nos do družbene imovine. Se- daj je naša velika naloga, da čiste račune med temeljnimi organizacijami (TOZD grad- bena operativa, TOZD proiz- vodni obrati in TOZD indu- strija gradbenega materiala) izkoristimo za hitrejši razvoj Ingrada in za še boljše samo- upravne odnose. Spremembe čutimo. Več je osveščanja. To je konkreten prispevek ZK za boljše gosp>odarjenje. J. V. 4. stran NOVI TEDNIK St. 15 — 18. april 1974 Obisk v „PETI" Radeče USPEŠNA SANACUA Za uvod smo dolžni pač najprej povedati to, da je delavski svet podjetja že sphejel odločitev, da se podjetje preimenuje v »Lesno Industrijsko podjetje SOPOTA«. Utemeljena odločitev je to. kajti proizvodni program podjetja se je tako spremenil, da ni več razlogov, da bi še uporabljali staro ime, kajti pet tod že več kot tri leta ne izdelujejo več. Po integraciji z Lesnino iz Ljubljane v podjetju uspešno izvajajo sanacijski program. Podjetje je sredi zahtevne investicije, ki ne bo pomembna le za nadaljnji razvoj podjetja, temveč tudi za Radeče, saj se bodo odprle nove možnosti za zaposlovanje. Za sedaj teče vse skladno s terminskimi načrti, tako da upajo, da bo do septembra vse nared. Pred več Kot tremi leti so v Peti praktično opustili pro- izvodnjo lesenih pet za čev- lje ter s§ v celoti preusmerili na proizvodnjo drobnega po- hištva in pohištvenih elemen- tov. Zato tudi ni bilo razloga, da bi se podjetje še naprej imenovala PETA. Spremenili so ga v novo, nič manj lepo in domače ime — SOPOTA. Ker je med tem časom pri- šlo do integracije z Lesnino, čakajo le še, da se organizi- rajo kot TOZD, nakar bodo tudi uradno registrirali svoje ime. Iz sredstev občinskih re- zerv, rezerv republike, sode- lovanje Lesnine ter Garanta iz Polzele, ka'terega kooperan- ti so v Radečah, ter seveda z denarjem, ki ga je posodila celjska podružnica Ljubljan- ske banke, so v podjetju pri- čeli z izvajanjem sanacijske- ga programa. V tem okviru bodo zgradili nove proizvod- ne prostore s površino 1.500 kvadratnih metrov, novo kot- lovnico, rekonstruirali bodo staro žago ter vpeljali novo mehanizacijo in tehnologijo dela. Skoraj milijardo in pol starih dinarjev bodo porabili za predvidene izboljšave, ki bodo podjetju omogočile, da bodo v prihodnje dosegali še boljše poslovne rezultate. Medtem ko so lani ustvari- li okoli milijardo in pol bruto produkta, ga bodo v tem le- tu dosegli že okoli dve mili- jardi starih dinarjev. To je za 130 članski kolektiv nedvo- mno lep uspeh, s katerim pa se spričo možnosti, ki jih imajo, niso zadovoljili. V pri- hodnje, po uspešno opravlje- ni sanaciji, ki hkrati pred- stavlja tudi celotno rekno- strukcijo podjetja, načiiujejo, da bodo dosegli že okoli štiri milijarde starih dm dohodka, s tem da bo po končani re- konstrukciji v podjetju našlo delo še okoli 50 deJavcev. Ta- ko se bodo mnogim iz okoli- ce Radeč ponudile možnosti, da se zaposle v tem podjetju,, ki si je s svojimi izdelki pri- dobilo velik ugled predvsem na tujih tržiščin. Ena izmed pomembnih značilnosti pod- jetja je namreč v tem, da so vedno izredno vehko izvažali (včasih tudi preko 80 odstot- kov vse proizvodnje), močno pa so prisotni ravno na tistih tržiščih, ki so že oa nekdaj poznana po svojih zahtevah glede kvalitete. Izi^ažajo v Ameriko, Nemčijo, Italijo in Francijo, v zadnjem obdobju pa so nekaj izdelkov prodali tudi v Libijo. Računajo, da bodo že v prihodnjem letu dosegli milijardo starih di- narjev dohodka z iztrški na tuje prodanih izdelkov. Podobno kot druga podjet- ja imajo težave seveda tudi v Peti. Najbolj jih prizadene nestabilnost cen reprodukcij- skega materiala, katerega ce- ne seveda stalno le narašča- jo. Na svetovnih tržiščih pa jih najbolj prizadenejo niha- joče vrednosti valut, kajti na- stajajo razlike med časom, ko sklepajo pogodbe, in po- tem, ko pride do njihove rea- lizacije. Uspešno izvajanje sanacij- skega programa v podjetju je omogočilo tudi nadvse aktiv- no sodelovanje celotnega "ko- lektiva. Delavci, karerih pov- prečni osebni dohodlti se vrte okoli 1.700 dinarjev in bodo predvidoma letos prekoračili višino 2.000, se zavedajo, da jim nihče od zunaj ne bo po- klonil ničesar. Vse leto so vsi zaposleni prostovoljno de- lati tudi ob vseh sobotah, ne da bi za to terjali aodatno doplačilo. Tako so vsi dopri- nesli pomemben delež, da so tako uspešno krenili na pot hitrejšega razvoja, s čimer si družno ustvarjajo vse pogoje, da bodo organizirani kot TOZD znotraj velike Lesnini- ne družine v bodoče dosegli še večje gospodarske dosež- ke, še večji dohodek, s tem pa tudi višje osebne dohodke in boljši standard. BERNISTRMČNIK FERRALIT ŽALEC: PRAVI PRAZNIK 22'. april je v ferralitu že dolga leta praznik, le- tos bo to še veščji praznik. Večji predvsem zato, ker pomeni leto 1974 prelom- nico v razvoju kolektiva. Velika Ferralitova investi- cija v novo livarno za bar- vne kovine in sivo litino bo nedvomno veliko pri- spevala k razrvoju kolek- tiva. Investicija, ki bo presegla staro milijardo in 300 miUjonov din bo omogočila, da bodo dvig- nili proizvodnjo na 500 ton barvnih kovin in 4500 ton sive litine letno. V no- vih pogojih bodo ustvarib 66 odstotkov višji celotni dohodek, ostanka dohodka bo za 138 odstotkov več, akumulativnost bo posko- čila za 45 odstotkov. Pro- izvodnja bo 56 odstotkov, rentabilnost pa 50 odstot- kov višja. Tudi poprečni osebni dohodki bodo po- skočili za 30 odstotkov. Potem, ko bo stekla inve- sticija, bo za razširjeno reprodukcijo ostala stara milijarda, zato že načrtu- jejo modernizacijo ostalih obratov, predvsem stroj- nega. B. S. Gospodarstvo UGODNO, TODA... Gospodarska gibanja na za- četku tega leta m ocena us- I)ešnosti gospodarjenja v pre- teklem letu je bila osrednja točka zadnje seje občinskega komiteja ZK v Celju. Predsednik občinske skup- ščine inž. Dušan Bumik je ugodno ocenil rezultate go- spodarjenja, ki sicer niso do- segli predvidevane rasti v in- dustrijski proizvodnji, kljub temu, da je bila rast nadpo- prečna (družbeni proizvod je narasel za 22 odstotkov, in- dustrijska proizvodnja za 9,5 odstotka, izvoz pa ža kar 55,6 odstotka). Poudarek lanskega leta je bil vseskozi na hitrej- ši rasti industrijske proizvod- nje. Ta cilj bi bil tudi dose- žen tako, kot so predvideva- li, če ne bi bilo znanih vzro- kov (požar v Cinkarni, reduk- cija, objektivne zamude v no- vo zgrajenih obratih itd.) Za- skrbljujoče pa je, da so bili v občini manj uspešni na po- dročju akumulativnosti, saj je bila ta dosežena le z 96 od- stotki. Programi delovnih organi- zacij za to leto prinašajo iz- redno visoke pokazatelje o rasti industrijske proizvod- nje. Prva dva meseca sta bila resnično usi>ešna, medtem ko se je v marcu ix>kazala vrsta težav, ki lahko resno ogrozi- jo predvideno rast. Rešitve bo potrebno iskati v notra- njih rezervah in povečanju cen izdelkom, čeprav je ja- sno, da so tudi tu meje. Ne- dodelan sistem cen ni samo problem celjskega gospodar- stva, predstavlja pa resno ovi- ro za razvoj delovnih organi- zacij. Letošnje leto vsekakor ne bo lahko. Poleg predvideva- nih kriz z električno energi- jo, je najhuje s skokovitim porastom cen surovin in re- produkcijskega materiala. Tu- di letos bo gospodarstvo zelo obremenjeno, zato so nekate- ri postavili vprašanje, ali je takšna obremenitev sploh mo- goča** in ali ni daleč od začr- tanih smernic, še naprej bo potrebno posvečati največjo pozornost produktivnosti, ki stagnira, vključno z njo pa organizaciji dela in integracij- skim procesom, ki bi morali biti hitrejši in dajati določ- nejše rezultate. V marcu se je zmanjšala likvidnost, ugo- tovljeno pa je tudi, da je in- vesticijska dejavnost relativ- no počasna — namreč čas od začetka investicije do trenut- ka, ko prične dajati rezultate. Vse osnovne organizacije ZK bodo razpravljale o go- spodarjenju, to pa bo tudi te- ma prihodnje seje občinske konference ZK Celje. M. SENICAR fAed delegati v SIP V INTERESU KOLEKTIVA v delegacijo Strojno Industrijskega podjetja SIP v Šempetru, ji »teje okoli 500 zaposlenih, so iz svojih vrst izvolili osemčlansk, delegacijo. Vodja delegacije Je Slavko Sorli, drugi delegati pa s,, Jože Berzelak, Jože Maradi, Ivan Potočnik, Dragomil Ribič, Jam,, Vošnjak in Stanko Žagar, štirim od njih smo zastavili nasledn), vprašanja: Vaši sodelavci so vam s tem, da so vas izvolili za dei^ gate. Izkazali posebno zaupanje. Kaj smatrate, da Je vaša dolžnoi, da boste to zaupanje upravičili? IVAN POTOČNIK, SKLADIŠČ- NIK; »Pri izvrševanju dolžnosti delegata nam bodo naložene šte- vilne naloge. Pogosto bo treba odločati, kar ni -lahko. Paziti bo- mo morali, da bomo zagovarjali interese delavcev In delovne orga- nizacije.« DRAGOMIL RIBIC, KLJIICAV- NICAR: »Z novim delegatskim si- stemom bo delovni človek prido- bil možnosti samouprave na naj- širšem področju. Upravljali bo- mo prek delegatov, med njimi sem tudi jaz in vsekakor se bom trudil, da skupaj z delegati v našem podjetju Izpolnimo priča- kovanja tistih, ki so nas izvolUi.« J02E BRZELAK, KLJUCAVKl CAR: »Vsekakor je želja vseh d( legatov, da bi izkazano zaupanj upravičili. Zavedamo se, da vei no vsem ne bo mogoče ustreči j da bomo deležni tudi kritik. Tti dili pa se bomo, da se bomo o ločali v našo skupno korist.« JOŽE MARADI, ELEKTROVi RILEC: »Mislim, da bomo, če b* mo prisluhnili svojim sodelavca na delovnih mestih, lahko res ot ločali v interesu kolektiva. Sb beti pa bomo morali, da pri ta ne bomo enostranski ter pri ta pozabili na interese delovne tt ganizacije, ki bodo morda zaa) dolgoročni.« TEKST IN FOTO: T. TAVOl KAKO GOSPODARIMO Lansko gospodarsko leto je bilo prepleteno z mno- gimi značilnostmi, ki so tudi v gospodarstvu celjske regije pustile svoje posledice. Mnogi problemi so bih uspešno rešeni, pojavili pa so se novi. Nikoli ni zmanj- kalo prizadevanj, da kar najuspešneje prebrodimo na- stale situacije in se otresemo spremljajočih težao. Analize zaključnih računov delovnih organizacij celj- skega območja kažejo na dobre poslovne dosežke. Produktivnost dela je v SR Sloveniji porastla ^ 17 odstotkov, v celjski regiji smo bili nekoliko boljši in smo dosegli v povprečju 18-odstotno povečanje. Po posameznih občinah pa so se odrezali dokaj različno, vendar vzeto v celoti, zelo dobro. Največji porast pro- duktivnosti so zabeležili v mozirski .občini (31 odstot- kov), v šentjurski (22 odstotkov), v Zalcu so povečali produktivnost za 20 odstotkov, najnižjo rast pa so za- beležili v konjiškem gospodarstvu, kjer je porastla ^ 11 odstotkov. V vsakem oziru smo s tem lahko zado- voljni, saj so le tri občine izpod republiškega povpreč- ja, kar je prav gotovo pomemben dosežek. Spričo nenehne rasti cen je imelo gospodarstvo " lanskem letu pravzaprav hude težave z ekonomičnost- jo proizvodnje, saj niso bili redki primeri, ko so se surovine in njihove cene močno povzpele nad cene končnim izdelkom. Koliko truda je bilo potrebnega, da se je to ponekod spremenilo na bolje. y Sloveniji je ekonomičnost padla za en poen pod nivo leta 1972' V regiji smo ostali na istem nivoju. Občine pa so se zvrstile takole: najboljše dosežke imata Velenje Šentjur, kjer je ekonomičnost kljub vsemu porastla 2" en poen, v Konjicah so ostali na isti ravni. Največp padce so zabeležili v Žalcu, Laškem in Šmarju. Najslabše smo jo odnesli na področju rentabilno sti. Le-ta je v Sloveniji porastla za 10 odstotkov, v T^' giji pa je padla za 8 odstotkov, pri čemer je v sameznih občinah stanje naslednje: v Mozirju beležijo izreden porast (87 odstotkov), porast so zabeležili tud'' v Žalcu, povsod drugod je rentabilnost padla, od teg^ najbolj v Velenju, Konjicah in Šmarju. Naj sklenemo! Končna ocena je dobra in. dopuŠi<' zmerni optimizem tudi za letošnje leto, čeprav bo P trebno vložiti maksimalne napore, da bodo dosežen postavljeni cilji. BERNI STRMčNJ^ a 15 18. aprila 1974 NOVI TEDNIK — stran S fjaši delegati VEC ODGOVORNOSTI franc Jakob je zaposlen jot vodja komerciale v Dra- vinjskem domu v Sloven- pii Konjicah. 2e dolgo ak- jjvno dela v občinskem sin- jilcalnem svetu, letos pa je Izvoljen za delegata v družbe- no političnem zboru občin- skupščine. »Izvoljen sem za delegata v jjTUzbeno-politični zbor ob-j jjnske skupščine in zavedanj ^ odgovornosti do vseh ti-^ (iih, ki so me izvoUli. Za de^ ^ata družbeno politične** pbora me je predlagal obl finski sindikalni svet, saj že; 5olga leta delam v sindikatu j iJbja naloga bo ustvarjat^ trdno vez med občinskdi ^upščtno in sindikatom, pred-^ vsem sindikatom storitvenih dejavnosti. Ko razmišljam o novem delegatskem sistemu, lahko rečem, da je neiirimemo bolj- ši od prejšnjega, odborni- škega in ix)slanskega Prvič zato, ker se odgovornost iz ozkega kroga ljudi širi na večje število delegatov. Dru- gič zato, ker odgovornost po- svečuje aktivnost ljudi in de- legati bodo morali še kako delati. Sedaj sem odbornik občin- ske skupščine, ki trenutno še dela v »stari« postavi, zato še toliko bolj pozdravljam de- legatski sistem kot zares na- predno obliko samoupravlja- nja. Ljudje bodo bolj obve- ščeni o dogovarjanjih, ker je naloga delegatov predvsem ta, da ljudi obvestijo. Prav tako se bodo morali delegati pred vsako sejo skupščine podrob- no pogovarjati s sredino, ki ga je delegirala, o problemih in stališčih. Delegat bo moral upoštevati tudi interese vseh ljudi, ki so ga izvolili in ki jim je odgovoren. Delegati bodo morali biti" res aktivni. Zastopali bodo interese določene delovne sre- dine, ob tem pa bodo morala zanemariti lastni interes, ki je drugoten in nepomemben ob interesih vseh delovnih ljudi.« D. S. Bančništvo Četudi kritičnih pripomb in predlogov ni manjkalo, je če- trti redni zbor upravljalcev celjske podružnice Ljubljan- jke banke izrekel priznanje lianki kot celoti in njenemu ■moupravnemu organu, izvr- Inemu odboru, za uspešno lesničitev p>oslovne politiKe 1^ minulem letu. Se več, ban- ka se je aktivno vključila v reševanje vseh gospodarskih |(n drugih vprašanj. Postala je sestavni del splošnih družbe- nih naporov za reševanje mnogih odprtih problemov, predvsem gospodarskega zna-^ teja. Ni naključje, če so se delegati na četrtem zboru znova usta- vili pri potrošniških posojilih in enotnosti jugoslovanskega tržišča. V tej zvezi so se zla- sti zavzeli za povečanje odo- brenega zneska potrošniškega posojila pa tudi za daljši rok njegovega vračanja. To naj bi veljalo predvsem pri kreditih za nakup osebnih avtomobi- lov, televizijskih sprejemni- kov, pohištva itd. Ko so delegati odobrili poli- tiko banke pri širjenju mre- že tistih delovnih organizacij, katerih člani nakazujejo del osebnih dohodkov na hranil- ne knjižice, so hkrati pripo- ročili, da naj se ta prizade- vanja nadaljujejo in razširi- jo. Koristi so velike, ne sa- mo pri večanju hranilnih vlog na sploh, marveč tudi za de- lovne organizacije. Nekaj kritičnih besed so iz- rekli na račun prispevka, ki ga morajo kolektivi plačati ob odobritvi jamstva za poso- jilo. Kot rdeča nit pa se Je vlekla zahteva, da naj tudi banka pripravi svoj načrt štednje, da naj bo pn poslo- vanju čim cenejša in da naj zbere le toliko sredstev, ko- likor jih potrebuje za svoje delo. »Delitev dobička,« je med drugim dejal Beno Kri- vec, »bi za ta kolektiv ne bi- la interesantna.« Ob štednji in podobnih vprašanjih, zlasti na račun centrale Ljubljanske banke. so se ustavljali tudi drugI delegati. Tako je med dru- gim Franc Gazvoda kritizi- ral predvideno povečanje šte- vila zaposlenih pri centrali in s tem osebnih dohodkov, ko pa se v ix)slovanju tega de- narnega zavoda vse bolj uve- ljavlja elektronska obdelava podatkov. Program širjenja mreže po- slovnih enot so celjski dele- gati sprejeli le kot orientacij- sko pot. Zato pa so menili, da naj bo ta načrt ekonom- sko bolj utemeljila m zato upravičen. Ko so ob zaključku dela vnovič isivolili inž. Dušana Bumika za delegata celjske podružnice Ljubljanske ban- ke v izvršilnem odboru cen- trale v Ljubljani, so za nove- ga člana izvršilnega odbora v Celju'namesto Slave Faletiče- ve izbrali Franja Novaka. ■ Nazadnje so se odločili, da naj celjsko podinižmco Ljubljanske banke na štin najstem rednem zboru Ljub- ljanske banke zastopa ista de legacija kot na minulem zbo- ru. Hkrati s tem so kot vod- jo delegacije imenovah Emi- la Juga, direktorja tekstilne tovarne v Preboldu. MB ŠTEFKA KURE Zelja po vzgo]iteljskem .delu raste od malega. Najbrž se človek z njo ie rodi, ker drugače bi tež- ko zmogel pezo odgovor- nega delaj ki ga opravlja vsaka vzgojiteljica. Več ali manj uspešno, odvisno pač od zavzetosti in lju- bezni. Da, ljubezni do otrok, ki jo v sebi nost Viaka vjati. žena, le da jo vzgojiteljica daje s pravo mero. In znanjem. V vzgojno varstveni ustanovi Anice Cernejeve smo srečali ženo. ki se v tej ustanovi že dvanaj- sto leto razdaja malčkom — ŠTEFKO KURE. Ni štajerske gore li^t. ker je vzbrstela v Studencu pn Sevnici in se potem, ko je opravila srednjo vzao- jiteljsko šolo v Ljubiiani. preselila v naše kraje. V vzgojiteljskem delu je na- nizala že svojih trinajst let in se obogatila z zalo- go vzgojileliskih izkušenj Med »velikimi« otroki je prebila devet let, potem pa si je želela spoznati tudi svet mlajših, kier bajajo v svetu pravljic in čarobnih lutk. Se danes je »turšica« Štefka podob- na odrasli princeski, oko- li katere se vrti vsak dan nekaj desetin palčkov in palčic. Z velikimi rjavimi očmi. ki iskreno in za- vzeto govore o otrocih in pripoved-ujejo o ljubezni do njih, se prilega vsake mu materinemu srcu, da vedno bolj žele, da bi ona čuvala njihove otro- ke. In vzgajala. Čeprav je tovarišica Štefka odlič Tla estetska oblikovalka (njena skupina žari od n?&. pripetih na zid, ki so jih izdelali njeni malč ki. pobude pa so njene), vlaga zadnje čase vedno več. strojih prizadevanj v vzgojo otrok. Včasih, da. včn.^tih je izdelovala lutke (med pripovedovanjem se nostalgičvo natmehne. ker je to že preteklost, tudi z ritmiko se je spnpriie la). danes pa se ji zdi najbolj nujno, da se vsak otrok prilagodi kolektiv nemu delu. Po njenem mnenju hi morala biti mala šola uzakonjena, ker samo tako bo dosegla tiste rezultate, ki si jih želi. »Za vsakega vzgoji- telja morajo veljati, če hočemo, da bo uspešno vodil svojo skupinico, do- ločene norme. Najprej mora svoj poklic imeti rad. potem mora imeti sposobnost likovnega po- dajanja in tudi veliko in- telektualno sposobnost.« To so bila izTiodišča za dobro vzgojiteljsko delo ki jih je naštela tovariši- ca Štefka tn se po njih tudi ravna. Ona k vsemu temu doda še kopico lju- bezni, ki jo razdaja med »svoje« otroke, pa obilico izkušenj, Ici jih je prido- bila v trinajstih letm vzgojiteljskega dela. pa veliko osebnega Sarma in že je slika idealne vzgo- jiteljice tu. In upamo, da ne bo zbledela niti tedaj, ko bo imela lastni nara- ščaj. ZDENKA STOPAR OBRAZI TURIZEM POLZELA: HORTIKUL- TURNO DRUŠTVO Pred dnevi je bila na Polzeli ustanovna skupščina Hortikulturnega društva na Polzeli. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo več kot 80 članov dosedanje podruž- nice Hort i kulturnega društva Celje. Podružnica na Polzeli je v svojih dveh letih delovanja pod vodstvom Darinke Vrbnjak dosegla lepe uspehe, zato so člani želeli usta- rK)viti svoje društvo. Na ustanovni skupščini so izvolili novo vodstvo, spre- jeli pravilnik, ki ureja odnose med člani, naloge in dolž- nosti članov ter pristojnosti organov. Nov predsednik je Ivan GedHčka, podpredsednik Darinka Vrbnjak in tajnik Ivan PaUr. Za tekoče obdobje si je društvo postaivilo številne naloge, med najvažnejšimi pa so: ureditev okolice okrog novega kulturnega doma, pripraviti ob otvoritvi doma cvetlično razstavo in razstavo ročnih del, cekmovanje za najboljše cvetje na oknih, več strokovnih predavanj, očistiti naramii skalnjak ter razširiti članstvo. SESTANKA V MOZIRJU INBRASLOVČAH Na občnem zboru Turistična društva v Mozirju se je zbralo 50 članov, ki so z zanimanjem sledili poročilu dosedanje predsednice PAVLE TROGAR. Dosedanje delo društva je ocenila kot zadovoljivo. Turizem je v Mozirju napravil korak naprej, kar pa bi teže trdili za lejjši videz samega kraja. Raaprava Je bila osredotočena predvsem na to, ah kaže podreti kabine pri kopali^u Kopelce in kako bi Mozirju vrnili lepši videz. Izivolili so nov upravni odbor, ki šteje enajst članov. V Braslovčah so pred nedavnim razpravljali o usodi prijetnega gostišča ob jezeru. Zelja turističnih delavcev Braslovč je, da bi bilo gostišče med sezono odprto vsak dan, izven pa vsaj ob sobotah in nedeljah, saj je znano, da mnogo ljudi — lahko bi jih še več ob primerni pro- pagandi — rado zahaja ob braslovško jezero. Trgovsko podjetje Savinjski magazin, v čigar sklopu je gostišče, meni, da ni rentabilno in ga je pripravljeno odstopiti v upravljanje Turističnemu društvu. Bomo videli! PRIREDITVE Celjska turistična zveza je že objavila koledar prire- ditev (med njimi ni ničesar novega," čeprav bi se prileglo kaj svežega), kot so »Pivo m cvetje« v Laškem, »Flosar- ski bal« na Ljubnem, »Praznik hmeljarjev« v Braslovčah, »Mlekarski likof« in »Turistično rajanje« v Lučah ter »Čebelarski praznik« v Gornjem gradu. Torej, Šentjur in Celje — kot vedno — nimata »svoje« prireditve.' V , Rogaški Slatini so zopet pripravili bogat program prireditev. Kar 50 se jih bo zvrstilo do konca leta, deset folklornih nastopov, 11 kulturnih prireditev, promenadni koncerti in zabavno glasbene prireditve. Obšii*en je tudi program celjskega "Olepševalnega in turističnega društva. BAZEN ZA L MAJ • Kopališka sezona je tu. Turistično društvo Rimske toplice bo odprlo bazen za prvomajske praznike, če bo seveda vreme primemo. Zaradi številnih vzdrževalnih del, ki so jih opravih, bo — upajmo — letos v Rimskih še prijetneje. Bazen je polnjen s termalno vodo, ki ima okrc^ 28 stopinj C. Za tem bazenom bodo ix>stopoma odpirali še ostale, najprej verjetno bazen v Šoštanju, ki je prav tako polnjen z ogrevano vodo. CENE Predstavniki vseh gomjesavmjskih turističnih dmštev,. občinske skupščine Mozirje in Celjske turistične zveze so se na sestanku med drugim p>ogovorih tudi o cenah za- sebnih sob, ki bodo letos od 20 do 25 dinarjev, o hrani v gostiščih, ki bo veljala 60 dinarjev in kmečlcem pan- sionu, ki bo 75 dmarjev. Rogaška Slatina bo kaj kmalu bogatejša za nov hotel. Gradnja hotela Donat lepo napreduje. Gre za velik in so- doben hotel, ki ga Rogaška nujno potrebuje. Pohvalno je to, da skušajo gradnjo organizirati tako, da bodo gosta čim manj ovirani. NOV HOTEL 6. stran — NOVI TEDNIK St. 15 18. april 197^ Komunala ZDRUŽEVANJE! Ali se bodo celjske Komu- nalne delovne organizacije — Ceste-kanalizacije, Javne na- prave, Plinarna vodovod, Po- grebno podjetje in po pred- videvanjih" tudi TOZD Vrt- narstvo, ki je sedaj v okvi- ru Hmezada — končno ven- darle združile po nekajkrat- nih poskusih? Ali se bo 590 delavcev odločilo za združeno pot dela in razvoja pod enot- no streho, ki jim bo dajala možnosti boljšega gospodar- jenja in življenja, Celjanom pa boljšo kakovost komu- nalnih storitev? O tem smo se pogovarjali s Stanetom Polajnerjem, direktorjem Pli- narne vodovod, ki vodi 30- članski iniciativni odbor, se- stavljen iz predstavnikov vseh komunalnih delovnih organi- zacij, in ti pripravljajo inte- gracijo celjske komunale. »Cas je že, da po dveletnih razgovorih o integraciji celj- ske komunale končno vendar- le začnemo z dogovori in ob- likovajnem zasnov za združi- tev v enotno asociacijo ko- munalnih organizacij v celjski občini,« je povedal Stane Po- lajner. Kaj narekuje združevanje komunale? »Verjetno je dozorelo spo- znanje, da brez koncentracije kadrov in materialnih možno- sti v komunali ne bomo kos vse številnejšim in zahtevnej- šim nalogam, ki jih v občini postavlja dinamični- razvoj urbanizacije, gospodarstva in družbenih služb. Vse bolj ob- čutimo v komunalnem gospo- darstvu problem Kadrov, za- starelosti in neustreznosti de- lovnih priprav, nezadostnosti komunalnih objektov, skro- mne kreditne sposobnosti, te- žav s cenami in nepovezano- sti, zlasti na področju naložb in investicijskega vzdrževa- nja. Vse to v konč'.ii posledi- ci tudi vpliva na življenje ce- ljskih občanov.« Kaj so torej osnovni moti- vi združevanja celjskih komu- nalnih delovnih organizacij? »Predvsem moramo združiti kadre in mat'jr;alne sile ter doseči največjo izk(jriščenost obeh teh dejavnikov. Uskladi- ti moramo razvoj komunalne- ga gospodarstva, racionalizi rati investicijsko porabo in na ta način zagotoviti večjo kakovost opravljanja komu- nalnih storitev, kar bo v ko- rist občanu, gospodarstva in družbenih služb v Celju. Združena komunalna organi- zacija bo dajala komunalne- mu delavcu tudi večjo soci- alno varnost, možnost bolj- šega strokovnega usposablja- nja, izboljšanje materialnega položaja zaposlenih in takšnih samoupravnih odnosov, ka- kor jih zahteva ustavna re- forma.« Kaj bo opravil iniciativni odbor v prihodnjih tednih? »Do 20. aprila moramo pri- praviti celovito informacijo, ki bo osvetlila različne vari- ante združitve, cilje in poka- zala osnovno zgradbo samo- upravne organiziranosti zdru- žene komunalne delovne orgar nizacije. O tem gradivu mo- rajo razpravljati vsi delavci. Nato pa se bomo dogovorili o izvedbi referenduma.« Lahko na kratko ocenite, kaj pomeni združevanje ko- munale za celjskega občana? »Integracija komunale po- meni možnost za zadostno os- krbo s vsemi najvažnejšimi komunalnimi storitvarm, kot so voda, plin, boljša ureditev okolja in zelenic, boljše delo- vanje vseh javnih naprav, ure- ditev tržnih uslug in pred- vsem večjo kakovost oprav- ljenih del. Za nas, komnnalce, pa bistveno drugačen nastop pri združevanju denarnih sredstev in snovanju hitrej- šega razvoja naše dejavnosti v Celju.« -nd veleMje: DELEGATI KS BELE VODE: Stanlio Go- ličnilc, Silvo Kotnili, Jože Na- potniic, Marija Rezoničnili, Alojz Toplak. ŠOŠTANJ: Rudolf Bajec, Gabrijel Cverlin, Aleksander Čanč, De Costa Anton ml., Stanislav Dolar, Neža Eber- llnc, Ivan Erhart st., Marjan Gorčan, Ivan Gusič, Jože Ja- vornik, Borut Keršič. Bojan Lah, Filip Lesnjak, Jože Mi- kek, Ivan Movh ml., Matilda Naroločnik, Matjaž Natek, Helga Novak, Ivan Ojsteršek in Gregor Rupnik. ' KONOVO: Ivan Črep, Alojz Hren, Jože Karničnik, Franc Kovač. Franc Martinšek, Mi- lan Ocepek, Alojz Ramšak, Franc Seme In Miha Valenci. ŠMARTNO OB PAKI: Alojz Bole, Ivan Brdnik, Marija Ci- gala, Stanko Dobnik, Janko Goričnik, Franjo Karažinec, Franc Kolenc, Franc Košek, Janko Kumer, Bogomir Modri- jan, Karel Napotnik in Alojz Podgoršek. PAKA PRI VELENJU: Vin- ko Hudovfernlk, Marija Jerič, Franc Kline, Franc Lampret In Franc Oštir. CIKROVCE: Štefka Brltov- šek, Helena Cafuta, Ivan Dvorjak, Alojz Koradej, Kon- rad Potočnik. (Delegate iz drugih krajevnih skupnosti velenjske občine bo- mo objavili v prihodn^ števil- ki Novega tednika.) ČLANI DELEGACIJ V KONUSU Industrijski kombinat Konus ima 9 delegacij, v vsa- ki TOZD po eno. Člani delegacij pa so: TOZD Konit: Branko Lajer, Albin Berdnik, Maks Lampreht, Alojz Slapnik in Hugo Škorjanc; TOZD Usnjarna: Anton Hlastec, Jože Vivod, Jurij Tomažič, Vili Ratej, Franc Krajnc, Dušan Podergajs in Janez Makovec; TOZD Netkani tekstih: Štefan Krajnc, Stanko Pire, Štefka Razperger, Štefan Erker, Ivan Kovač; TOZD Koko: Ljudmila Dabanovič, Silvo Komplet, Meta Safič, Angela Pečan, Bogomila Skobeme, Irena Tajnikar, Anka Ribič; TOZD Koterm: Oto Drev, Ivan Lorger, Angela Adam, Franc Potočnik, Zvonko Klokočovnik; TOZD Extremultus: Miro Cene, Jožica Zore, Franc Kropej, Anton Kruhar, Danica Kolar; TOZD Loče: Ignac Mlakar, Terezija Arh, Ivan Fur- man, Veronika Dravinec, Marija Topolovec; TOZD Tehnična konfekcija: Julijan Flis, Viktor Giunzej, Branko Platovšek, Rudi Slatinšek, Gilčvert Elizabeta. DS Skupne službe: Robert Kovše, Vinko Zdovc, Milena Zidanšek, Franc Tavčar, Breda Grum, Miroslav Peško, Janez Šmalc. D. S. POLZELA DELEGATI KS v delegacijo Krajevne skup- nosti Polzela je bilo na ne- davnih volitvah izvoljenih petnajst delegatov. To so: Stanko Novak, Franc Terčak, Stanko Kralj, Ludvik Dobo- vičnik, Stanko Ermeršič, Jo- že Hočevar, Edvard Lah, Jo- že Kočevar, Ivan CajTien, Ma- rija Marovt, Kari Pinter, Štefka Turnšek, Martin Po- lesnik, Lovro Ogris in Jože Uratnik, ki je bU na prvi seji izvoljen za vodjo delegacije. T. TAVČAR KONJIGl BRUMEC PREDSEDNIK Prejšnji četrtek so se sestali Slovenskih Konjicah člani delef cij prosvetnih dejavnosti, ki i *podpisali samoupravni sporaz« o oblikovanju konference delej clj. Konferenco tvorijo delegac) iz osnovne šole Dušana Jeret II. osnovne šole. Delavske ui verze. Vzgojno varstvenega zav da. Temeljne izobraževalne sku nosti, Občinske ljudske knjižni in Glasbene šole. Delegati so i svoji prvi seji izvolili tudi i lovno predsedstvo konference, šteje - tri člane in ima mandati dobo 4 leta. Za predsednika delegati predlagali in izvolili 1 lana Bnunca. ■ Prejšnji četrtek je bil četrti redni zbor upravijalcev celjske podružnice Ljubljanske banke. Uspel je v celoti. Ko je o poslovanju celjske podružnice LB v lanskem letu govoril predsednik njenega izvršilnega odbora EMIL JUG, je med drugim dejal: Ena od pomembmn nalog podruž- nice v letu 1973 je bila tudi, da vire za zagotavljanje dodauiih sredstev za proces reprodukcije išče predvsem v krepitvi depozitne fimkcije. V letu 1973 so se vsa sredstva podružnice povečala za 32 odstotkov, oziroma v znesku za več kot 450 milijonov di- narjev, kar dokazuje, da je podružni- ca uspešno uresničila zastavljene oilje iz smernic poslovne politike na po- dročju krepitve, kreditne zmogljivosti. Posebno pozornost je podružnica namenila zbiranju sredstev prebival- stva, katera so znašala ob zaključku leta 1973 več kot 430 milijonov dinar- jev, kar predstavlja 26 odstotkov sred- stev podružnice. K porastu sredstev prebivalstva je vsekakor tudi pripomoglo vključeva- nje organizacij združenega dela v iz- plačevanju osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. 2e sedanji rezultati dokazujejo, da mora podružnica tudi v tekočem letu nadaljevati z omenje- no akcijo v cilju krepitve kreditne zmogljivosti. Smatram, da je v poročilu dovolj primerjalnih podatkov ki potrjujejo, da je v letu 1973 dosežena zelo ugod- na stopnja rasti posa/nežnih bančnih dejavnosti, predvsem tistih, preko ka- terih je podružnica zagotovila uprav- Ijalcem dodatna sredstva za proces reprodukcije. Skupen obseg kratkoročnih in in- vesticijskih naložb se je povečal za 371 milijonov dinarjev ;ali za 30 od- stotkov. Po izvršilnem odboru imeno- vana komisija za odločanje e kre- ditnih zadevah je v preteklem letu obravnavala 1379 zahtevkov organiza- cij združenega dela in odobrila, oziro- ma obnovila kratkoročne kredite za obratna sredstva v skupnem znesku 2 mdlijardie 360 milijonov dinarjev. Bi- lančno povečanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva je za okoli 21 mihjonov dinarjev,, vendar je potreb- no pri temu omeniti konverzijo dela kratkoročnih kreditov v dolgoročne kredite za obratna sredstva v znesku 158 milijonov dinarjev. Z upošteva- njem teh kreditov je dejansko pove- čanje za 42 odstotkov. Omenjena kon- verzija kratkoročnih kreditov iz po- slovnih sredstev podružnice, je vseka- kor eden od pomembnih, prispevkov k uresničevanju stabilizacijskih ciljev, zlasti na področju metanja proble- mov trajnih obratnih sredstev, čeprav konverzija za gospodarstvo ni pome- nila dodatnih kreditnih sredstev, so bih z konverzijo pomembno izboljša- ni kreditni pogoji, kot so- daljši od- plačilni rok, nižja obrestaa mera in 2-letni moratorij. Na področju kreditiranja investi- cij je podružnica poleg načel vsebo- vanih v samoupravnem sporazumu o poslovni politiki, upoštevala smernice srednjeročnega piana in tekoče eko- nomske politike, kar je anelo odločilen vpliv na strukturro investicijskih na- ložb. Od skupno v letu 1973 odobre- nih investicijskih kreditov v znesku 36B milijonov dinarjev, je bilo name- njeno organizacijam združenega dela s področja industrije 248 milijonov ali 67 odstotkov. Izvršilni odbor podružnice je pri svojih odločitvah dajal prednost pred- vsem investicijskim natožbani za mo- dernizacijo proizvodnje, zlasti tiste, ki je namenjena za izvoz. Razen tega je dajal prednost investicijam z nizko udeležbo gradbenih del in večjo udele- žbo opreme. Skupna vrednost investi- cijskih vlaganj v letu 1973 znaša 918 milijonov dinarjev. Pri teh naložbah sodeluje podružnica z investicijskimi krediti za osnovna in obratna sredstva v znesku 368 milijonov dinarjev, ali v višini 40 odstotkov. Na področju manj razvitih občin so znašala investicijska vlaganja 119 mihjonov dinarjev, pri čemer znaša udeležba bančnih kreditov 87 milijo- nov, od tega iz združenih sredstev 82 milijonov dinarjev. V preteklem letu je podružnica so- delovala s krediti pri sanaciji nekate- rih organizacij združenega dela z na- menom, da se ji omogoči normalno poslovanje in boljši poslovni uspeh. V ta namen je odobrila investicijske kredite v znesku 64 milijonov dinarjev, povečanje investicijskih naložb za 304 milijonov dinarjev. Od omenjenega zneska odpade na konverzijo iz krat- koročnih v investicij SKe kredite za ob- ratna sredstva 158 milijonov. Iz nave- denega sledi, da je degansko povečanje investicijskih naložb za 146 milijonov dinarjev ali za 27 odstotkov. Podružriica je uspešno delovala tu- di na področju deviznega poslovanja, kar dokazuje dejstvo, da 138 orga- nizacij združenega dela ima odprte svoje devizne račune pri naši podruž- nici. Celotni devizni promet, ki ga je op- ravila podružnica v preteklem letu je znašal 1.103 milijonov dinarjev. V letvi 1973 je podružnica odobrila organiza- cijam združenega dela kredite za uvoz repromateriala in uvoz opreme v skup- nem znesku 74 milijonov dinarjev, kar je 10 odstotkov več kot leta 1972. Razen tega je komisija za odločanje o kreditnih zadevah odobrila garanci- je za določene posle v skupni vredno- sti 52 milijonov dinarjev in odobrila sedmim komitentom najetje finančne- ga kredita preko Centralne banke za nakup opreme v znesku 38 milijonov dinarjev. Na področju stanovanjsko komunal- nega poslovanja so bile značilne in- tenzivne priprave za samoupravno konstituiranje stanovanjske dejavnosti. V okviru samoupravnega sporazuma o poslovni ix>litiki za leto 1973, se je podružnica vsestransko vključevala v prizadevanja za pospešitev razvoja sta- novanjskega gospodarstva na območju, na katerem deluje. Posebna komisija za odločanje o zadevah s področja sta- novanj sko-komunalnega gospodarstva, im^ovana iz vrst članov izvršilnega odbora podružnice, je dosledno ures- ničevala smernice začrtane v ix)slovni FKDlitiki in odobrila v minulem letu 1365 stanovanjskih kreditov v skup- nem znesku 69 milijonov dinarjev, kar je sicer za 17 odstotkov manj kot v letu 1972. Posledice manjših kreditnih naložb je iskati v zapoznelem sprejemanju ustreznih predpisov in aktov, ki ure- jajo to družbeno področje. Zapoznela organiziranost na področju stanovanj- sko-komunalne dejavnosti je imelo tu- di svoj vpliv v premajhnem vključeva- nju gradbene operative v stanovanjsko graditev, kar je imelo za posledico, da gradbena podjetja niso izkoristila možnosti najemanja kreditov za pro- izvodnjo stanovanj za tržišče. Načrtovana sredstva za kreditiranje stanovanjske in komimalne graditve so bila v celoti dosežena, medtem ko pri kreditnih naložbah beležimo le minimalen porast. Od načrtovanega po- rasta teh kreditov v višini 95 milijonov dinarjev je bilo doseženo manj kot 16 milijonov , kljub temu, da je po- družnica v preteklem letu odobrila stanovanjske kredite v skupni višini nad 68 milijonov dinarjev. Navedeno potrjuje, da še vedno poraba teh kreditov ne i>oteka po predvideni di- namiki. Vzrok takemu stanju je goto- vo pomanjkanje gradbenega materija in počasno izvajanje obrtnih storitev. \5 — 18. aprila 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 Srečanje z BOJANOM STIHOM, umetniškim vodjem SLG ^Pridite, predstava je!'^ s temi besedami je v svojem uvodniku "vega gledališkega 'lista sezone 1973/'74 za- Bojan štih, umetniški vodja SJoven- jega ljudskega gledališča v Celju. In s ^ besedami je čestokrat vabil, ob vsa- ^ srečanju z ljudmi. Potekla so štiri ta njegovega dela v Celju, z novim letom odšel v pokoj, vendar ni zapustil te- ja. Nekdo od anancev mi je že pred leti jjal, da »štih brez teatra sploh ne more ieti«, in najbrž bo temu res tako. Celj- [0 gledališče je brez dvoma v zadnjih tih bolj kot kdaj koli prej stopilo v ipredje slovenske gledališke ustvarjahio- j. S tem so se seveda odprle tudi ne- itere polemične predstave o delu tega jlektiva, o čemer smo tudi že mi pisali, ijobšimeje ob okrogli mizi, ki smo jo ripravili jeseni lanskega leta. Vedno je ij za povedati o tistem, kjer se kaj do- ija. Nedvomno je to tudi celjska gleda- lca hiša. Zato tudi ta razgovor z Boja- otn stihom, da bi ob »uradnem« slovesu ovedal nekaj svojih misli, ki ga vežejo ft čas in delo v Celju. — Kadar danes govorimo na splošno gledališču, venomer zadevamo ob bese- ico »kriza«. Kaj je po vašem mnenju jedališka kriza (tudi pri nas) oziroma, H sploh je? — Govoriti o krizi gledališča, pomeni jjvoriti o njegovem umetniškem, institu- lonalnem in delovnem značaju. Kajti gle- lliška predstava kot rezultat kolektivnega sla in ustvarjanja vedno doživi ob rojstvu tudi v življenju priznanja in ugovore, ledališče je po svojem namenu ljudska ilturna ustanova m zato je jasno, da so ijvečkrat vsa priznanja in ugovori ena- unerno porazdeljem. Prav zato ne vidim ize in v kolikor je, je to prav gotovo stitucionalnega značaja. Obenem moram iči, da je institucionalni ustroj sloven- kih gledaUšč izredno zastarel, konservati- en. Njihov organizacijski tok je nteživ- snjski. Iz vsega tega se porajajo konflikti, izn; ekscesi. Na drugi strani pa krizo edališča, če smemo o njej govoriti, ustvar- ijo tudi proletkulturniške m elitistične ndence zunaj gledališča. In kadar se te- iu ne moreš več upreti, nastopi doba padanja m razkroja, nemoči. Samo v tem idim krizo aU možnost za krize, medtem 0 o krizi dramsko igralskega izraza ne »rem govoriti. Govorim lahko samo o obri ali slabi kvaliteti, ah o tem, da gle- ilišče na sposobno hoditi v korak s svo- m časom, družbo in zahtevami ustvarjal- ttStl. — Kako torej ocenjujete v tej splošni ledališki sliki položaj celjskega gledališča, aano je namreč, da je celjsko gledališče l»segIo v- zadnjih letih velik razvoj, umet- iško rast celotnega ansambla in se tako »rstilo v vodilne slovenske gledališke hi- 5, čeprav se ob repertoarju zadnje sezone iso pohvalno izrazili sofinancerji kulture 1 drugih občin celjske regije? — Menim, da je nacionalna kultura ne- 6 družbe lahko le ena. To pomeni, da le kulturne ustanove unajo v njeni struk- iri enakopraven položaj. Ta pa nastane ■ z delom m programom, ne pa z gohm ipisom (firmo). Cas, ko smo delili slo-. sn&ko kulturno zgradbo na glavno mesto' I takoimenovano provinco, je v sociolo-j ko-političnem pogledu že mina. Toia še i ' zadržuje kot stara zavest v vrsti slo-j Siskih kulturnih glav od vrha do tal m j irobe. Ker je ljudstvo enoten pojem, je^ *j tudi nemogoče imeti na primer pet iltur. Res je, da je znotraj ljudskega or- ^izma več slojev in več zavestnih tokov. ^ar ni mogoče mimo pojava, da je liakespeare ljudska kultura. Prav t.ako Can- ^, Sokofles in drugi. Iz tega opisujem '^o celjskega gledališča kot enakopravno %o z ostalimi. Tudi zaradi tega, ker si ■^zadevamo ustvarjati socialistično kultu- li. — AU lahko opredelite pojem suciali- "čne kulture? — Ob izrazu socialistična kultura mislim ^ socialistično funkcijo, kar pomeni, da ' dostopna vsem slojem kot enakopravni *' družbenega ustvarjanja. S svojim vse- '^skim pogledom mora biti kritična za- svojega časa m da je kot taka pioces '^obrazbe človeka. Ne strinjam se' z glo- f'i^acijo gospodarstva, že itak smo v zad- petnajstih letih bih preveč pozorni i ftiaterialno proizvodnjo. Menim, da so ^'^ja, izobraževanje, estetsko doživetje ^kopravni elementi pn oblikovanju člo- ^ve osebnosti. Socialistična kultura ni iJ^loško opredeljen vzorec, ampak kon- prispevek k osvobajanju delovnega človeka. Kultura je v bistvu integrirana s političnimi in gospodarskimi sferami. — Rekli ste, da mora biti gledališče spremljevalec svojega časa. Ne samo gle- dališče, kultura sploh. Kako je potem z njeno determinacijo? — če je kultura usmerjena z družbeno zavestjo in potrebami — samo svojega ča- sa, potem seveda odpadeta iz nje tudi Shakespeare, Dante in drugi. Mislim, da ob njej, ob kulturi, četudi je opredeljena v S(Voj čas, seveda če se na splošno pogo- varjamo o njeni grupaciji, o njene«i odzi- vu, potem ima ta kultura ob sebi še en, element, ki jo osvobaja časovnega suženj- stva ali zapiranja s časovno specifičnost. Kot sem že omenil, gre za poskus osvoba- janja človeka. Osvobajanje človeka, pa ng,m je 2!nano,. je trajen zgodovinski proces. V vseh sferah. — Ali ne iščemo lahko tukaj povezavo s teorijo Cankarjevega hlapčevstva? — Cankarjeva teorija o hlapčevstvu je prispodoba stalne nevarnosti dezintegracije človeka vse do smrti. Zato smo pri se- stavljanju repertoarja izhajali iz vsebine, ki odpira vidike socialistične aktivne ljud- ske in prisotoe kulture. — Vendar je bilo na repertoar sezone, ki se bliža h koncu, precej ugovorov . . .? — Ugovori, ki se porajajo ob reperto- arju našega gledališča, imajo različna izho- dišča. Zato je treba vsako izhodišče pose- bej opisati. Mislim, da se vehkokrat zgo- di, da ko te ugovore raziščemo, ostane le malo tehtnega. Res je, da so nekatera besedila težja, vendar zaradi tega ne kaže zmanjševati nivoja vsebinske kvalitete re- pertoarja. Večkrat smo zasledili, da so bi- li kritični ugovori proti našemu delu izre- čeni iz ust ljudi, ki niso videli predstav ali pa so videh samo nekatere, žal je pri nas največkrat tako, da radi kritiziramo brez argumentov. Ponavljam, toliko smo zreli in pametni, da sprejemamo, tehtne ugovo- re, priporočila in nasvete. To*je tudi naša dolžnost. Vendar se na pavšalne ocene ni- smo ozirali in se tudi ne bomo! — Ob tem bi omenil »slovenizacijo« va- šega repertoarja. Mislim, da je bilo nanjo največ ugovorov zaradi števUnih slovenskih dramskih novitet ... — .. seveda, če v družbeno političnem razvoju izhajamo iz lastnih nacionalnih družbenih stališč, zakaj ne bi tudi v kul- turi izhajali iz tega. Saj slovenizacija ni zapiranje pred svetom, ampak je izraz za- vesti o samem sebi. Naša kultura mora biti odprta svetu. Toda svet in sedanji čas morarho doživljati po svoje. Če se sloven- ski radio in televizija in tudi druga gleda- lišča usmerjajo v takšna izhodišča, zakaj se ne bi še mi? Toda slovenizacija je tudi Cankar, Linhart, Župančič . . . — Ob tem bi nedvomno morali poja- sniti nekatere vidike vaše politike odpira- nja gledališča. Celjska hiša je ravno v tem naredila največ v Sloveniji, če ne v Jugo- slaviji. — Mi smo se odprli kot gledališče za- to, ker smo svojo odprtost videh v Ijud- skosti. — Kaj je to ljudskost (v gledališču, od gledališča, do gledališča)? — V ljudskosti gledaUšča vidim pred- vsem kvaliteto. . Naj bom malo ironičen: dobri čevlji so kvaliteta, ljudska oblika čevljev ne pomeni antikvaliteto. Ko igra- mo, hočemo to storiti dobro. In glavna poteza je v tem. Gledališče se ne sme zniževati na stopnjo nerazvite estetske za- vesti, dvigati mora "gledalca k svoji zave- sti. Zato se ravnamo po stari misli Otona Zupančiča: »Za ljudstvo najboljše — komaj dobro!« če pa kdaj igramo pesniško dra- mo, ki je nekoliko težja (Prometej), sto- rimo to zato, ker s tako predstavo odpira- mo nove vidike, ki, jih bomo čez deset let vsi razumeli. — Vrniva se k odpiranju gledališča. — Odprli smo se tudi zaradi povezave z gledalci. Zato smo ustanovili abonma gledaliških amaterjev. ŽeleU smo zbrati gledališke amat^ske delavce iz celjske re- gije. Bili smo prvi, ki smo to storili. Po vsaki premierskl predstavi imamo razgo- vor med ustvarjalci predstave in našinii obiskovalci. Kdor je doživel kaj takega, bo vedel, da smo skupaj našli srečno obli- ko medsebojnega sporazumevanja (prav bi bilo, če bi nekateri, ki imajo ugovore na naš repertoar, bili kdaj navzoči pri takem razgovoru). Organizirali smo že drugo se- zono kozjanskega abonmaja. To pom.eni svojevrstno povezovanje našega gledaUšča z ljudmi s Kozjanskega. Letos je stekel abonma delavske mladine, ki je ravno za- radi pomoči celjskega mladinskega vodstva tako uspel. Oder smo odprli za savinjsko gledališko karavano in za amaterska gle- dališka srečanja. Vrsta naših igralcev ir? Igralk vodi mladinske in amaterske gle- dališke skupine, ki so na srečanjih Naša beseda bile zelo uspešne. Letos bo prvič v gledališču republiška amaterska dramska revija. Organizirali smo vrsto zaključenih predstav za celjske in okoliške kolektive. Kaj naj še torej storimo za ljudskost? — Z delovanjem celjskega gledališča so tesno povezana tudi številna gostovanja. Ne samo v celjski regiji, tudi širše, v drugih republikah in v tujini. Kaj menite o gostovanjih in kako bo z njimi v pri- hodnje? — Med slovenskimi gledališči smo med tistimi, ki zelo veliko gostujejo. Zato smo za prihodnje leto še posebej pazih, da izberemo dela, ki bodo spK>sobna doživeti odrsko izvedbo tudi na manjših m slabše opremljenih odrih, šestdeset ali sedemde- set predstav na gostovanjih v sezoni pred- stavlja za nas velik napor. Toliko bolj, ker mora v sezoni odigrati dvajset igralcev 220 do 240 predstav. — Ne moreva mimo financiranja. Ste izrazita regionalna kulturna ustanova. Ka- ko potekajo pogovori o financiranju vaše hiše? — Naše gledališče je slovensko gledali- šče in tudi gledališče svoje regije. Zato mora finančna konstrukcija potekati iz vseh virov: celjskega (tu je pač glavnina naših predstav), iz regije, v kateri je več kot ena tretjina predstav, in iz nacionalnega vira (medsebojna gostovanja). V našem in- teresu je da pokrivamo celjsko regijo. Za- to smo, ponavljam, pripravljeni se dogo- varjati z vsemi. Tudi upoštevati želje m potrebe te regije. Mislim, da bodo stvari po začetnih težavah dobro krenile. Nismo pa pripravljeni sprejemati ne miloščine in ne diktatov Ne zaradi domišljavosti, .-m- pak zaradi narave stvari rečem, da smo mi kot gledališče prav tako pomembni kot CJorenje. — Ob zakljačku — vaše sporočilo vsem, ki so v dobi vašega vodenja bili ob gle- dališču, v njem ali morda proti njemu? — Po štirih letih dela v (Delju lahko re- čem, da gledam na to obdobje z zadovolj- stvom in hvaležnostjo do vseh, ki so temu gledališču pomagali in dajali oporo. Pri tem mislim predvsem na Skupščino oočine Celje, družbeno politične organizacije, pro- svetne in kulturne delavce, novinarje Ce- lja, pubUko . . . čeprav je bilo nemalo ze- lo težkih trenutkov, se mi zdi, da smo vsi skupaj izvršili nekaj, kar je postalo osnova za rast gledališča. Moram reči, da se bom razen nekaterih izjem lepo spominjal celj- skih dni. O teh izjemah bo pisala nekoč druga roka. V prihodnje bom v ustreznih pogojih nadalje pomagal celjskemu gleda- hšču. — Slišali smo, da mislite ostati umet- niški vodja? — O tem še tečejo razgovori m upam, da bom lahko pomagal v umetniških vpra- šanjih. Oljsko gledališče cenim in si že- lim, da bi ostal na sedanji profesionalni ravni. Nikdar nisem mislil, da ni mogoče ustvariti tudi pomembne kulturne dogod- ke tudi v manjšem mestu. Kultura je ena' in možnosti naj bodo povsod enake. Zato si želim, da tudi finančno stanje ne bd ni- koli, bilo vprašljivo za ta kolektiv in da ne bi bilo ob tem kaj hudega. To bi bila nepoporavljiva škoda za vso slovensko gle- dališko kulturo. V prihodnje pa bom po- magal, kolikor bom znal in zmogel. DRAGO MEDVED Celje: Ameriška l[itara Letošnja zadovoljiva koncert- na sezona gre h kraju. Po uspelih 2 simfoničnih, 2 zbo- rovskih koncertih, Zagrebšldh solistih, Colleglum musicum Iz Maribora, Dubravke Tom- šič, Dejana Bravničarja z Marjanom Llpovškom bo za- ključila abonmajske koncerte svetovno znana kitaristka ALI- CE ARTZT iz Amerike. Tri- desetletna simpatična kitarist- ka je pokazala izrazito glas- beno nadarjenost že zelo zgo- daj. Študirala je kitaro pri Idi Presti in Alexsndru Lag- goyi v Parizu in Julianu Brea- mu v Londonu. Sedaj poučuje v Princetonu in New Yorku, kjer živi. Njen program ob- sega dela od renesančne do baročne glasbe za lutnjo, ki jo je študirala iz originalnih tabulatur (Sylvius L. Weiss, Adrien Le Koi, Francis Cutt- ing, Anthonv Holborne, John Dovvland). Na programu pa ima tudi J. S. Bacha, Maria Castelnuovo ter sodobnika Be- njamina Brittna. Ko je leta 1969 prvič nasto pila v Londonu, so kritik poudarili njeno moč in osvežu joče bogastvo igranja na kita ro. Od tedaj dalje je nasto pala velikokrat na koncertih radijskih in televizijskih sne man jih v Angliji, Walesu, na Norveškem, v Franciji in sko ro po vsej zahodni Evropi Obsežnejša so tudi njena go stovaiija po ameriškem svetu V Jugoslaviji in v Celju kon certira prvič, in to v sredo 24. aprila. VJče STARA LIBOJSKA KERAMIKA — v celjskem Likovnem salonu je izredno zanimiva razstava stare libojske kerami- ke, ki jo je iz svoje zbirke pripravil celjski Pokrajinski muzej. Omenjena razstava sodi v sklop velike umetnostno zgodovinske stalne razstave muzeja, ki bo odprta 22. aprila. Zanimanje za razstavo v Likovnem salonu je veliko. Na posnetku je skupina dijakov celjske gimnazije med ogle- dom razstave. — Foto: Drago Medved ■ ' 8. stran —NOVI TEDNIK St. 15 — 18. apriljs. DOGODKI ŽALEC: DVE AKCIJI Občinski odbor Rdečega križa Žalec bo pripravil v tem mese- cu dve krvodajalski akciji. Prva bo 25. t. m. v Zdravstvenem domu na Polzeli, druga pa Z6. t. m. v 2alcu. Odbor prosi, da bi se te humane akcije udeležili \ čimvečjem številu. T. T. M.SEPE, KRES IN SREČANJA v Preboldu so v zadnjem času po zaslugi prizadevnega mla- dinskega kluba gostovali že najboljši slovenski pevci zabavne glasbe, med njimi Elda Viler in .Marjana Oeržaj. V počastitev dneva OF pa bo v Preboldu prepevala na drugem zabavnem večeru priznana pevka Ma,jda Sepe. Majdo bo spremljal ansambel Vokali. Prebuld- čani, pa tudi ljudje iz drugih krajev Savinjske doline radi obisku- jejo prireditve, na katerih skrbijo za zabavo naši priljubljeni pev- ci, ne le zaradi nizke vstopnine (30 ND), pač pa tudi zato, ker so željni tudi tovrstne zabave. Saj pred delovanjem mladinskega akti- va prej še nihče pomislil ni, da bi v kraju lahko pela tako popu- larna pevka, kot je naša .Majda. Komaj dva dni po končanem Zabavnem več*ru v kinodvurani bodo mladinci skupaj s planinskim dru.štvom priredili na predve- čer Praznika dela kresovanje pri planinskem domu pod Reško pla- nino, naslednji dan pa pripravljajo tam srečanje mladinskih akti- vov žaLske občine. Na ta način bodo mladi PreboldčanJ zares dostojno proslavili dva velika praznika. JANEZ VEDBNIK ŽALEC: ZADNJA SEJA v torek sta še zadnjič sestala občinski zbor In zbor delovnih skupnosti žalske občinske skupščine. Tokrat so odborniki spreje- li resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Žalec v letu 19'4. Na seji so obravnavali tudi nekaj predlogov komisije za siatut občine, nato pa so sprejeli predlog družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skup- no in splošno porabo v občini. Odborniki so sprejeli tudi več predf logov sveta za finance ter prisluhnili poročilu komisije za ugo- tavljanje izvora premoženja. Ob koncu seje so se odborniki poslovilj od nekdanjega župana Jožka Rozmana in se mu zahvalili za njegovo prizadevno delo. Vse odbornike pa so obdarili s spominskimi knjižnimi darili. Prva seja nove oličinske sku£Š^e ^ 2j>. ainila. OBMOČJE: »TAKO SO SE KALILI KOMUNISTI« Kvalitetno in plodno sodelovanje mladih celjske regije in pri- padnikov celjske gamizije je postalo stalna praksa v življenju in delu mladih ljudi. Po uspešnih rezultatih iz preteklega leta so mla- dinci vojaških enot, šol, delovnih organizacij in krajevnih skupno- sti sklenili, da letos pričnejo s tekmovanjem »M1.,ADI V PESMI, BKSEDI IN SPRETNOSTI«. Letošnje tekmovanje bodo mladi posvetili X. kongresu ZKJ, sprejetju nove ustave ter dosežkom v izgradnji samoupravne socia- listične družbe. To bo programirana akcija mladih na kulturo za- bavnem in športnem ter na področju znanja. Delila se bo v" dva dela. Kviz »Tako so se kalili komunisti« bo imel cilj spomniti se ter spoznati odločilne dogodke iz revolucionarne preteklosti KPJ in ZKJ. Drugi del bodo predstavljala najrazličnejša tekmovanja mladih v recitiranju, petju, igranju ipd., amaterskem interpretiranju kla- sičnih glasbenih del, borbenih in revolucionarnih pesmi, zabavnih in narodnih melodij itd. V prvi faai bodo organizirali tekmovanja po posameznih enotah v garniziji in aktivih ZMS v šolah, delovnih organizacijah ter kra- jevnih skupnostih. Sledilo bo regijsko tekmovanje, med posamezni- mi gamizijami in oličlnskiml konferencami ZMS. To tekmovanje naj bi dalo regijsko ekipo s šestimi člani, trije mladinci bi trije pripadniki JLA. ki so pokazali najboljše znanje. SRETEN DESNIC ZEMUN: USPEH CELJSKEGA GLEDALIŠČA Od 12. do vključno 14. aprila se je v zemunski gledališki hiši beograjskega narodnega gledališča odvijal lani ustanovljeni in letos I>rvič ponovljeni mednarodni »Festival monodrame in pantomime«. Zadnji festivalski večer je nastopil celjski igralec Sandi Krošl z monodranio Igorja Torkarja »Požar« in v režiji Jurija Kislingerja. Za nastop na festivalu je bila celjska uprizoritev izbrana izmed nad 30 prijavljenih iz vse države in zamejstva. Sandi Krošl je za svoj nastop v Zemunu prejel srebrno medaljo. festival monodrame in pantomime v Zemunu je svojska gle- dališa prireditev, ki se vse bolj uveljavlja s svojim osnovnim na- menom — znova uveljaviti na odru predvsem igralca. O kakovosti festivala pa pričajo imena sodelujočih kot na primer lanski zlati nagrajenec Slavko Simič, svetovno znani češki pantomimik I^adi- slav Fijalka itd. Letošnji dobitnik zlate medalje je Josip Pejakovič it Sarajeva. jk ŠENTJUR: PRVENSTVO V KROSU v organizaciji TTKS Šentjur je bilo v Slivnici občinsko prven- sitvo v krosu in streljanju. RezulUti streljanja — pionirji ekipno: 1. Šentjur 283 točk, 2. Ponikva 247 točk, 3. Šentjur II 241 točk. Posamezno: 1. Branko Dobnik, Šentjur 135 točk. Pionirke ekipno: 1. Šentjur 222 točk, 2. SUvoica U8 točk, 3. Ponikva 66 točk. Rezultati krosa — pionirji ekipno: I. Slivnica 21 točk, 2. Šent- jur 43 točk, 3. Ponikva 31 točk. Pionirke ekipno: 1. Slivnica 33 točk, 2. Planina 41 točk in 3. Šentjur 42 točk. Posamezno — st. pionirji: Agrei Slivnica; ml. pionirji: Obrez Slivnica; st. pionirke: Vodeb Slivnica in ml. pionirke: Janša Planina. Turnirja v odbojki se Je udeležilo pet ekip. Rezultati — mladinke: Planina : Šentjur 2:0; člani: Šentjur : nanina 3:1, Šentjur II : Planina 3:1, Šentjur I : Šentjur 11 3:2. Turnirja v košarki se je udeležilo pet ekip. Zmagala je ekipa Šentjurja pred Slivnico In Ponikvo. Mali nogomet so igrah na Ponikvi, v Slivnici in v .<»entjurju, udeležilo se ga je 11 ekip. Rezultati: Šentjur : Grobelno 1:1, Šent- jur 11 : Grobelno 4:0, Šentjur I : Šentjur 2:1. M. I. Srečanje z JOŽETOM PEČAKOM ™ ZBURLIIVO Prvič sem Jožeta Pečaka, zaposlenega kot inštruktorja za specialno In telesno vzgojo pri Upravi javne varnosti Celje, videl in spoz- nal-pred (Jobrim letom, ko je v telovadnici pripravljal skupino fantov miličnikov v judu za nastop ob njihovem prazniku 13. maju. Bolj podrobno sva sodelovala na letošnjem re- publiškem prvenstvu v atletskem peteroboju za delavce UJV. Povsod sem videl, da je Jože navdušen nad svojo službo In športom ter da se obojemu posveča z največjo ljubeznijo. To- rej, kdo je pravzaprav Jože Pečak? Tam v Bošincu pn Oo- lenjs-kih Toplicah je Pe- čakov dom. Jože :e bil rojen v delavski družini, ki je štela nič več .n nič manj kot enajst članov — očeta in mamo ter devet otrok. Razumljivo je, da v tako številni družini ni bilo posebnega razkošja, ampak da so živeli skro- mno in v upanju, da bo morda kdaj bolje. Otroci so odraščali in že takrat jim je bila najljubša igra tekanje po prostranih tra- vnikih, plezanje po drev- ■ ju, otroško ruvanje ali pa nabijanje žoge, seveda če so jo le imeli. Tu je pred- njačii Jože, ki je že v rani mladosti kazal vse znake navdušenja za športno udejstvovanje. Tako je bi- lo tudi v šoli, »le da sem se ukvarjal samo s tistim, kar smo imeli. Takrat ni- so bile telovadnice tako založene z rekviziti, kot so danes. Večji del ,6 bil prepuščen naši iznajdlji- vosti,« pripoveduje Jože. Kdaj ste se zaposlUi kot miličnik? »Ker je bil takrat prob- lem zaradi zaposlitve, sem odšel v vojsko. Po vrnitvi so me pregovorili, da bi šel za miličnika. To je bido leta 1961. Rekel sem si, poskusi in videl boš kako bo. če boš uspel, bo dobro, drugače bo pa hudo.« Vam je žal, ker ste se tako odločUi? »Ne.« Resnično? »Resnično.« Jože je bi.1 najprej tri leta pripravnik v Brežicah, potem pa je zajadral v Celje, kjer je še danes. Najprej je delal sedem let na PPM Celje, zdaj pa je že tretje leto na delov- nem mestu inštruktorja za specialno in telesno vzgojo pri Upravi javne varnosti Celje. Zakaj morate posvečati tako veliko pozornost te- lesni pripravljenosti vaših delavcev? »Naš poklic je izredno naporen in zato tudi pd vsakega posameznika za- hteiva, da je maks.malno telesno in f>sihično pri- pravljen. Zamislite si, da, morate nekoga loviti, pa i ti po nekaj pretečenih i metrih zmanjka sape? AU i pa, da moraš nasitlneža ; spraviti iz gostiilne in ne znaš najosnovnejših judo priijemov. Zato tudi na naši šoli v Ljubljani prav temu fKDdročju namenja-. jo veliko posjomost. A ' tudi mi tu v Ceiju. Z rednimi vajami in tekmo- vanji poskušamo vzdržati mafcsimalno mero kondi- cije, ki je nujno potrebna poleg ostalih vrlin za op- ravljanje našega poklica. Večkrat sem bil na vaši šoli v Tacnu pri Ljublja- ni, kjer so pripovedovali, o tem, s kakšno slabo telesno pripravljenostjo prihajajo fant.je k vam in da je to menda eden najhujših problemov. »Napajka je že v šolah, seveda osnovnih, saj spre- jemajo telesno vzgojo več ali manj boLj ' koit nujno ^ zlo, koit pa reaiično po- trebo. V naši šoli pač po- skušamo po najboljših močeh te pomanj'ltljivostI čimprej odpraviti, tako da so naši delavci telesno dobro pripravljeni.« Vam je znanje juda že kdaj pomagalo, da ste se rešili iz I;^akšne neprijetne situacije? »Bilo je pred leti v Bre- žicah, ko sva šla s kole- gom na kosilo. Nekdo je pristopil in mi pljunil v krcEai'k. Seveda nisem ostal neprizadet. Potem pa je navalila večja skupina paiidašev ti&tega, ki je pljunil in začelo se je. V nekaj minutah sva jih s kolegom spravila vse na cesto in gostiilničarka je rekla, da kaj takega še ni videla, da bi lahko dva ukrotila okoli 30 ljudi, če ne bi znal posebnih ve- ščin, bi jo krepko skupila, tako pa se je vse srečno končalo.« Se je v zadnjem obdob- ju spremenil odnos ob- čan — miličnik? »Občutno se je. Občani ne vidijo več v mUičniku samo osebo, ki kaznuje, ampak ki je zato na svo- jem delovnem mestu, da pomaga do reda, če ga ni oz. ga vzdiržuije. Sicer je pa tako. Kdor je pošten in normalen občan, spo- štuje naše delo, ker se tako nima kaj bati, kdor pa je problem, za tistega pa tako sami veste, če nekdo krade, pa bo po- tem sodnik kriv, da ga je kaznoval?« V vaši službi priman.j- kuje kadrov. Kje so vzro- ki? »Vzrokov je več, mislim pa, da je med glavnimi ta, da se ljudje, ki bi se odločih za miličniški po- klic, bojijo ukrepati proti 2aianjcu, če bi napravil - prekršek, kakršnegakoli že. Seveda pa to ni pra- viilno.« Kakšen naj bi bU milič- nik? »Predvsem in samo člo- vek, ki vedno m povsod pomaga na takšen ali dru- gačen način. Seveda mo- ra biti »nabit« z znanjem tetr psihično in kondicij- sko pripravljen. Drugače ni nič.« Imate kaj prostega Ča- sa? »Zelo malo. Kadar ni- sem v službi, sem na športnem igrišču, saj so prav zdaj sindiikailne šport- ne igre v največjem raz- mahu.« Ste poročeni? »Ja, in imam dva otro- ka,« Kam pa jo mahnete ob nedeljah? »Zelo radi hodimo v pla- nine. Tam je mir, svež zrak in spočiješ se. Vsaj za nekaj ur pozabiš na mestni hrup, ki je iz dne va v dan hujši. Samo poglejte ta naš promet, saj peš že skoraj čez ce- sto ne moreš več« Ste morda član planin- skega društva? »Sem, in to v Žalcu.« f »Tam vsako leto organi- zirajo po več kot dvajset prijetn-h earo, dvo ali več- dnevniJi izletov v gore, v Celju i>a tega ni. ZMa' delam tudi slovensko transverzalo in upam, da jo bom kmalu tudi kon- čal.« Kaj pa Triglav? »Stoji.« To vem, ali ste bili že gor? »Enkrat prajv na Trig'a- vu, večkrat pa pri Triglav- skih jezerih.« PraAijo, da gora ni nora, ampak ... Kaj mislite o tem? Nor je tisti, ki to pravi. Zavedajte se, da ni lepše- ga kot v planinah. Veste, planinci smo takšni ljud- je, da kar čakamo, kdaj lahko drug drugemu po- magamo. In kar je naj- važnejše: nadi^ihaš se sve- žega zraka, od.i)očiješ, pa čeprav hodiš.« človek se tako unaika v hribe po sveži zrak, da mu potem pljuča lahko teden dni zdržijo v mest- nem prahu in dimu, kot se bodo začele ribe umi- kati iz Savinje v kakšno č-stejšo reko. Seveda, če bo še kje kaj čistega oz če ne bodo že prej »po- kremle«. »Premalo se zavedamo, kaj nam pomerd narava in zato je tudi ne znamo ceniti ter varovati. Zami- slite si stanje čez nekaj let. To bo tragedija.« Kje ste najraje? »V službi, tam, kjer je razburljivo, ker so-vraž^m monotcnii-o,. v prostem ča- su pa v planinah.« TONlE VRABL Foto: DRA<10 MEDVED gt 15 — 18. aprila 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE SOLA ZA MILIČNIKE - KADETE PISE 9 ROMAN BOBEN Ali ste že kdaj razmiš- ljali o delu miličnika? Go- tovo ste — le, da vsega niste miogii vedeti. Njego- vo delo na lahko — zah- teva veliko požrtvovalno- sti, hrabrosti, odgovorno- sti in predanosti Jiidem. Srečali ga boste na mej- nih prehodih, na cestah, v tovarnah — povsod, kjer je potrebno čuvati življenje ijudi in premo- ženja. Delati mora z za- pletenimi radijskimi apa rati, upravljati najrazlič- nejše sttoje od motorja do helikopterja, rokovati z orožjem, drugače pove- dano poznati mora nešte- to stvari, če hoče biti kos svoji nalogi. In kje si bo pridobil vse to znanje? V šoli za miLičnike-kadete. Imamo jo v Tacnu pri Ljubljani in mnogo naših fantov jo je že obiskalo. Vse je navdušila. Razgo- vori s profesorji, vzgoji- telji, in kadeti so pojas- nili marsikaj neznanega odkrili lepote in težave te- ga tako potrebnega iit zah- tevnega poklica. In ker pač vsi niste mogli obi- skati šole in se neposred- no pogovarjati z ljudmi, ki živijo in delajo v tej ustanovi, bi vam rad po- sredoval vsaj delček tiste- ga, kar smo tam videli tn slišali. šola stoji v čudovitem parku pod šmarno, goro in od tam je le kratek skok v Ljubljano. Prosto- ri, kjer bivajo kadeti, so v modemih zgradbah in prav nič ne manjka za udobno življenje in delo. šola premore čudovite učilnice in kabinete, opre- mljene z vsem koT se p>o- trebuje pri pouku. Ne manjka telovadnice, pla- valni bazen, motopoligon za praktične vožnje z mo^ tornimi kolesi, strelišče, lepo Opremljen športni štadion, klubski prostori — in če še povem, da gra- dijo novo telovadnico, kjer bo tudi mogoče pred- vajati filme, ste si gotovo vsaj malo ustvarili predsta- vo o tam, kakšna je šola. Prosti čas gojenci izkori- stijo za neštete izvenšol- ske dejavnosti. So odlič- ni radioamaterji, fotogra- fi, judoisti, športniki — zelo pa je razvita tudi kul- turno prosvetna dejav- nost. Vsako leto sprejmejo v šolo 150 učencev. In kak- šni naj bi ti učenci bili? Telesno zdravi. To je pr- vi pogoj in zdravniška ko- misija ob sprejemu je ze- lo natančna. Bodoči kade- ti morajo biti tudi umsko dobro razviti in imeti mo- rajo primerne delovne na- vade. To ugotovi psiholog s testiranjem. Znanje pa se ugotovi na podlagi spri- čevala in s pomočjo spre- jemnega izpita. Poleg vse- ga tega pa je važno, da človek občuti tudi nagnje- nje do tega poklica, da je pripravljen služiti lju- dem, jim pomagati in jih varovati. Človek, ki tega ne čuti, ne bo dober mi- ličnik. Te vrline m znanje, ki mu ga bo ta šola dala veliko, so porok, da bo delo takega miličnika uspešno in spoštovano, šolanje bo od letošnjega šolskega leta dalje trajalo štri leta. Veliko je učne snovi, ki jo je potrebno obvladati in zato se šola- nje podaljšuje od treh let na štiri leta. Predmetnik vsebuje tudi vojaške pred- mete in zato so vsi, ki končajo šolo oproščeni služenja vojaškega roka. Poleg splošno izobraževal- nih predmetov kot so slo- venski jezik, matematika, tuj jezik, zgodovina, ze- mljepis itd. so tu še pred- meti, kot na primer: ka- zensko pravo, upravno pravo, kriminalistika, psi- hologija, sodna medicina, motoristika, zveze, milič- niška taktika itd. Ni zane- marjena prva pomoč in telesna vzgoja, ki ima za cilj obvladanje vseh šport- nih panog. Šolanie je popolnoma brezplačno. Zagotovljeno je bivanje, prebrana, oble- ka in obutev, učni priix>- močki, špoitni rekviziti in mesečne nagrade. Po končani šoli je na vrsti enoletna praksa in nato razporeditev na raz- lična delovna mesta (pro- metna milica, mejna mili- ca, železniška milica itd.). Izredno prizadevni pa se seveda lahko odločijo za nadaljnji študij na ustrez- nih višjih in visokih šo- lah. Razpis ste gotovo že brali. Večina vas je tudi videla film o življenju in delu miličnika, pogovar- jali ste se tudi s tovariši s postaj Milice, ki so vas obiskali v šolah, nekateri ste si šolo tudi ogledali. Premislite in presodite, kakšna so vaša nagnjenja in sposobnosti. Ce boste ugotovili, da je to poklic, ki vam bo lahko izpolnil vaše želje in interese, se prijavite na postaji milice. Tam vam bodo pojasnili celoten postopek za vpis in vam povedali, katere dokumente potrebujete. Sedaj pa še za ostale nekaj. Tončku B. in Ivanu M. sem odgovoril osebno, nekaterim še bom. Tistim, ki ste mi pisali, da želite pojasnilo v zvezi s šolo za konfekcionarje pa bom odgovoiril v enem od pri- hodnjih člankov. RADO PLAUŠTAJNER 1 TAJSKA ■ Sredi ravnega Bangko- ka, prestolnice Tajske, se dviga umetni hrib. Nastal je zato, ker je kralj Ra- ma III. hotel zgraditi ve likansko pagodo, vendar se je ta zaradi mehkih tal zrušila. Na njenih ra- zvalinah, hribu, so posta- vili tempelj, Budi v čast. Tempelj, imenovan Wat Sraket, je znan in obi- skan. Tudi zato, ker naj bi bila v njegovi pagodi shranjena Budova kost, ki so JO prinesli iz Indi- je. Na galeriji tega temp tja sem slonel tistega po- znega popoldneva v lan- skem novembru in užival v lepem razgledu tja do skrajnih m.ej obzorij. Takšen je torej Bangkok. V preteklem stoletju je bilo tu naselje brez cest, le vodni kanali so zdru- ževali prebivalce. Proti koncu stoletja so dobili prvo ulico, ki se še danes imenuje Nova ulica, če- prav je najstarejša. Danes pa sem priča utripu 2,5 milijonskega mesta, ki ži- vi po evropsko in azijsko hkrati. Svoje preteklosti se še m otresel, svoje se- danjosti še ne docela do- jel. ■ Preteklost je še v ve dno prisotnem življenju tisočih kanalov in leseniU hiš, sedanjost so vojaške baze Američanov in revo- lucija študentov. Vendar se moja pot po Tajski ni začela z obi- skom Wat Sraketa, tem- več že pol dneva preje sredi živalskega vrta. Tja sva z Milanom zavila najprej, da bi videla sim- bol sreče tajskega kralje- stva, ki ga vodi priljub- ljeni kralj Bumiol. Ta simbol je beli slon, ki me je — naj kar hitro povem — temeljito razo- čaral. Zanj seveda skrbi- jo kot za dojenčka in živi v osrednji lopi Bangkoš- kega živalskega vrta. Ra- zočaranje' je bilo v tem, da slon ni bil bel, le ne- kaj svetlejših lis je imel po ušesih, hrbtu in rilcu Bil je tako malo bel, ka- kor so bili beli sloni, za katere ^o se zadnji indij- ski kralji v preteklosti tolikokrat srdito borili. Zato me tudi napis pri slonovi lopi, ki je pravil, da gledam plemenito ob- ličje belega slona, ni pre- pričal, če bi torej sodit po simbolu, bi moral zlobno zaključiti, da Taj- ci, ki nimajo belega, ni- majo tudi prave sreče. Ker sreča res ni odvis- na od simbolov, jo je bolj iskati v hotenjih in dejanjih ljudi samih. Ko- maj mesec dni pred mo- jim prihodom so Bang- kok in Tajsko pretresli upori študentov. Valovi tega pretresa se še niso umirili in prav gotovo so Tajsko ljudstvo v marsi- čem približali demokraci- ji. Takrat se je v Bang- koku zgodilo nemogoče — študentje so sprožili re- volucijo in pometli so Stoječi Buda v Bangkokn petnajstletno vojaško dik- taturo. Toda obdržali so kralja, šestmtridesetletne- ga Bumibola, ki velja za modrega in doslednega monarha. Videl sem šte- vilna nema prizorišča bo- jev, požganih palač in po- slopij, kar priča, da je bd boj trd. Kako se je zače- lo? V začetku oktobra je policija aretirala trinajst študentov, ki so delili le- take. Maršal Prapas, dru- gi človek vojaškega reži- ma, jih je obtožil komu- nistične zarote. Toda štu- dentje so začeli demon- strirati, vojska je reagira- la, vendar je bilo prepo- zno. Bakla upora je splamtela in dvestotisoč študentov, gimnazijcev tn njihovih somišljenikov se je spoprijelo s tanki in vojaki. Z gorjačami. cock- taili Molatov in nekaj av- tomobili, ki so jih- spre- menili v zasilne tanke, so planili na puške tn stroj- nice. Skoraj dva dni je trajala bitka, od sobote do ponedeljka. Vendar so študentje zmagali še prej, ker je kralj dosegel odstop maršalov in za predsednika vlade imeno- val civilista, pa tudi neki general je rešil študente s tem, ker ni hotel kora- kati nanje. Turistično društvo DOBRNA razpisuje delovno mesto VODJE turistične pisarne POGOJI: ekonomska ali administrativna šola z znanjem nemškega jezi- ka. Osebni dohodki po sa- moupravnem sporazumu. Razpis velja do zasedbe delovnega^ jjaesta. ^. *. • ^ »P E K O« tovarna obutve Tržič, prodajalna Lašle do raz- glednih točk vrh stolpov. Kot ni težko razumeti, nekdaj ni bilo tako, saj je vsak gospodar gradu težU za tem, da bi bil vhod v stolp čim bolj te- žaven in kajpak varen. Zato so bili vhodi v graj- ske stolpe praviloma na- meščeni v nadstropju, včasih v prvem, pogosto tudi v drugem, torej tu- di p>o dvanajst metrov nad tlemi. Razen tega so bili vhodi postavljeni ve- dno na najbolje zavarova- ni strani gradu, obrnjeni proti grajskemu jedru, in nikoli v steni, ki je bila najbolj izpostavljena sov- ražniku. Takšne vhode v grajske stolpe še danes lahko opazujemo po mno- gih gradovih na celjskem območju. Ponekod, kotna primer na celjskem gradu, so danes zazidani, drugod so ohranjeni le kot < votle zidne reže brez podbojev In preklad, tu in tam, če- p>rav redko, pa jih najde- mo tudi še v njihovi pr- votni oblOd. Kadar je stolp stal samostojno, je bil vhod dostopen samo po lestvi, včasih pa so do njega držale tudi stopnicC; ki jih je bilo mogoče od- vreči. Pred vhodom je bi- la skoraj vedno tudi manj- ša lesena ploščad, ki je počivala na konzolah, vzi- danih v steno ali tudi kar na lesenih nosilcih. Tako je bilo grajskim prebival-, cem vsaj v mirnih časih omogočeno, da so priha- jali v stolp in se spuščali iz njega, ne da bi moral biti vsak izmed njih šo- lan telovadec. Kjer je blizu stolpa sta- lo stanovanjsko poslc^pje, sta bili obe stavbi poveza- ni z vzdižnim ali pomič- nim mostom, ki ga je bi- lo ob nevarnostih mogoče odstraniti oziroma z njim zapreti vhod v stolp. Tak- šna vrata so se pK>tlej sicer navadno zapirala od zunaj, vendar pa je bil znotraj nameščen železen drog s kavljem, ki so ga zataknili na obroč na že- leznih vratih in ta.ko pre- prečili, da bi vrata lahko kdorkoli od zimaj odprl. Tako so ravnali tudi ta- krat, kadar se je stano- vanjsko poslopje narav- nost prislanjalo na grajski stolp in je bil dostop do njega urejen na podstreš- ju stanovanjske stavbe. Današnji stolpi s svoji- mi ponajveč golimi stena- mi obiskovalcu komaj še vzbujajo predstavo o svo- ji nekdanji mnogovrstni / uporabnosti. Vendar ve že ljudsko izročilo, da so stolpi rabili tudi za ječe. Skoraj v vsakem stolpu je bil v pritličju poseben prostor, ki so ga navadno uporabljali v ta namen. Pri mogočnejših gradovih je bil ta prostor obokan, pri skromnejših pa le le- seno stropan, vselej pa dostopen samo skozi oz- ko pravokotno odprtino v stropu. Tla v ječah so bi- la ravna, narejena največ- krat iz aphane ilovice, redkeje iz grobe malte. En del prostora je bil včasih še posebej poglob- ljen in ga je bilo mogo- goče pokriti; tu so jetni- ki opravljali svoje potre- be. Jetnike so zvezane skozi odprtino v stropu spuščali v ječo s pomočjo posebnega vitla ali pa tudi kar z navadno košaro^ In kdo so bili nesrečniki^ ki jih je doletela takšna uso- da? Praviloma so bili to hudodelci, požigalci m po- tepuhi, v nemirnih časih uporni podložni kmetje, neredko pa tudi potujoči trgovci, ki so jih bili gra- ščaki nič hudega sluteče zajeli, da bi izsilili zanje odkupnino. In ni se zgo- dilo redko, da so jetniki obtičali tu med podgana- mi in drugo golaznijo, do- kler niso shirali in od gladu pomrli. Vse je bilo odvisno od gospodarjeve volje, saj komu nekj naj bi se nesrečnik, ki je tičal globoko med zidovi, tudi pritožil . . . Plemiče, ki so jih bili zajeli v voj- skah, po navadi niso vti- kali v te ječe, ampak so jim naklonili boljšo uso- do. Izjema so bili plemi- či, ki so postali žrtev ma- ščevanja ali osebnega sov- raštva. Zanje prav tako nI bilo milosti. Kaj vse se je v nemirnih časih v teh je- čah dogajalo, lahko danes le še slutimo. Iz njih ni bilo izhoda in en sam je- čar je lahko v izbi nad je- čo mimo dremal, ne da bi se mu bilo bati pobega zaupanih mu jetnikov. In lahko si mislimo, da jih je včasih v eni sami taki ječi čemelo tudi na dese- tine. št. 15 — 18. aprfla 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 ZREČE NEKDAJ IN DANES PIŠE 8 FRANC KOZJEK OKUPIRANE ZREČE Od petokolonašev so bili določeni naslednji talci: žu- pan Jurij Orož, obratovodja Dušan Hus, visokošolec Milan Mi^avl^k, župnik Jože Bezjak, župn.k'žganK, postajenačelnik Prane Kozjek, lesni trgovec Rudolf Winter, mlinar Ivan Kovač, posestnik Ivan Lamut, trgovec Ludvik Vidmar, krojaški mojster Slavko Pin- ter, tovarniški delavec Bernard Lamut in Jože Go- renjek, kmetje Ivan Oprešnik. Alojz Orož, kovači An- ton Rabič, Al(?j? Burja, gostilničar Franc Ožek, usluž- benec Karel Krašovec in še nekateri drugi. N^kaj dni pozneje so pripeljali tudi Jožefa Lepšino, ki se je vrnil iz fronte. V zreški šoli so talci spali na golih tleh. hrano pa so jim nosiie žene od doma. Med talci je bilo malo takih, ki so znaU nemško. Nemci so 2ačeh s prevzgo- jo, dva predvidena talca pa so čez nekaj časa izpustili: župnika 2ganka in kmeta Alojza Oroža. Vodja zreških Nemcev Grundner se pohorskim kmetom rki hotel za meriti, zato je poslal župnika 2ganka nazaj v Kuni gundo, dočim so zreškega župnika Jožefa Bezjaka od peljaU v mtemacijo. Zreški kaplan Anton Radanovič pa je pravočasno zginil v Ljubljano, ker se mu je že lel maščevati p)etokolonaš Grundner. Govorilp se je, da je odnesel Radanovič zadružni denar s seboj, pustil pa je v Zrečah bogato založeno trgovino in lesno skla- dišče, ki so ga Nemci Z3.plenili. Ker .so v Zrečah zaprli vse imovitejše Ljudi, pobrali pa so jim tudi vso imovino, je bila železnica polna za- plenjenega bogastva. Enajsti dan zapora talcev, to je bilo 26. aprila 1941. leta, so večino talcev zgodaj zjutraj v dveh odprtih kamionih odpeljaU v Slovenske Konjice, kjer so se pridružili talcem iz Slovenskih Konjic in "Vitanja. Po- poldan pa so vse skupaj v zaprtih kamionih odpeljali dalje. Ker je bil most čez Dravo razstreljen. so *ih dolgo časa vozili r>o mariborskih ulicah, končno pa so jih odpeljali v meljsko vojašnico. Ta vojašnica je bila spremenjena v zapor za talce, zbirali pa so jih z vse štajerske in jih nabrali okoli 1200. Na dan, ko so jih pripeljali v Maribor, je bil na obisku sam Hitler. Spremljevalci talcev so jim odkrito povedali, da jih bodo vs lučaju atentata postrelili. V meljski vojašnici so bili tako natlačeni, da se niso mogh gibati. Na eni strani sobe so ležali Zrečani in Konjičani (50). v dru- gem kotu sobe pa je bilo enako število mariborskih profesorjev in učiteljev. Ves čas zapora so jih v vojaš- nici le enkrat zaslišali, pri tem pa so spraševali, h ka- teri politični stranki je kdo pripadal. Vsi skupaj pa so se spraševali, zakaj so jih zaprli. Jože Ciorenjak je namreč menil, da je zaprt zato, ker je pripovedoval vic o Hitlerju, slišal pa ga je Grundner, zato ga je dal tudi zapreti. Talci v Slovenskih Konjicah 1941. Namen zasliševanja pa je bil kmalu znan, saj je spadal v Hitlerjev selitveni načrt, ki je predvideval izselitev vse slovenske inteligence. Med to pa so spadali tudi vaški trgovci, predsedniki in blagaijniki različnih društev, skratka, vaški veljaki. Pri zasliše- vanju so Nemci temeljito motrili vsakega posamezni- ka, ker so iskaU judovske poteze. Vsakdo pa je moral dokazati, da nima v sebi ju- dovske krvi v zadnjih treh rodovih. Tako je Kozje- kova žena Anica morala oditi v Kranj p>o dokumente. V zaporu v Mariboru so bili zaprti internirane! tri tedne, f^ekaj so jih potem preselili v okrajni zap)or, kjer so bih še bolj v gneči. Ce so se želeli sprehoditi okoli mize, so morali sprehod opraviti vsi hkrati, ker se niso mogli srečati. V eni sobi so bili večinama Zrečani in Vitanjčani. Mlinar Ivan Kovač iz Radane vasi pa je ves čas sam odležal v samici in to zato, ker je bil Grundnerjev konkurent. Vseh pet tednov pa v zap>orih niso jedh drugega kot fižol, opoldne zelo redek, zvečer pa ga je bilo v vodi še manj. Ker niso imeli zaporniki nobenega stika s svetom, so nekega dne m:slili, da Hitler slavi končno zmago. Vse mariborske cerkve so zvonile in po ulicah se je razlegalo vpitje. Hail Hitler in Sieg Hitler! Vzrok-temu vpitju pa je bil čisto drugje, nepomem- ben dogodek, ko so iz Gradca prenesli zastavo bivšega avstrijskega pešpolka številka 47 v Maribor. SELITEV v začetku meseca junija 1941 se je v zaporih za- čelo šep>etati. da Nemci ljudi selijo. Govorilo se je tu- di, da jih bodo selih v Slezijo ali Srbijo. V drugi polovici meseca jimija pa so začeli s selit- vami. Največkrat so napravila tako, da so v meljsko vojašnico pripeljali člane intemirancev, katerim so pri- ključili Se nekatere bogatepše ljudi. ♦ ' ■" C/ lil £.HbH vi^U Afcoija prosvetnega dru štva »Prežihov Voranc« Jurklošter pod geslom »Veselo s prosvetnim dru- štvom Prežihov Voranc Jurklošter in njihovimi gosti« se nadaljuje. To pot so pripravah zopet malo »mini turne- jo« v sodelovanju z an samblom »Henček tn nje- govi fantje«. Poleg doma- čih članov, ki so pripra- vili lasten humoristični program, bodo kot gostje nastopili tudi znani in po pravica povedano eden najboljših štajerskih hu- fficri^tov »Celjslti Pol- dek«, igralec Šentjakob- skega gledališča iz Ljub- ljane Andrej Trupej-DreJ- ček, konferanso v prijet- nem šaljivem tonu pa bo- sta vodila novinarka in napovedovalka radia Celje simpatična Dominika Poš in stalni član ekipe Fran- ci Dobršek. Torej, če si žehte pri- jetnega razvedrila, vas organizatorji vabijo na koncerte, ki bodo v na- slednjih krajih: Najprej se bodo ustavi- U v Dramijah ob 11.00 url dopoldne; potem se bodo preselili v Šentvid pri Grobelnem, kjer bo zabavno-glasbena prireditev ob 15.00 uri; Mala vesela karavana bo nadaljevala p>ot na Kozjansko, in sicer se bo- do najprej ustavili v Koz- jem ob 17.30 uri in za zaključek še v Mestinju ob 19.30 uri. Pa še to. Na vsaki pri- reditvi bo tudi nagradno žrebanje vstopnic, kjer bodo obiskovalcem p>ode- lili po tri male praktične nagrade. Prosvetno društvo »Prežihov Voranc« Jurklošter HOM SPET VABI Zelo so se potrudili člani planinskega društva Zabuko- vica. V letu 1973 so veliko naredili, in to največ s prosto- voljnim delom. Seveda so se delovnih akcij udeleževali več ali manj isti člani, med njimi pa so bili zastopani vsi: od pionirjev, mladincev, člani srednjih let in upokojenci. Tudi članice so prišle, kar je še posebej pohvalno. Na letni kon- ferenci društva so izvolili novega predsednika, MIROSLAV.4 PETROVCA, ki je znan planinec in zelo širokogruden do so- ljudi, priljubljen med člani. Za letošnji 27. april pripravljajo vrh Homa veliko slo- vesnost. To bo prireditev na spomin, ko so leta 1944 ob istem času Nemci v Zahomu požgali šest poslopij, misleč, da bodo na tak način pregnali terence, Id so z drznimi akci- jami vznemirjali nemške postojanke po vsej Spodnji Sa- vinjski dolini. Prireditev bodo organizirali s sodelovanjem članov ZB, mladincev, mladih zadružnikov, lovcev ter pri- padniki SLO. Pričakujejo, če bo lepo vreme, da bo vrh Homa kakUi tisoč petsto ljudi. -dk- ANDRAŽ TEČAJ PRVE. POMOČI Občin.ski odbor Rdečega križa 2ale€ vodi v A^, dražu nad Polzelo tečaj I prve pomoči, pri katere^ ^ se bo šestnajst mladij, \ cev in mladink naučilo i najosnovnejših in najvet krat tudi najpomembnej. ših pravil v nudenju prv( pomoči. Znano je namreč, da je pravilna ali neprj. vUna prva pomoč pone, srečencu lahko odločilnj za življenje. Tečaj je brez. plačen in vsi tečajniki gj vestno in z veseljem obj. skujejo. T. TAVCAK Temeljna telesno-kuiturna skupnost Celje \ Kadrovska komisija objavlja prosti delovni mesti j 1. RAČUNOVODJE Pogoji za zasedbo: višja ali srednja strokov- na izobrazba z najmanj 5 let prakse v stroki 2. FINANČNEGA KNJIGOVODJE i Pogoji za zasedbo: srednja strokovna izob-; razba z najmanj 1 letom prakse v. stroki i Stanovanja ni. Pismene vloge z dokazili naj interesenti pošljejoj na naslov: Temeljna telesno-kuiturna skupnost —: Kadrovska komisija, Celje, Gledališka 2. i Razpis velja do zasedbe delovnih mest. : »Odbor za proslavo 30. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda Brežice VABI vse borce Kozjanskega odreda in aktiviste OF Kozjanskega okrožja, da se v soboto, 27. aprila 1974 ob 10. uri udeležijo prosla- ve, ki bo ob 30. obletnici ustanovitve Koz- janskega odreda na Silovcu nad Sromljami. Po svečanem delu proslave bo tovariško srečanje borcev.« USPELA KRVODAJALS Krajevna organizacija RD v Šempetru je minulo sob hmeljarskega doma v Šempetru krvodajalsko akcijo, di, kar je doslej največ. Največ jih je prišlo iz SIP-a ' itd. Med posamezniki je darovat 33-krat kri Anton Gre krat Petfi PuiisarUuk. itd. NJIGE DAN ROSVETNIH DELAVCEV ptioiM, 20. aprila, je |rosvetnih delavcev Sloveiiske Konji- i prosvetaii delavci !ne, pa. tudi vsi upo- . prosvetni delavci, Ido zbrali ob 9. uri usovi jedilnici, kjer j)OSlušali kraitko pre- je Mira Lužnika, čla- puibliškega sveta za 0. Po predavanju Ido gostom predsta- )di mladi konjiški iz- i s kulturnim pro- bi, ob zakuski pa prosvetni delavci iz- li svoja mnenja in govorili o bodočih yih. D. S. iKCiJA '"a v mali dvorani 'udeležilo 183 Iju- ,32, LIK Savinja 27 »*«nko Klančnik, 25- Foto: T. Tavčar V Atomskih toplicah NITI ATOMA PROSTORA Kljub temu, da se prava turistična sezona še sploh ni začela, imajo v Atomskih To- plicah velike težave. Vsak dan, tako so nam povedali v recepciji, dobijo cele kup>e po- šte iz vseh republik Jugosla- vije in inozemstva (tudi ZDA in Kanade) z željo, da jim rezervirajo sobo za letovanje, žal pa morajo vse odkloniti, ker je že vse do konca sep- tembra zasedeno. Tako ni več prostora pri zasebnikih, kjer imajo okoli 40 ležišč, ijiti v turističnih prikolicah. Ostane še samo možnost taborjenja- (seveda, če imaš šotor!) ali kratki enodnevni izleti (ti pa so na žalost primerni samo za bližje). Trenutno imajo vsak dan čez teden po 200 gostov (pre- vladujejo Avstrijci in Nemci, ki so na dopustu v Rogaški Slatini in se v Atomske Top- lice vozijo kopat!), ob sobo- tah, nedeljah in praznikih pa se ta številka poveča za 150 odstotkov! Seveda bo ta šte- vilka znatno večja, ko se bo začela prava sezona. TTG, ki je prevzel Atomske Toplice, pa ne drži križem rok. Do konca maja bodo končali z gradnjo novega ob- jekta — terapevtskega oddel- ka, kjer bodo kopalne kadi, zdravstvena služba in dvaj- set postelj za težko pokretne. še letos pa bodo v neposred- ni bližini začeli graditi mo- tel, s čimer bodo ublažili po- praševanje po prenočitvenih kapacitetah. Torej Atomske Toplice so zadihale s polnimi pljuči, žal pa v njih ni niti za atom prostora, razen če prespite pod šotorom, v avtu ali na bližnjem skednju, ško- da je, da še zdaj ni ob baze- nu niti enega športno-rekrea- cijskega objekta, saj navse- zadnje tja ne zahajajo samo bolni, oziroma tudi slednji bi poleg kopanja potrebovali še primerno rekreacijo. Pogojev pa ni. T. VRABL Žalec AKTIVNE STAREŠINE Aktiv zveze rezervnih voja- ških starešin v Ferralitu, ki šteje skoraj 30 članov, je skupaj s Komisijo za šport in rekreacijo organiziral tekmovanje v streljanju z vo- jaško puško, ki se je vršilo v okviru obrambnih priprav. Streljanje se je vršilo dne 4. 4. v Libojah. Tekmovanja se Je poleg ve- čine rezervnih vojaških stare- šin udeležilo še 22 mladincev in članov kolektiva. Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih skupinah. Pri članih do 35 let so bili najboljši: 1. Jelen Rudi, ki je dosegel 38 krogov 2. Kisovar Danijel, ki Je do- segel 36 krogov 3. Pražniikar Emest, ki je do- segel 33 krogov Člani nad 35 let: 1. Godec Ivan, ki je dosegel 27 krogov 2. Breznikar F^ranc, ki je do- segel 26 krogov 3. Volavšek Božo, ki je dose- gel 21 krogov DANIJEL KISOVAR POGUMNI IN... To so naši fantje v modrih uniformah, -ki skrbijo za vsakršenkoli red. Izrabili smo zadnje srečanje z njimi, ki ni bilo na cesti ali na sodišču, ampak na športnem igrišču atletskega društva Kladivar. Imeli so del svojega prvenstva in to v atletskem peteroboju, kjer se je pomerilo osem ekip s po štirimi tekmovalci: UJV Kranj, iVIaribor, Ljub- ljana, Nova Gorica, Novo mesto, Murska Sobota in Celje ter posebna četa RSNZ in šola RSNZ. Tekmovali so v pe- tih disciplinah in to plezanju po vrvi, metu bombe,, skoku v daljavo in tekih na 100 in 10(X) metrov. Kljub temu, da niso profesionalni športniki, so pokazali veliko mero pri- pravljenosti in vzdržljivosti, da vztrajajo tako na športnem pKKiročju, kot predvsem v svojem težavnem poklicu. Orga nizator zanimivega tekmovanja (ogledali so si ga tudi Janko Ževart, predsednik Občinske konference SZDL, Peter Šprajc, zvezni poslanec, Igor Lotrič, Matko Kosi in drugi s celjske UJV, Anton Cof, i>omočnik republiškega sekretarja in drugi) je bila UJV CJelje. Poprašali smo štiri tekmovalce in organizatorje celjske UJV, kaj jim pomeni današnje tekmovanje, kaj jim ix>meni poklic miličnika, kaj jim po- meni vso to trdo delo . , ALOJZ HRNCIC, zaposlen na oddelku milice Vransko, drugače iz Celja: »Letos sem prvič tekmoval na takšnem tekmovanjti in moram prizna- ti, da mi je všeč. Takšna tek- movanja so potrebna ne to- liko zaradi samih športnih re- zultatov, kot 2!aradi tega, da vzdržujemo potrebno kondici- jo za naše naporno delo in da se — nenazadnje — po tem napornem delu tudi malo »razrekreiramd«. Sem rojen v Celju, živim z družino v Žal- cu, v službi pa sem na Vran- skem, torej zajemam »kom- pletno« Savinjsko. Zelje? Da hi do naše službe bili vsi, zlasti pa oni »visoki«, bolj ra- zumljivi. Zdaj se dogaja, da nas prav ti najbolj žalijo pa .xTrrwrk»T »»/^n«« . " čeprav so oni kir^ krivi. To . A^^, BRODAR prvo le- ni nrav « *° zaposlen v Celju, doma Ml piu,v ...« ^ Prebolda: »Kljub temu, da sem prvo leto v službi, mo- ram reči, da sem zadovoljen in to predvsem zaradi odlič- nega kolektiva sodelavcev. Služba je služba, vendar ved- no poskušam, v kolikor se le da, da stvari čimmanj kom- plicirano rešim. Tudi današ- nji zmagovalec Andrej Krebs je doma iz Sešč pri Preboldu, kar je dokaz, da smo t-am vsi. dobri. To je velika zasluga Adija Vidmajerja, ki nas je že v šoli navdušil za ix)k3ic in šport. Želje? Občan se naj ne boji miličnika, ki stvari re- šuje življenjsko in tako naj na njih tudi občan gleda.« VLADO ŽUŽA, 1. letnik šole RSNZ, doma iz Prebolda: »Na tem tekmovanju sem na- stopil prvič, saj sem komaj pred dobre pol leta vstopil v šolo za miličnike, kar mi ni žal. Vsem mladim priporočam to šolo, vendar se morajo že v samem začetku sprijazniti s popolno disciplino, kar je pogoj za vse ostalo. Za da- našnje tekmovanje se nisem posebej pripravljal, ravno to- hko, da sem se malo razgi- bal. Tudi sam se moram za- hvaliti Adiju (Vidmajerju — op. p.), ki je hotel, da nekaj naredim. Odnosa občan —mi- ličnik konkretno sam še ne poznam, vendar menim, da mora biti vedno korekten z obeh strani.« ALOJZ HORVAT, Uprava javne varnosti Celje: »V iz-, redno čast si štejemo, da je republiški sekretariat za no- tranje zadeve zaupal organi- zacijo republiškega prvenstva v atletskem peteroboju naši upravi javne varnosti, šport- na tekmovanja v organih' za notranje zadeve niso nič no- vega, saj jih izvajamo že od leta 1945 dalje, vendar pa mo- ramo letošnjim tekmovanjem posvetiti večjo pozornost in Jim dati poseben pomen. Le- tos namreč praznujemo 30- letnico ustanovitve varnostne službe v novi Jugoslaviji — samoupravni, socialistični skupnosti. Ta pomemben zgo- dovinski jubilej pa moramo počastiti z rezultati našega zahtevnega dela na vseh po- "dfoJaUir to^jjfc^di Ipprtpem.« 14.stran —NOVI TEDNIK St. 15 18. aprila 1974 j^OVI TEDNIK ZA SODOBNO KMETIJSTVO Obisk v Imenem Zlat ko Kunst, upravnik za- družne enote Kmetijskega kombinata Hmezad Žalec v Imenem pripoveduje o tem, da jim trenutno primanjkuje gnojil in kako se okoli 400 kmetov na njihovem področ- ju vse bolj preusmerja oz. specializira v živinorejo z mlekarstvom, vinogradništvo ali v pridelovanje jagod in ribeza. V Imenem imajo zadružno enoto Kmetijskega kombina- ta Hmezad Žalec. Ta je vse- kakor p>otrebna, če pomisli- mo, da je na področju Polja, Imenega, Virštajna, Podčetrt- ka tn dehK) tudi Olimja oko- li 400 kmetov, katerim je ukvarjanje s kmetijstvom glavni vir dohodka. Zaenkrat je še malo takšnih, ki hodijo v tovarno, če pa že hodijo, si v popoldanskem času po- skušajo z delnim kmetova- njem izboljšati kos kruha. Medtem ko so pred leti kmet- je v Imenem in okolici še več ali manj životarili in se ukvarjali z »vsem in ničMner ix)šteno«, pa so na prigovar- janje zadruge in po zaslugi njene strokovne in material- ae p>omoči začeli misliti dru- gače. Ker je pač področje takšno, so se odločili za šti- ri veje specializacije: živino- rejo z mlekarstvom, vinograd- ništvo ter v zadnjem času go- jenje jagod in ribeza. Tako trenutno goji jagode sedem kmetov (od 10 do 40 arov), ribez pa osem (predvsem v okolici Virštajna in DobleSi- ča), vse skupaj pa p>o dolgo- ročni pogodbi preko kombi- nata prodajajo celjskemu Etolu. Pridelovanje jagod in ribessa bodo v letošnjem in naslednjem letu še povečali. saj so uvideli, da s sorazmer- no malo dela lahko dobro za- služijo, »Trenutno je največji pro-' blem, ker nimamo imietnih gnojil, saj smo jih letos pro- dali veliko več, kot lani. Po- leg tega so jih nekateri pozi- mi, ko se je govorilo o zviša- nju cen, toliko nakupili, da zdaj za druge ni. Cene pa so ostale iste. Sama proizvod- nja sicer zaradi tega ne trpi, je pa vprašanje, kako bo v maju in juniju glede dogno- jevanja,« pripoveduje uprav- nik Zlatko Kunst. »Precej te- žav je tudi pri proizvodni ce- ni, ki je trenutno višja kot prodajna. Krmila in vsi osta- li stroški so se podražiU, pro- dajna cena pa je ostala ista. Ta problem je najbolj pereč zlasti pri živinoreji, kljub te- mu pa moram povedati, da pri nas odkup živine teče normalno. Cene mleka so se 15. marca tako dvignUe in mi- slim, da bo zdaj boljše.« V Imenem in okolici je ze- lo malo kmetov, ki ne bi so- delovali z zadrugo. To sode- lovanje poteka preko organi- zirane proizvodnje (pitanje bikov, telet, razvoj perutnl- narstva, povečanje proizvod- nje mleka itd.) in kreditov, kjer dobro dela hranilno-kre ditna služba. Tako so lansko leto razdeUli za 140 starih mi- lijonov din kreditov kmetom za razvoj vinogradništva, ri- beza, j^od, gradnjo hlevov in silosov itd. Za letos še ne ve- do s kakšno vsoto bodo raz- polagali, kar je glede na poz- ni čas vsekakor neugodno. Kombinat še daje proizvodni kredit in tako imajo trenutno zunaj okoli 300 starih milijo- nov din. »Drug izredno aktualen problem pri naš je pomanj- kanje delovne sile. Ljudje so že stari in več ali manj nima- jo naslednikov, če pa jih ima- jo, bežijo v dolino v tovar- no. Redki ostanejo doma. Mi- slim, da bi bilo nujno, da bi v naši dolini jKJStavili večji obrat in zaposlili domačine, ki bi v popoldanskem času še vedno lahko doma pomagali in vzdrževali kmetijo,« je sklenil razgovor Zlatko Kunst, upravnik zadružne enote KK Hmezad Žalec v Imenem. TONE VRABL Dela v hmeljiščih so se že pričela s polno paro. Na posnetku vidimo delavce KK Hmezad Žalec, ki so že pričeli obešati vrvico za nove sorte hmelja atlas in aurora, ki ga bodo letos posadili več deset hektarov. Foto: T. Tavčar ZA KMETA DOBER Kako bodo gospodarili na kmetijah brez osnovnega strokovnega znanja? Na kmetijah, oddaljenih od industrijskih krajev, je še ne- kaj mladincev, ki bi se radi vpisali v šolo za kmetoval- ce, pi jih ne sprejmejo, ker niso zispešno dokončali osem- letke. Tako je povedal pre- davatelj v kmetijski šoli, fct. dobro pozna razmere na kme- tih. Kako torej pomagati ta- kim kmečkim fantom in de- kletom, ki bodo verjetno os- tali na kmetijah — ali jih bo- do zapustili zaradi tega, ker ne bodo znali dobro gospoda- riti? — da bi si nabrali os- novno strokovno oziroma po- klicno kmetijsko znanje? Nekateri predavatelji v šo- lah za kmetovalce menijo, da bi tisti mladinci, ki niso us- pešno končali osemletke, res težko sledili pouku. Zaradi tega se jim zdi prav, da se ne morejo vpisati. Takih kmečkih mladincev, ki uspeš- no končajo osemletko, pa se premalo vpiše v njihove šo- le. Komaj jih zbero toliko, da obdržijo razred. Z izobra- ževanjem kmečke mladine pa ne bi mogli biti zadovoljni niti takrat, če bi kmetijske šole napolnile vse sedanje učilnice do zadnjega kotič- ka. Urejanje kmetij gre veliko hitreje kot izobraževanje kmetov. Morda bomo imeli čez 10 ali 20 let le še 50 ah 40 kmečkih družin. Toda to bi morali biti sodobni kmetje z urejenimi kmetijami in vi- sokimi dohodki. Koliko pa jih bo imelo ustrezno izobror zbo? Zdaj jo ima v vsej Slo- veniji le okrog 2 odst. vseh gospodarjev. Ce se vpis v šo- le za kmetovalce ne bo zve- čal in če bi se še v drugih kmetijskih šolah strokovno usposabljalo vsaj še toliko kmetov kot v teh, bi jo ime- lo čez 10 let le okrog 10 od- stotkov. Tako izobraževanje torej ne bi zadoščalo niti za Ttadomestilo starih gospodar jev, če bi imeli ie vsi us- trezno poklicno izobrazbo — a kaj zdaj, ko želimo in mo- ramo razmere v kmetijstvu hitro izboljšan?! Nekateri kmečki mladinci ne marajo obiskovati kmetij- ske šole, drugi ne morejo. A zakaj niso vsi uspešno kon- čali osemletke? Nekaterim je učenje šlo tr- do. Veliko jih je tudi takih, ki niso imeli- časa za učenje, ker so morali pomagati pri delu na kmetiji. Mnogi niso bili poučeni, da se je tudi za kmeta treba učiti, če želijo dobro gospodariti, in so za- to zanemarili učenje v osnov- ni šoli. In ne nazadnje, uči- telji posvečajo več skrbi tis- tim šolarjem, ki se odločijo za druge poklice. Ko taki fantje in dekleta doraščajo, drugače gledajo na kmetijsko izobrazbo kot ta- krat, ko so bili v osemletki. V šolo za kmetovalce pa se ne morejo vpisati zaradi tis- tega, kar so zamudili pred le- ti. . Pouka v .kmetijslcih šolah ne smemo podcenjevati. Ne moremo pa niti mimo dej- stva, da mladinca ne sprej- mejo v šolo za kmetovalce, češ da ne bi mogel slediti zahtevnemu pouku, na kmeti- ji bo pa ostal vzlic temu. Ka- ko izobraziti take kmečke fante tn dekleta, ki imajo na- men obdelovati kmetije, pa se po sedanjih predpisih ne morejo vpisati v šole za kme- tovalce? Pustiti Jih brez vsa- ke kmetijske izobrazbe, po- meni, obsoditi velik del za- sebnih kmetov na zaostaja- nje. Kmetijska pospeševalna, služba ima premalo strokov- njakov, da bi jim bili stalni svetovalci. JOŽE PETEK t. 15 —• 18. aprila 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 V LAŠKI OBČINI NEPOmUlVI DO PROBLEMA SAVINJE, KIJE Zapisali smo potel< reakcij iz Laškega, odkar je onesnaženje Savinje doseglo svoj sedanji obseg. Zapisali zato, ker občani v tej občini mislijo, da so odgovorni v občini brezbrižni in neučinkoviti. Kaj menijo o krivici ljudje, kaj analize. Problem prerašča iz gospodarsko-zdrav- stvenega v samoupravno politični okvir. Ljudje se vprašujejo, kako je mogoče, da ob tako jasno izraženem javnem mnenju ni nikogar, ki bi nanj zadovoljivo odgovoril? In zvedeli bomo, kaj je na poslansko vprašanje v odgovor izvedel poslanec dr. SAMO PEČAR, pa tudi, lslansko vprašanje je odgovoril republiški se- kretariat za urbanizem, kj med drugim vsebuje tudi naslednje: % da se pristojni orga- ni, odgovorni za vodno gospodarstvo in varstvo voda, niti na tihem niti urajdno ne bodo sprija- znili z dejstvom, da je Savinja industrijski ka- nal ... 0 da se stanje reke Savinje naglo in hudo slabša, da je bil izvršen sistematski pregled vse industrije in obrtnih pod- jetij v celjskem industrij- skem bazenu in # da je inšpektorat nar locžiil vsem delovnim orga- nizacijam, ki fatalno vpli- vajo na spremembo vod- nega režima, nalogo, da do konca leta (1973) izdelajo projekte za ča- ščenje svojih odpadnih vod m si poskrbijo vod- nogospodarsko soglasje. Takšni primeri so taksa- tivno našteti: železarna štore, »EM(D« — Celje, »Etol«, Cinkarna, »Libela«, »Metka«, »Zlatarna«, Za- vod za rehabilitacijo in- validov. Tovarna nogavic Polzela, »INDE« Vransko, »AERO« Celje in »Izlet- nik« — Celje. (Za vsako od teh navedenih podjetij je v odgovoru tudi nave- deno, kaj mora storiti, ozi- roma kakšne naprave oskrbeti.) OD ALPSKE REKE DO SMRTNEGA TOKA Odgovor sekretariata za urbanizem vsebuje tudi analizo onesnaženosti Sa- vinje. Od izvira do Letu- ša daje Savinja ob sred- njem vodostanju prerez alpske reke prve katego- rije, bogato zasičene s ki- sikom. Do tu si zasluži petioo. Za izlivom Pake v Savinjo (Paka je brez živ- ljenja tudi pri srednjem vodostaju) je nekaj časa Savinja usodna za življe- nje v vodi, se pa postopo- ma izboljša do Celja, do koder teče pri srednjem vodostanju normalno za- sičena s kisikom in je usodna le ob nizkih vo- dostajih. Za izlivom Voglajne V Savinjo dosega Savinja smrtno dozo one- snaženja, ki odgovar- ja ekvivalentu več kot pol- milijonskega mesta (Za- greba). Toda tudi pri tem onesnaženju, gre za gospo- dinjske odpadke in feka- lije, bi bila Savinja dovolj zasičena s kisikom, če bi ne bilo onesnažitve s ki- slinami, strupi in olji. In še nekaj zvemo Iz poročila, ki ga vgebuje odgovor dr. Samu Pečar- ju: Na vsem porečju Sa- vinje deluje 26 čistilnih naprav, ki ne odgovarjajo zahtevam in da je učinek čiščenja odpadnih vod ko- maj 30-odstoten, kar pa spet pokvarijo smeti, ki jih i>ovzročniki nesnage odlagajo naravnost v vo- dotok. Po vsem vsaj nekaj ve- mo. Kdo vse je kriv, kak- šna je resnično Savinja, vemo in da ni nič boljša od lanskega leta — tudi vemo, tako pravijo občani v laški občini, ki so ime- li priložnost seznaniti se z odgovorom poslancu dr. Pečarju. KAJ MENIJO LAŠČANI? Balkoni najlepših sob novega zdraviliškega po- slopja so obrnjeni k Sa- vinji. Pod okni zdravili- šča teče umazana, zdaj si- va, zdaj rumena, zdaj rja- va in zdaj vijolična reka. In zaudarja. Zlasti, kadar je nizek vodostaj in ka- dar voda s primesmi ob pripeki naglo izpareva. Upokojeni LEOPODL POGLAJEN iz Rečice pra- vi: »Ce grem v Laško, grem po skrajno desni spreha- jalni stezi zdraviliškega parka ali pa ix> cesti. Ob Savinji tega ne tvegam, če je vroče. Hud astma- tik sem in močno me začenja du^iti...« Torej ni samo pogled sporen, marveč tudi oz- ročije. Ljudje, ki se kaj spoenajo na biologijo, se bojijo še hujšega, tega, da se bo usmradila voda še bolj in postala kot kužna brozga. Pustimo tokrat ribiče či- sto ob strani, čeprav bi, v to bodimo prepričani, bili neusmiljeno ostri in obtožujoči. Povprašali smo načelnika za gospodarst- vo Hinka Wiminerja, kaj o problemu sodi in kaj so ie storili: »Storili smo vse. že ne- kaj . dni po tistem, ko se je Savinja prvič strupeno obarvala, smo reagirali. Zdaj smo pred silno ab- surdno odločitvijo. Cez milijardo" naj bi investi- rala predvidena skupnost za čiščenje odpadnih vod v Laškem. Sprašujemo se, če ni to navsezadnje za- pravljanje denarja, ko pa bo iz čistilnih naprav te- kla v Savinjo voda nepri- merno čistejša od brozge, ki po koritu reke v La- ško priteče? . Predsednik turističnega društvia v Ri^mskih Topli- cah JOŽE KAJTNA je ma- lone vzrojil, ko smo se nanj obrnili z vprašanjem, če so tudi oni prizadeti zaradi Savinje, ko pa ima- jo lep in prostoren pro-. stozračni bazen: »Turistični kraj je uspe- šen le, če je vse tisto, kar. narava daje in nudi, zdra- vo, čisto in izvirno. Tu- rist, M pogleda v Savinjo, dobi občutek nezdravega in strupenega okolja. Da o ribolovnem turizmu ne govorimo in o smradu, ki ga Savinja še razširja. Umazana Savinja je prob- lem vseh ljudi, od izliva Voglajne do izliva v Savo in še naprej po Savi.« In res! Koliko ljudi, ki ne poznajo nastanka in delovanja termalnih vrel- cev, misli, da voda iz Savinje prodira do vročih zemeljskih plasti ter od tam nazaj. PETER PODBEVŠEK, upokojeni rudar in sekre- tar ZK v Laškem, takole pravi: »Rudar, delavec, ki dela v zadušljivem ozračju, dobro ve, koliko je vred- no, če more preostanek dneva živeti v iistem, zdravem okolju. Res je delo in z njim kruh prva stvar. Je pa grenak tak kruh, ki ga ješ v zavesti, da je kupljen iz profitov na račun zdravja in do- brega telesnega počutja soljudi.« VPRAŠLJIVE INVESTICIJE Ob investiciji, nad ka- tero se vpra.šuje Hinko Wimmer, je še ena, mno- go večja. To je zdravili- šče. OkoLi tri in pol .5ta rih milijard bo vloženih v gradnjo v sedanji fazi v takoimenovanem A pro- gramu. Od marsičesa še, toda predvsem pa od oko- lja bo odvisno, če bo pri- šlo do naslednjih progra- mov. »Pri Laščanih mi je naj- bolj všeč, kar znajo ceniti, kaj pomeni lepo urejeno okolje, in da so za to vedno pripravljeni kar največ storiti.« Tako posredno odgovar- ja na vprašanje, če se bo- do Laščam morda nazad- nje le sprijaznili s sta- njem, kakršno je, uprav- nik zdravilišča in repub- liški poslanec MIHA PRO SEN. In še dodaja: »Umaknili smo se oa ceste in železnice z loka- cijo nove stavbe, da bi se umaknili hrupu. Pa smo slabo storili. Pogled na mrtvo Savinjo bo 2xirav- ja i>otrebnim kaj malo spodbuden. In če smo že pri tem vprašanju, mi zdravilišča ne moremo lo- cirati drugam, proč od vrelcev. Mi druge iZbire nimamo... In kdo bo pripravljen sofinancirati predvideni B in C pro- gram v tako tvegano oko- lje? Ali se zaradi uma- zane Savinje utegne stori- ti, da bomo ob investicije, ki bi znašale čez deset milijard.« Vsak, s Icaterim smo govorili, zatrjuje, da je obsodba onesnaževanja Savinje v vsakem obča- nu, ki živi na levem ali desnem bregu te reke od Celja do Zidanega mosta. Zato moremo rfeči, da so imenovani v tem sestav- ku govorili v imenu svo- jih soobčanov. Torej ro- kavica je vržena, kdo jo bo i>obrail!? Kdo je zdaj na potezi, kajti v laški občini so nepomirljivi do tega pro- blema in se ne mislijo privaditi molče. In pra- vijo tudi to, da je priza- detost te občine v regiji eden od preizkusnih kam- nov solidarnosti ter med- občinskega sporazumeva- nja ter sodelovanja. JURE KRASOVEC Romantično laško Cisto zares narava ni mogla dati lepšega ko- tička za zdravilišče, kot je Laško. V tej prijetni dolinici, med hribi in gozdovi, ob bistri Savinji pod vznožjem starega gradu, v tem svežem in zdravilnem zralai in v termalni vodi se bolniki ne vračajo le ponovno k zdravju, marveč se tiidi duševTio razvedrijo in odpočijejo ... Ne. Norčujemo se iz vas. Tako dobesedno piše časopis »DOM I SVIJET« v svoji 13. številki iz leta 1923, ko je bilo zdravilišče v Laškem obnov- ljeno. Turistični priročnik Baedecker med obema vojnama opisuje Laško in njegovo zdravilišče ob bistri Savinji potnikom iz vse Evrope kot vrhu- nec prirodne lepote na vožnji med Dunajem in Trstom. Brez komentarja ... 16. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 18. april 197^ st. 15 18. aprila 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 OBLETNICA KOZJANSKEGA ODREDA Ob tretji obletnici us- tanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila 1944 je bil ustanovljen v Silovci nad Sromljami Kozjansiii odred. V počastitev tega pomembnega dne za Koz- jansko pred tridesetimi leti, organizirata 27. apri- la 1974 občinska ZZB NOV Brežice in odbor Kozjan- skega odre' sprotno, celo nekoliko zado- vojna je bila. Vstala je in mi podala časopis ter poka- zala na horoskop. Prečital sem: V NEDELJO GOVORIŠ S TISTIM, KI JE Z El^O NOGO V ZAPORU. j Torej je vse te ljudi, o ka{ terih me je spraševala, v nedeljo videla in zdaj ji ra- dovednost ne da miru! Pa je res zanimivo. Kdo bi le bil to? t. 15 — 18. aprila 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 PROMETNE NESREČE KOLO GA JE POVOZILO SREČKO HREN, 19. iz Boharlne, se je peljal s kolesom s poniožiiim motorjem iz Konjic proti Mariboru. Pri odcepu ce- ste proti Tcpanjsliemu vrhu ga je preliiteval s tovornjakom s prikolico Kranjčan VALENTIN KLEIVIENCIC, 33. Nenadoma je tačel Hren peljati nestabilno in tako je padel pod zadnje kolo prikolice in obležal mrtev. STEKLA JE ČEZ CESTO M-AKIJA POCIVAVSEK, 50, iz Slak, je pri lM)lnici v Vojni- ku nenadoma prečkala cesto ter hotela ujeti avtobus, ki je stal na drugi strani. Bila je neprevidna in tako jo je zadel voznik o.sebnega avtomobila VIKTOR KOČEVAR. 18, ki je pripeljal iz celjske strani. Počivalškova je z glavo udarila ob rob pločnika iu med prevozom v celjsko bolnico umrla. PRETESNO PREHITEVANJE EMA CERNEC, 17, iz Radane vasi, Je šla po desni strani iz Zreč proti Domu. Dohitel jo je voznik osebnega avtomobila OTO BAUMAN, 32, iz Konjic, ki jo je tako tesno prehiteval, da jo je zbil najprej v vetrobransko steklo, od tam pa je padla v jarek, kjer je obležala s težjimi poškodbami na glavi. TRIJE MRTVI LAJOŠ DELI, 21, ki služi vojaški rok v Ljubljani, se zaradi prekratke varnostne razdalje ni uspel ustaviti za vozilom, ki je vozil v vojaški koloni. Zavil je v levo, zato pa je vanj čelno trčil rešilcc, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Trčenje je bUo tako silovito, da sta na kraju nesreče umrla deček DUŠAN KO- VAČ in njegova mati, med prevozom v Celje pa tudi voznik rešilca J02E TRAJBER. Vsi so iz Murske Sobote. Težje pa se je v nesreči poškodovala še sopotnica HELENA FERENC iz Ra- kičana. škode na vozilih Je za 80.000 dinarjev. TRČENJE V OVINKU LUDVIK OVČAR, 30, iz Pake pri Vitanju, je v nepregledni ovinek na cesti med Vitanjem in . Rakovcem prijjcljal po levi strani ceste in tako čelno trčil v osebni avto, s katerim sc je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni strani, FRANJO KOTNIK, 23, iz Pake. Pri nesreči sta se težje ranila sopotnika MILENA KOTNIK in LUDVIK KUŠAR, voznik KOT- NIK pa se je lažje poškodoval. Škode jo za 35.000 dinarjev. MRTEV DEČEK ZVONKO SOMI, 4, Iz Prekope, je takoj za osebnim avtom prečkal cesto pred domačo hišo v Prekopi in tako prišel pod kolesa prikolice tovornjaka, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri. Voznik tovornjaka LOVRO KOTAR, 33, iz Središča ob Dravi, je dečka opazil tik pred seboj in tako je kljub zaviranju prišlo do nesreče. Težka prikolica je malega Zvonka dobesedno zmečkala. NEPREVIDEN KOLESAR ALBERT MATKO, 37, ti. Prekope, se je peljal iz Vranskega proti Celju. V Prekopi ga Je dohitel z osebnim avtom STANI- SLAV ŽAGAR, 22, iz Kranja, pred katerim je Žagar nenadoma zavil v levo. Voznik je kolesarja zadel in ga tako hudo ranil, da je še Isti dan v celjski bolnišnici umrl. VERIŽNO TRČENJE FERDO BOROVNIK, 21, Iz Vojnika, Je vozil za kolono šti- rih avtomobilt)v. Ko so se vsi štirje pred njim v Prožinski vasi ustavili, je Borovnik hitro zaviral, ker pa je vozil v prekratki varnostni razdalji, se Je zaletel v vozilo pred seboj tako močno, da Je prišlo do verižnega trčenja vseh petih avtomobilov. V ne- sreči sta se dva sopotnika v osebnih avtih težje poškodovala," škode pa je za 34.000 diaarjev. CIGANKA ~ povest iz domačih liribov 8 Ciganka je sedela zraven svoje postelje v Kristi- nini kamri in se je jokala. Iznenada se je v durih prikazala Jerca. Nekaj trenutkov je strmela v dekle, potem se je oglasila: »Vanda, zdaj te bi skoraj ne bila spoznala, tako čedno si oblečena. Lepo se ti poda... Toda ti si se jokala. Kaj ti je?« »Ni, nič,« je ihtela ciganka, »ali ostati ne smem več v tej lepi hiši. Stara gospa in mladi gospod me bosta nagnala. Kam naj grem? Nazaj moram v tabor in tam me bodo ubili.« »Vanda, nikar si ne delaj skrbi in obriši si solze! Ravnah lahko ostaneš, dokler te je volja. Vse je f redu, gospodar mi je obljubil« »Gospodar? To je mladi gospod, kajne? Oh, tega *e bojim, ta tako grozno gleda!« »To je bilo le v začetku, ko ni vedel, kako je s i^boj. Dober človek je in skrbel bo zate kakor za iruge posle. Mati, Nana, ta šele je dobra duša! če boš fepo okoli nje, ti bo kakor prava mati.« Zopet so se odprla vrata in prisopla je Kristina. »Vanda, Vanda!« je zaklicala, »zdaj je vse prav. Srečna si, ni ti treba od hiše. Skupaj ostaneva za ^erom in skrbela bom zate, kakor da si mi sestra.« »Da, da, Kristina je pridna, nje se drži!« je potr- ^la Jerca; »zdaj pa poslušaj, Vanda, kaj ti rečem, '^o.metna bodi in ne delaj neumnosti! Lagati se ne ^JT^eš, vzeti ne smeš ničesar, ampak zmeraj prositi, ^6 bi kaj rada. Pri delu bodi marljiva, na besedo ubo- 9aj in nikoli ne godrnjaj!« ; »Tudi če me bodo tepli, ne bom rekla ničesar,« ?e odvrnila ciganka. . »Vanda, tepsti te nihče ne sme, to ne sme biti,« J« vzkliknila Kristino. »Odraslega človeka pa še dekleta povrh nihče ne ^l^ie tepsti, ampak je opominjati,« je dejala Jerca. ni kakor pri ciganih... če ti je kaj treba ali če J^aš kaj na srcu, le meni to povej! Jaz sem ti naj- ,."š?a, ker Mati božja, tista velika, lepa gospa v kape- 'ci spodaj, te je meni izročila. Nikoli te ne bom zapu- }^^o., vedno bom skrbela, da H bo dobro na duši in "a telesu. Zaupati mi moraš.« Ciganka je razburjeno segla po Jerčini roki in jo ^ljubila. »Ti, tega lizanja se moraš odvaditi; to pri nas ni J i^avadi. Pri nas se človek zahvali in konec,« jo je P";azwo pokarala. »Zdaj zbogom obedve! Kri- ako hočeš prav veliko dobro delo storiti, hodi ^Po okoli Vande!* »Da, z besedo in z dejanjem ji bom pdmagala, kolikor bom mogla. Rada!« je obljubila dekla. »Vanda, pridna bodi, potem ti bo lepo na Rav- nah!« Ciganka se je. solzami v očeh smehljala: Hlado leto je prišlo, deževna jesen in prezgodnja zima z obilnim snegom, še o veliki noči je sneg pokrival polja, tako da se je oranje zamudilo in se je bilo bati, da žito ne bo utegnilo dozoreli. Toda po kratki vigredt je prižgalo vroče poletje, žito je dozo- relo prej kakor navadno in žetev je bila bogata. V tem času je šel po Bistrici glas, da bo Ravnjak vzel Osojnikovo Lenčko. Res jo je imel na piki in je hodil večkrat, kakor je bilo ravno treba, k sosedu v vas. Toda zavezal se še ni, niti dekleta še poprašal ni. Osojnikova domačija ni bila dosti manjša od Eavnjakove. Za Lenčko pa so pravili, da je od sile muhasta in samosvoja. Ravno tem mamjam sicer ni verjel, ker mu je bilo dekle po godu, hotel pa se je vendarle tudi sam prepričati. Nikakor ni hotel materi, ki jo je čez vse spoštoval, pripeljati v hišo kako sitno snaho. Zato je z resnico odlašal od jeseni na zimo, od zime na pomlad in od pomladi zopet do jesen, pa slejkoprej zahajal na Osoje, da bi sam dodobra spoznal svojo bodočo ženo. čeprav že ni bil najmlajših eden, se mu ni mudilo. Mati je bila sicer bolehna, toda gospodinjila je še vedno in držala dom in posle na vajetih; za delo ji ni bilo sile, ker sta ji doma in v kuhinji pomagali dve krepki dekli in tudi najmlajša, Vanda, ji je stregla urno in ročno. Vanda, ciganka, ni ostala le pol leta, ampak je bila zdaj že dve celi leti na-Ravnah. Ni se imenovala več Vanda. ampak poldrugo leto sem ji je bilo ime Pavla. Jerca je naprosila gospoda župnika, da jo je poučil v katoliški veri in krstil. Bila ji je za botro in jo je po vsem zakonih vzela za svojo ter ji tako dala tudi svoje družinsko ime. V krstne bukve bistri- ške fare so zapisali ciganko takole: Pavla Trobejm usvojena hči Jerce Trobej. Vsi na Ravnah, posebno pa župnik so se čudili njeni veliki nadarjenosti. Hitro je razumela krščanski nauk in znala gospodu odgo- varjati, župnik je je bil tako vesel, da jo je poučil tudi v drugih šolskih predmetih, doma pa ji je poma- gala Kristina. Po treh mesecih je znala ciganka že bolje in lepše pisati kakor Kristina. Zelo rada j* brala; še pred krstitjem je prebrala Zgodne svetega pisma in velik del življenja svetnikov. Nov svet se ji je odgrnil, duša se ji je zbudila, in ko je prvič bila pri sv. obhajilu, je žarela od blažene sreče, od ganjenja in radosti so ji tekle solze po licih. Pri delu je bila izpočetka okorna in neroda; toda Kristi- na jo je poučevala in tudi hlapci so ji z veseljem kazali, kako je treba prijeti. Najrajši je pomagala doma in v kuhinji; pri tem se je ozirala na gospodi- njo, da bi ji z oči razbrala, ali je prav, in že kmalu jo je kmetica jela hvaliti, da je ročna in pridna. ŽELEZARNA ŠTORE uspešno uresničuje program razvoja in višjo stopnjo predelave in finalizacije, zato vabi k sodelovanju: delavce za priučitev V valjarstvu ^ delavce za priučitev v livarstvu delavce za priučitev v jeklarstvu strojne ključavničarje za delo na strojnem vzdrževanju elektromehanike za delo na elektro vzdrževanju Delavcem nudi podjetje primemo in zanimivo delo v sodobnih obratih in zadovoljive osebne dohodke. Prijave sprejema kadrovski sektor Železarne Store. 20. stran — NOVI TEDNIK St. IS — 18. april j9,^ horoskop OVEN Doživeli boste majhno razočaranje in ga preboleli. Delo. ki ste se ga lotili, pa vam bo prineslo zelo lep uspeh. BIK Ob koncu tedna boste spoznali svojega- pravega prijatelja. Ne sme vam biti žal, če boste za to tudi nekaj žrtvovali. DVOJČKA - Preveč se boste morali ukvarjati z drob- nimi zadevami. Partner ne bo zadovoljen. V nedeljo vas čaka lepo presenečenje. RAK Uspelo vam bo urediti problem, ki vas je mučil in našli boste več časa zase. Raz- mišljajte tudi o svojih obveznostih. LEV Ne menite se, če o vas ne govorijo naj- bolje. Nekdo vam bo dal priložnost, da se izkažete. V nedeljo bodite previdni. DEVICA Ifnate dober načrt, vendar preveč oklevate. Skušajte bolj trezno razmišljati o stvareh. Pričakujte veselo novico. TEHTNICA Po krivem nekoga sumničite. Imeli boste nekaj finančnega uspeha, a še večje iz- datke. Izogibajte se vsakim prepirom. ŠKORPIJON Če boste kotrpežljivi in vztrajni, imate upa- nje, da dosežete cilj. Nekdo vam bo pri tem bolj pomagal kot si mislite. STRELEC Srčne težave bodo prešle, slabo razpolože- nje pa bo ostalo. Najbolje bi bilo v vsem molčati in se posvetiti delu. KOZOROG Presenečeni boste nad tem, kar vam nek- do pripravlja, ampak s tira vas ne bo spra- vilo. Posvetujte se s partnerjem. VODNAR Ni vam treba obupovati, če sadov svojih prizadevanj še ne vidite. Morda bi razmi- slili o spremembi okolja. RIBI Nekdo vam ne želi dobro, zato ne nasedaj- te. Zašli boste v nepredvidene težave, po- sledic ne jemljite tragično. PIJAČA JE GOSPODAR Oče je alkc-holii že več kot deset :et. Nekaj časa ni bil v službi (okoli 7, 8 let), zdaj pa se je upokojil. Donia se je zače; pravi peke; Pije še huje in pokdjnino pora- bi vso ^ase Začel nas je zmerjat;, pravi, da nismo vredni da bi nas pes' p-ovohal. Mama 'se je hoteia zaradi tega že ubiti, ker jd pa to ni uspelo, je začela tudi ona piti. Zve- čei se 7 očetom pogc^sio kregata, jaz pa ne morem spati. Če pa zaspim, sanjam tako iiude sanje, da se zbudim vsa objokana po- tem pa ne morem več zaspati. Očeta smo prosili, da naj gre na zdravljenje, a noče o tem nič slišati. Odgovorite mi, prosim, kaj naj storim', ker ne trpim samo jaz, ampak cela družina. SLAVICA 1>RAGA SLAVICA alkoholizem je zlo, ki ruši urejene družine in namesto družinskcifa sožitja prina.ša ne- sotovost, nemir, odtujenost. Najbolj- so seve- da pri tem prizadeti otroci, ki velikokrat ne razume.)«, zakaj je tako. Danes je znano, da je vsak alkoholik bolntk, ki .je zbolel ziiradi različnih vzrokov. Običajno so to mehki In krhki ljudje, ki se v svetu težko znajdejo in mu niso kos. Vzrokov je še in še. zato o tem na tem mestu, ko trpiš in iščeš izhoda iz te stiske, ne bova govorili. Ti si danes še trezna, razmišljaš in prosiš, kaj ti je storiti. Tvoja mama pa je že omagala In si je iz- brala lažjo pot. Ker pa misilm. da sf od- ločno dekle, je tudi na tebi vrsta, da ukre- paš. Poizkusi, da ti kdaj ne bo žal. Zelo ma- lo si napisala o svojem kraju, družini, koliko družinskih članov vas j«, zato težko svetu- jem. Izhajam iz tega, kar si povedala. Stopi na občino in tam pol.šči referenta za varstvo družine. Običajno je to socialna delavka, ki Ji lahko vse poveš. Ona ti bo tudi poma.gaU in te napotila na pravi na- slov. Ce pa poznaš zdravnika, kateremu za- upaš in vas tudi zdravi, povej vse še nje- mu. Zdaj je vrsta na tebi, da ukrepaš, stro- kovnjaki pa bodo potem videli, »11 bodo očeta in mater «li»vin mil ne- .NATAftA HLAČNO KRILO Hlačno krilo je oblačilo, ki ostaja vsako leto in vsako modno sezono ne- koliko v ozadju in pozabljeno, čeprav ga kreatorji pogosto vključujejo v svoje kolekcije in ga vedno znova uva- jajo. Prav letos bo, vzporedno s krili nasploh, tudi hlačno kr.lo spet nekoli- ko bolj moderno in priljubljeno. Seveda lahko dobimo hlačno krilo še, če dovolj široke hlače skrajšamo do sredine meč. Če pa želite, da bo takšno krilo zares moderno, naj bo tako tudi krojeno. Pas naj bo nekoliko višji in širok, od bokov navzdol naj bodo hlačnice krojene navzven in zelo široke. Ob straneh so. lahko všiti ali našiti žepi, kot dodatek pa ozek us- njen pas. Nekateri pariški kreatorji so pred- stavili tudi nekoliko pogumne modele plisiranga hlačnega krila, ki pa so na- menjeni tistim, ki imajo, rade ekstra- vagantne modele. STAŠA GORENŠEK Pravilna prehrana — boljše zdravje — pod tem geslom slavimo letošnji svetovni dan zdravja. Ni naključje, da po- teka že tretjič ta dan pod geslom prehrane (prehrana in zdravje, lakota — bolezen milijonov in pravilna prehra- na — boljše zdravje). Tema o prehrani je zelo aktualna ne samo v tistih delih sve- ta, kjer ljudje še dejansko stradajo in zaradi lakote umirajo, marveč tudi tam, kjer se tega niti ne zaveda- jo. Prehrana predstavlja dan- danes v svetovnem merilu hud zdravstveni problem bodisi zaradi pomanjkanja hrane ali pa zaradi slabih prehrambenih navad in one- snaženja živil. Tako se sooča svetovna zdravstvena organizacija v enem delu sveta s pomanjk- ljivo prehrano in njenimi hudimi zdravstvenimi posle- dicami, kot so n. pr. pod- hranjenost, zmanjšana odpor- nost telesa proti infekcijam, zmanjšana delovna sposob- nost, zaostala rast in tako naprej. Drugod v svetu pa prispeva prekomerno hranje- nje svoj delež k porastu bo- lezni srca in ožilja, presnov- nim motnjam ter še drugim obolenjem. Nič manj pereč v svetovnem merilu je tudi problem onesnaževanja živil, kar povzroča, da se mnogo živil tudi uniči; na drug: strani pa takšno onesnaže- vanje živil ogroža človekovo zdravje. Tu so mišljeni razni dodatki, ki se dajejo živilom zaradi konzerviranja, barve ali okusa in ne nazadnje pe- sticidi, ki se uporabljajo na veliko v poljedelstvu in sad- jarstvu za zatiranje škodlji- vega mrčesa, žuželk, sadnih škodljivcev in podobno. To so trije poglavitni problemi, s katerimi se sooča današ- nji — civilizirani človek. Za- to tudi niso brez pomena za učenca. Ni namen tega sestavka naštevati živila in njihovo biološko vrednost, ki so po trehna v posameznih rastnih obdobiih. Na tem mestu bi naj poudarili tiste pomanjk- ljivosti, s katerimi se sre čujemo dan za dnem pri na šem delu. V glavnem lahko rečemo da pri nas ne moremo go- voriti o kvantitativnem stra- danju. Pregled jedilnikov nam daje vedeti, da je kalo- rična vrednost hrane Se za dovoljiva. Končno, kaj je lažjega, kot zadostiti potre- bam po kalorijah. Z dodat- kom viiokokalorične hrane (n. pr. maščobe) ali pa oglji- kovih hidratov (n. pr. kruh, krompir, testenine itd.) zlahka krijemo potrebo po kalorijah, skratka se nasiti- mo. Toda ako hočemo zado- stiti fiziološkim potrebam organizma po hrani oz. kot govorimo, ako naj bo naša prehrana pravilna ali urav- novešena, je potrebnega še dosti več. Predvsem moramo vedeti, da rabi človek vsak dan beljakovine, mineralne snovi, vitamine, pa tudi vo- do, ogljikove hidrate in ma- ščobe. Vse te snovi mu slu- žijo kot osnova za izgradnjo in obnovo telesa, koi izvor energije (toplotne in delov- ne) in kot vir zaščitnih sno- vi. Tembolj je vse to po- trebno šolskemu otroku, ki raste, se razvija, se uči, ška- fe, se igra in tako naprej. V glavnem se srečujemo s problemi neješčnosti, odpo- ru do nekaterih življenjsko važnih živil (meso, mleko, mlečni izdelki, jajca, sadje in zelenjava) in slabimi pre- hrambenimi navadami. V na- štetih živilih se nahajajo snovi, ki so za pravilno rast, delovno sposobnost in teles- no odpornost nujno potreb- ne. Ker opažamo zlasti po- manjkanje naštetih živil na sploh, bi želeli navesti tri skupine živil, katerih, posa- mezne predstavnike mora dobHi učenec vsak dan. pra- viloma v vsakem glavnem obroku, najmanj pa v enem izmed glavnih obrokov. Prva skupina: meso, mes- ni izdelki, perutnina, ribe, drobovina, jajca in stročni- ce; Druga skupina: mleko in mlečni izdelki kot n. pr.: str, skuta, jogurt in tako dalje; Tretja skupina: sadje in zelenjava, zlasti v surovi ob- liki. Predvsem v živilih teh treh.skupin so biološko važ- ne snovi, brez katerih m pravlnega razvoja, zdrava in delovne sposobnosti. Hud problem predstavlja nadalje porazdelitev hrane preko dneva. Povsem zgreše- na in torej slaba prehrambe- na navada, ki io pa že zagre- šijo starši, je. da je zajtrk preskromen ali pa ga sploh ni. Starši se le momrrn za- vedati, da smo svojim otro- kom za vzgled. Torej je po- vsem napak, otroka z u'rai sViH jesti, pri tem pa sami ne j)okažemo dobrega vzgle da. Za to. da otrok lahko kar je nujno, za-trkuje. pa je potrebna tudi zbranost. um'rjenost in čas. Marsikai od tega se da doseči včasih le z malo več dobre volje in prerazporeditvijo naših na- r>ad. Vemo tudi, da je mar- sikje takšen zajtrk, kot ga zdravstveni delavci priporo- čamo, iz objektivnih razlo- gov neizvedlnv (n. pr. starši že morajo zgodaj zjutraj na delo, ko otrok še spi, otrok sam pa je še premajhen, da bi si pripravil zajtrk itd.). Ker takšni primeri niso osamljeni, zato je poklicana šola (predvsem osnovna), da s svdjimi dopolnilnimi obro- ki dopolnjuje prehrano do- ma. Seveda pa mora tudi šolska prehrana upoštevati vsa načela pravilne oz. urav- novešene prehrane. Naziv mlečne kuhinje v šolah ni bil izbran slučajno, marveč je v tem določen poudarek, predvsem na poznani defici- tarnosti v prehrani, katero naj bi takšne kuhinje izgla- dile. Praviloma naj bi bila kalorična vrednost hrane po- razdeljena preko dneva tako- le: zajtrk 30 odstotkov, kosi- lo 40 in večerja 30 odstotkov oz. zajtrk 20 odstotkov, do- poldanska malica 10, kosilo 40, popoldanska malica 10 in večerja 20 odstotkov. Pri tem poudarimo še to, da naj bo večerja lahka, otrok pa naj jo zauzije tsaj 2 uri pred spanjem. In ne nazadnje: k zdravi prehrani sodi tudi urejeno okolje in prijetno razpoloženje. K slabim prehrambenem navadam spada tudi preobil- no hranjenje. Takoi po voj- ni tega nismo opazili, oz. so bili primeri debelih otrok zelo redki. Danes pa je takš- nih otrok in mladine vse več. V ta namen se poslu- žujejo po svetu raznih diet. Osnovno pri tem pa je, da zagotavlja takšna dieta otro- ku vse življenjsko važne sno- vi v dovoljni količini, da ni- ma občutka lakote in da se primerno giblje. Da, tudi po- manjkanje gibanja pri današ- - njem človeku je eden izmed vzrokov, da se neizkoriščiTic kalorije, ki jih zaužijemo s hrano, spremenijo v maščo- bo, leta pa se nalaga v te- lesu, kar sčasoma privede do kvarnih posledic. Končno se tiče tudi pro- blem onesnažeiianja živil na- šega učenca. Pri tem nimam v mislih razne aditive. rezio- ua, pesticide in tako naprej: to je zadeva družbe, ki ure- ja te probleme s pomočjo raznih zakonsk-h določil in sanitarno oz. veterinarsko in- špekcijskih organov. Mislim zlasti na onečiščenje živil, do katerega lahko pride za- radi slabih higienskih nr.vad učencev. Razne bolezenske klice. n. pr, trebušnega tifu- sa, ■ griže, nalezljive zlateni- ce, kolere itd. ter jajčeca glist lahko otrok sam zane- se na živila, če si pred jed- jo ali po opravljeni potrebi ne umije rok, če ne skrbi za čistočo nohtov, če jč neopra- no sadje itd. VEBER Dr. MARJAN J^iporočamo Za vašega malčka prodajajo v trgovin Baby lepe žabice iz garna od 2 do 18 mes(, cev, ki jih izdeluje Jutranjka, cena pa u , 49,00 din. Iz Italije je uvožen tale praktičen kom plet najnujnejšega orodja za hišno uporab« ki ga prodajajo v prodajalni Železnina i stane 150,25 din. Majhne rutice oziroma šali so modi) dodatek, ki prijetno po|>estri vsako oblači Io. V trgovini Mladost lahko kupite majhne svileno šale za ^sno 9>25 din. SCANDECOR fototapete so novost našem tržišču. Različne motive v črno-b«' tehniki, velikost 4 x 2.80 m lahko izberete prodajalni Tkanina Dekor za ceno 355j| din. Če imate že stereo aparaturo za sanje glasbe, vam priporočamo Se na*^ kvalitetnih HI-FI stereo slušalk (18—24j Hz, 4—16 Ohm, 0,4 Watt). Kupite jih lall v prodajalni Fotolik, kjer stanejo 730,55 15 — 18. aprila 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 li^RTNt^^SPORT NT-^^^^^ NT-ŠPORT NT ^ ŠPORT NT Brez žoge in telovadnice najboljši Čudno se sliši, vendar je g dia so učenci osnovne šo- Podče^tku sicer brez jtrebnih rekvizitov in telo- 0iice med najboljšimi šo- Idrni športnimi društvi v \Qveniji. Ob zadnjem obisku ye mentor SšD Toplice PREČKO REMIH povedal. tafco 2 vso stvar- ci,. SŠD je bilo v letu 1960 .JI tretje do četrto v Sloveni- ■i leto dni kasneje četrto do ^to in lani devetnajsto med kot sto društvi. V zad- ijih leiih so predvsem v ro- jcornetu in košarki postali ob- anski prvaki in močno me- tali štrene mnogo bolje pri- p-avljenim (zaradi boljših ^benih pogojev) ekipam ^ medobčinskih prvenstvih. Sami so si ob novi šoli zgra- dili igrišče za rokomet in ko- šarko, telovadijo pa v razre- ker nimajo telovadnice. »Sicer bi jo morali dobiti takrat, kot novo šolo, vendar ni bilo denarja in tako" smo 5e vedno brez potrebnega ob- jekta. Volje imamo dovolj, vendar je to žal premalo za ItaJ več,« pripoveduje nekoli- ]to razočaran Srečko Remih, po rodu Mariborčan, ki pa je t) Podčetrtku že šest let, kaj- i sem ga je potegnila »viš- ji sila«, žena, ki je tudi učite- K>oleg ostalih stvari imajo šoli izjemno dobro organi- ana tekmovanja med raz- redi, kjer so se odločili za ganimvo varianto: ekipe vo- dijo in pišejo vse o treningih ' ter tekmah iiajboljši igralci, U tudi sestavljajo šolske re- prezentance. Ostale igralce razdelijo po posameznih tkipah, ki nosijo imena na- hh velikih športnih kolekti- wv, kot Crvena zvezda, Haj- duk, Olimpija, Dinamo, Par- tizan itd. S tem so dosegli, ia na takšnih tekmovanjih igrajo tudi tisti, ki drugače ne bi, če bi šlo samo za naj- boljše. To pa ni smisel, am- pak je smisel v tem, da jih sodeluje čimveč. Zato se tu- di ne smemo čuditi odličnim rezultatom. Glavna akcija je zdaj iz- gradnja telovadnice. Zemljiš- ki imajo, potreben je samo ^ruir. Pri Občinski skupšči- ni Šmarje so odprli žiro ra- f«n, na katerega naj bi ko- lektivi in posamezniki prispe- ^li sredstva za gradnjo pre- potrebne telovadnice, žalost- "0 je, da v šmarski občini ^ osmih popolnih osemletk imata samo dve telovadnici (Kozje, Rogaška), dve pa *tem še premagala visoko 5:0 železarno in prehitela na vrhu ITC za eno točko. Največje presenečenje so tokrat bile ekipe ITC, železnica in EMO. Končni vrstna red tekmovanja v vseh petih skupinah: 1. skupina — Zelesaiica 27,5, ITC 26,5, Emo 24, Ingrad 23,5, Cinkarna 22,5, Železarna 20,5, Aeto 18,5, PTT 9, Občina 9, Prosveta brez točke. 2. skupina — Zlatarna 27,5, sodišče 27, Izletnik 26,5, Pinomehanika 23, Gradiš 22, Mene 16, Elegant 15, Avto Celje 14, SDK 9. 3. skupina — zapori 29, IM 26, Sava 26, Toper 24, Av- tomotor 23,5, Metka 23,5, Cestno podjetje 21,5, UJV 19,5, Tehnomercator 14,5. 4. skupina — Transjug 13, Savinja 13, OS Vojnik 9, Banka 9, Ključavničar 8,5, Tapetništvo 7,5. 5. skupina — Pohištvo 19,5, Obnova 17, Javne naprave 12, Remont 11, Plinarna 9, Center 8,5 in Mesnine 7 točk. J. KUZMA FRENKOV MEMORIAL Tudi letos se bodo zbra- li prijatelji namiznega te- nisa — v soboto m ne- deljo — v telovadnici Par- tizana Gaberje na tradi- cionalnem tekmovanju za Frenkov memorial«. Tekmovanje se bo zače- lo v soboto, 20. aprila ob 15 uri, ko se bodo pome- rili mlajši člani. V. nede- ljo pa bodo nastopili sta- rejši člani, veterani, sta- rejše in mlajše članice. Skratka, prijatelji iin lju- bitelji namiznega tenisa, zlasti pa nekdanji soigral- ci Franca Rebeuška-Fren- ka, se bodo z udeležbo spomnili na svetel lik športnika in tovariša — Frenka, enega najboljših igralcev namiznega tenisa pri nas. Nogomet SREČA IN SMOUl Nogometaši Smartna , bi lahko priredili v Mariboru presenečenje, kajti srečanje proti Železničarju so izgubili samo z rezultatom 2:3. Toda pri tem je imel napadalec Šmartiia Vizovišek v 82. in 83. minuta idealno priložnost za dosego dveh zadetkov! če bi imel v svojem prodoru več športne sreče in iznajdljivo- sti bi Šmartno mnogo lažje zaigralo v nedeljo proti Ko- pru. Tako pa so igralci Smartna po dobri taktični igri izgubili- točko. Zadetka za Šmartno sta dosegla Ke- kec (avtogol) in Hribernik. Celjani so imeli več sreče pri zaključnih akcijah. Videli smo ponovno dobro igro po krilih in lepe podaje na sre- dino. Bosina je odlično zapo- sloval soigralce, sam dosegel en zadetek in pripravil Do- brajcu enega. Zato je gotovo bil najboljši igralec srečanja proti Iliriji, katerega so Ce- ljani odločili v svojo korist 4:2. Kljub temu. da je Mar- jan Dobrajc še nekoliko po- škodovan, je njegova vrnitev v celjske vrste prinesla spre- membo na bolje. Sedaj lahko upamo tudi na večji uspeh. Ostala dva zadetka sta dose- gla Hribernik in Dobrajc z glavo po predložku Andjelo- viča. Na tablici so Celjani drugi, Šmartno pa deseto. V prihodnjem kolu igra Kladi- var v Izoli, Šmartno pa doma proti Kopru. V conski ligi ni »usmilje- nja.« Ekipa, ki je danes izgu- bila doma, jutri presenetljivo zmaga v gosteh. Zato še ne moremo izbrati moštva, ki naj bi prihodnje leto igralo v prvi republiški ligi. Nekaj je si- gurno, celjska moštva so iz- gubila prednost iz prvih kol. Sedaj sami sebi onemogočajo prodor proti vrhu. Med pryo ekio Dravinje in sedmim Rudarjem iz Velenja je sa- mo ena točka razlike. Do konca bo še dramatična bor- ba. Celjska moštva pia so v preteklem kolu dosegla na- slednje rezultate: Tehnostroj — Brežice 2:3, Rudar — Ste- klar 0:1, Branik — Dravinja 2:1, Olimp — Slivnica 1:0. Derbi prihodnjega kola pa bo v Rogaški Slatini med Steklarjem in Brežicami. J. KUZMA ŠPORTNI UTBlNKli ODBOJKA v ŠENTJURJU Ker obnavljajo telovadnico OS Ivanke Uranjek v Celju, so mora- le celjske odbojkarlce igrati pr- venstveno, tekmo proti Krki v Šentjurju, kjer so zmagale s 3:1. Po tem uspeha so se trdno utrdi- le na tretjem mestu lestvice. V zadnjem srečanju so za celjsko vrsto igrale: Jager, Motoh, Ko- lar, Pečovnik, Podbrežnik, Kaste- llc, Planteu, Aškerc in Stojkovič. Fantje niso igrali proti Brani- ku, ker je bilo celotno kolo pre- loženo. JANJA MARINO 529 KEGLJEV Kegljavke Celja sof v nadaljeva- nju republiške lige igrale doma proti Fužinarju. Dosegle so nov celjski rekord in verjetno tudi najboljši rezultat v republiki. Po- drle so 2711 kegljev ali 451 keg- ljev na tekmovalko. Daleč naj- boljši pa sta bili državni repre- zentantki Urhova 486 in Janja .Marine s 52.9 keglji. Druge tek- movalke v celjski \Tsti so podrle: Gobec 450, Kranjc 431, Jezcršek 434, Piki 382. EVI POKAL RADENCEV Eva I-udvlg, članica Kovinarja Iz štor, je ponovno potrdila svojo visoko kvaliteto. Na mednarod- nem turnirju v Radencih je v ženski konkurenci osvojila prvo mesto in pri tem podrla 1022 kegljev. Druga je bila Janja Ma- rine z JBS. V konkurenci mešanih parov je EVA LUDVIG ponovno prva sifupaj z Mirom Steržajem, JANJA MARINC pa tretja z Bl- berjem. MLADINCI SEDMI Na turnirju mestnih reprezen- tanc Sloveni.je so sodelovali tudi mladinci Celja. Med 21 moštvi .so osvojili zelo dobro sedmo me- sto. Vseskozi so bili sicer tretji, toda v zaključnih borbah Jim .ie zmanjkalo moči. Na posameznih deskah so dosegli -nasledn.ie šte- vilo točk: 1. plošča Planine 8,5,. 2. Agrež 11,5. 3. Spll.}ar 13 In 4. Novak 17 točk od 20 možnih. ŠESTO MLADIH NA ATLETSKIH TEKMOVANJIH Zimska attetsfea liga v celj- ski obiini je zbrala v dvo- rani ADK nad 600 mladih tek- movalcev in tekmovalk ŠŠD. V finalu je med SšD na sred- njiih šolah pripadla dvojna amaga celjski gimaaiiji, na osnovnih šolah je bila pri'pi- onirjih najboJjSa Hudinja, pri pionirkah pa II. osnovna šo- la! Zopet obilica ncvih tek- movalcev, novih dobrih rezul- tatov, ki ob krizi celjske mla- dinske attletiike vnašajo doilo- čen optimizem. Ali bo CKjani- zatorjem uspelo nadarjence vključiti v redne društvene vrste ADK? To bi naj bil smo- ter in končni cilj .vseh mno- žičnih atletskih tekmovanj, da bi iz njih izluščili kvaliteto in z njo obogatili v sloven- 9kem in jugoslovanskem pro- storu celjsko mladinsko atle- tiko! Se nekaj tehničnih reasulta- tov: Srednje šole — mladinci: 1. gimnazija 74, 2. KSC 72, 3. SKIMC 45 in 4. PŠC 33 točk; prvaki — 60 m ovire: Panger- šič 8.9, 60 m — Strniša 7.0, daljina — Oop 6.41, višina — Cop 190 cm, met medicin- ke — Krainjc in Keblič lil. 10 in fiOO m — Kos 1:39.7; mla- dinke — 1. gimnazija 68.5. 2. ESC 67, 3. PŠC 46 in 4. Teh- nična š. 29.5 točk; posamez- nice: 60 m ovire — Sešlar 10.6, 60 m — Tomšič 8.4, vi- šina — Žolnir 158, daljina — ZolnJr 4,89, met medicinke — Jančič 8,90 in 600 m — Oce- pek 2:02,4: osnovne šole: pionirji — 1. Hudinja 62.5, 2. I osn. 59, 3. II. osn. 48.5 in 4. IV. osn. 45 točk; po.samezniki: 60 m ovire — Kcpifar 9.6, 60 m — Skaile 7.7, daljina — Skale 5.29 m, višina — Lipovšek 160, met medicinke — Jor- dan 11.20 in tek 600 m — Vu- ksanovič 1:51.5. pionirke — 1. II. osn. 61, 2. I. osn. 59.5, 3. rV. osn. 54 in 4. Hudinja 40,5; posameznice: 60 m ovire — Šume 10.6, 6« m —- Kopitar 8.5, višina — Jager 135, daljina — Jezernik 4.44, met medicinke — Pavič 9.20 in ;i00 m — Blatnik 51.5. Orgartiziacija tekmovanj v rokah ADK in Obč. centra SSD je bile prav dobra. K. JUG ŠAHISTI TEKMUJEJO Po končanem sindikalnem prvenstvu v smučanju so te dni pričeli s prvenstvom tudi šabUtl. V petih skupinah na- stopa 42 ekip. Vsaka ekipa v prvih jakostnih skupinah na- stopa s petimi igralci, v os- talih š-tirih pa s štirimi. \ pr- vi skupini Je izredno močen Ingrad, v drugi skupini Zla- tarna, medtem ko so Zapori najboljši v tretji skupini, Transjug v četrti ta Pohištvo v peti skupini. Vrstni red po četrtem kolu: I. SKUPINA — Ingrad 14,5, Prosveta 13, Železarna in Cin- karna 12, ITC 11,5, EMO in Železnica 9,5, Občina 5 in PTT 4 točke. II. SKUPINA — Zlatarna 12, Finomehanika in SDK 9, Izletnik 8, Sodišče 8, Merks 7,5, Gradiš 6, Elegant 3,5 In Avto Celje 2 točki. III. SKUPINA — Zapori 14, Toper 13,5, Žična 12,5, LM 12, Cestno p(>djetje 11,5, Avtomo- tor 10. Sava 9,5, Metka 6.5. Tehnomercator 4. IV. SKUPINA — Transjug 10,5, Ključavničar ^, Savinja in Banka 6. Oš Vojnik 6, Ta- petništvo 4,5. V. SKUPINA — Pohištvo 13,5, Obnova 11, Mesnine 7, Remont 5, Javne naprave in center 4,5, Plinarna 3 točke. V MARCU — PERTINAC Na rednem mesečnem brzo- poteirnem turnirju za marec je pri CŠK osvojil pr\o mesto Stane Pertinač, ki je zbral 7 točk. sledijo Lubej 6,5. Novak in Bervar 6, Agrež 5. Planine Cagelj 4,5 ter Spiljar 3 to- čke. KOŠA^kA BITI ALI NE BITI Znano je, da je Ind'ustromontaža izgubila odločilno srečanje proti Metalcu za obstanek v L zvezni ligi in se vrnila v H. zvezno ligo. S tem so veliko izgubili Celjani, ki bodo jutri, v petek, igrali v Trbovljah od- ločilno tekmo z ljubljansko Ilirijo za obstanek v 11^- zvezni ligi Obe imenovani ekipi imata enako število točk in zaradi povratka Industromontaže bo tretja tek- ma odločala o tem, kdo bo še nedalje igral v II. zvez- ni ligi in kdo se bo vrnil v republiško. Igralci Kovinotehne kljub težki psihični obremeni- tvi in odgovornosti nadaljujejo s treningi in upajo, da bodo v odločilnem srečanju uspeli in ostali še nadalje v II. zvezni ligi To jim tudi želimo. Kljub temu, da bodo nastopili z ali brez nekaterih poškodovanih ključ- nih igralcev, naj jih to ne zmede in najgredo v boj za zmago, ki jo želijo tako sami, kot tudn vsi tisti, ki vsa- ko drugo soboto napolnijo dvorano v posebni šoli in uživajo v igri naših košarkarjev. T. VRABL CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v I. skupini celjske nogometne podzveze iz kola v kolo postaja nejasno, kdo bo prvak in novi član SCNL — vzhod. Na lestvici še vodi Ope- kar, ki ima samo dve točki pred- nosti pred Ljubnim, Osankarioo ter Šoštanjem, ki imajo devet- najst točk. Rezultati 14. kola I. skupine: Straža — Opekar 1:0, Celulozar — Konnar 0:1, Ljubno — Vojnik 7:2, Senovo — Ponikva 3:0, Šo- štanj — Papirničar 5:1, Boč — Osankarica 1:1. Lestvica: Opekar 14 9 3 3 31:12 21 Ljubno 14 9 1 4 47:22 19 Šoštanj 14 7 5 2 33:18 19 Osankarica 14 9 1 4 34:23 19 Straža 14 8 2 4 53:30 18 Kovinar 14 7 3 4 22:22 17 Senovo 14 7 2 5 23:24 16 Boč 14 5 2 7 29:38 12 Cdulozar 14 4 1 9 34:51 9 Vojnik 14 3 2 9 25:43 8 Papirničar 14 4 O 10 20:37 8 Ponikva 14 O 2 12 20:51 2 Rezultati II. skupine: Pivovar — Senovo B 4:1, Polzela — Stra- ža B 8:2, Žalec — Oplotnica 2:0, Vransko — Gotovlje 1:2. Lestvica; Polzela 7 4 2 1 26:11 10 ?ivovar 7 4 2 1 22:14 10 Vransko 7 3 1 2 20:12 7 Žalec 7 3 13 12:13 7 Oplotnica 7 3 0 4 17:27 6 izven konkurence Senovo B 9 4 0 5 18:26 8 Straža B 9 3 0 6 24:39 6 TONE TAVČAR GIMNASTIKA ŠŠD KAJUH IN II. OS. ŠOLA Področno prvenstvo ŠŠD na osnovnih šolah v gimnastiki je pokazalo lep napredek izbranih vrst, prvakov iz posameznih ob- čin, v tej športni zvrsti. Zmagovalca tako pri pionirjih in pionirkah sta zmagala prepričljivo, kar s petimi točkami pred- nosti pred ostalimi, dočim so ostale vrste bile po kvaliteti do- kaj izenačene. PIONIRJI: 1. II. o.sn. š. Celje 172,2, 2. osn. š. I. Skvarča, Zagorje ob Savi 167,6, 3. osn. š. D. .lereb. Slov. Konjice 166,5 in 4. Rog. Slatina 156,8. Posamezniki — 1. Pleteršek (Ce II) 36,7, 2. Vidmajer (Pr) 36,5, 3. Jurak (Ce III.) 36,4, 4. Poglajen (Zagorje) 35,9 in 5. Macuh (SI. K.) 35,9. PIONIRKE: 1. KD Kajuh, Šoštanj — 173,6, 2. II. osn. š. Čel.je 168,1, 3. Žalec 167,6, 4. Mozirje 166,7, 5, B. Ročk, Šoštanj 165,6, 6. Rogaška Slatina 165,2 in 7. Trbovlje 154,0. Prihodnjo soboto bosta po dve izbrani vTsti nastopili na re- publiškem prvenstvu v Ljubljani, med njimi pa tudi najbolj- ši trije posamezniki, K. JUG RAZLIČNE PRISPEVNE STOPNJE Na regijskem posvetu TTKS, kjer je bil odsoten le predstav- nik iz laške občine, je bila os- rednja razprava o financiranju in ovrednotenju programa republiške TTKS. Predhodni usklajevalni po- stopki v vsej republiki so bili v.sekakor potrebni, da bo lahko TTKS SRS dokončno sprejela program dela in finančni načrt. Domala vsi predsedniki izvršnih odborov TTKS v celjski regiji so, se strinjali z republiškim pro- gramom dela, kritične pripombe pa so izrekali na finančni načrt, ki ni drtvolj precizen, jasen, saj z določenim programom ni raz- členjena finančna kvantifikacija. Vsi predstavniki iz celjske regije So podprli stališče Celjanov, da se finančni načrt republiškega programa odobri za 6 mesecev in plača storitve na osnovi dejav- nosti, ki morajo biti podrobno dokumentirane. Ta princip bi naj veljal nato tudi za opravljene na- loge v drugi polovici leta. Veliko pripomb je bilo na pri- spevno stopnjo, ki se bo zaraču- navala od v.seh TTKS v republi- ki po enakem ključu — 0,17 od- stotkov od prispevne stopnje 0,51 odstotkov v vseh občinah. Pred- log 0,20 odstotkov Je doživel manjšo korekturo, ker letos ne bo treba financirati še zveznega programa. 01)č{ne v cel.jski regi- ji so namreč za delo TTKS pred- pisale različne prispevne stopnje, marsikje pa še ta odstotek tudi ni znan. Kritično bo zlasti v žal- ski in šentjurski občini, kjer je prispevna stopnja za potrebe te- lesne kulture pod dogovorjeno ravnijo v republiki in to v šent- jurski le 0,43 odstotka, v žalski pa 0,49 odstotka. V kolikor bodo TTKS v občinah deležne dodatnih virov financiranja iz drugih na- slovov, le-ti ne bodo vplivali na večjo višino odvoda v RTKS. Še drug sklep tega posveta velja podčrtati — TTKS bodo sredstva za republiški program odvajala po dvanajstinah. Ob razpravi je bilo načeto na- čelo o zbiranju sredstev 0.51 od- stotkov na OD delavca, zlasti za tiste skupine, ki bodo koristili športne usluge v krajih, kjer so zaposleni, denar pa se bo od- vajal v kraje njihovega bivanja, ki so v tisočih primerih izven njihovega delovnega mesta. Franc Bizjak iz šmarske občine je na- zorno prikazal takšno anomalijo na primeru Rogaške Slatine, kjer je zaposlenih veliko število se- zon.skih delavcev, pa tudi sicer drugih stalnih iz republike Hr- vatske, ki se športno ude.jstvuje- Jo v tem kraju, sredstva za finan- ciranje telesne kulture pa bo po- trebno odvajati v občine, k,|er je njihovo stalno bivališče. Predstav- nik RTKS iz Ljubljane se je stri- njal s to ugotovitvijo, obenem pa po.iasnll, da Idealne rešitve pri »istemu flnanclran.ia ni In da so se v republiki odločili za ta si- stem, ki Je .še najbolj sprejemljiv. Pripomb na samoupravni spora- zum med TTKS in TKS SRS nI bilo. JUG. K. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 18. april 197^ St. 15 — 18. aprila 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 poglejmo naokrog — poglejmo naokrog — poglejmo naokrog — poglejmo naokrog Ubito Anko Denisov, ki je bila v osmem mesecu nosečnosti, je v camp prikolici čakalo dvoje otrok. Na desni je Anka med svojimi. Njen mož Ideči na tleh in pita hčerldco. To niso bili kakšni potepuhi in tatici. Šli so na Norveško, kjer so bili mošld zaposleni, pa jih je pot vodila čez Nemčijo, kjer je med zadnjo vojno V krematorijih zgorelo na tisoče in tiso- če njihovih sonarodnjakov iz vseh okupiranih dežel Evrope. Kar se Hanzi nauči... UBOJ - PA JUNAK! v našem besednjaku ima- mi pregovor: Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Najbrž prevedeno na nem- šk' jezik pregovor enako zve- ni Človek., o katerem bo go- vora, sicer ni Janez, torej ni- ti Hans, pač i>a je Pranz Ka- ve^ Goldbrunner. Franz Gold- brujiner je bogat kmet iz se- verne Bavarske in je bil pred kratkim obsojen na se- dem let. Baje se niti trenutek m pokesal svojega dejanja, hudo mu je le zaradi sebe in med svojimi sosedi je jima k, kajti na sodišču so sosedje divje protestirali, ko so sliša- la za to, v ranici milo obsod- bo In zakaj je dobil Franz Goldbrunner sedem let? Bilo je lani. Novembrska nedelja je bila hladna, megle- na Skozi vas Pfafenhoffen je prišla manjša grupa bolgar- skih ciganov, ki so potovali na Norveško z avtom in pri- kolico. Ker so na nedeljo vse trgovine zaprte, je poglavar družine poslal dekleta h kme- tom, naj nakupijo hrane. Tako se je pred hišo Gold- brurmerjeve domačije znašlo pet žensk, osemnajstletna An- ka Denisov, šestnajstletna Mi- lena Ivanov in še tri deklice med 14 in 11 leti. Goldbru- nnerjeva žena jih je zagledala, planila v sobo in zavpila »na pomoč«. Franz Goldbrunner je pograbil puško in planil iz hiše. Najprej je položil Anko, ki je nosiia pod srcem svojega tretjega otroka, nato težko ranil Mileno, da so jo komaj rešili v miinchenski kliniki, tri preostale dekhce pa so kot okamenele jokale, dokler jih ni, kot tudi vse 6stale pripadnike družbe Ci- ganov, pozaprl vaški žandar. Ta žandar niti pomislil ni na to, da bi pj-iprl tudi ubijalca Anke. Nekaj, mora biti v tej vasi narobe, nekaj, kar ni šlo y^ zgodovino. V tej vasi se mo- ra krepko držati rasna nestrp- nos^^ in tu mora biti hudo zakoreninjena misel o nad- člc\-eku — Nemou. Kajti ko je bil Franz Goldbrurmer ob- sojen na sedem let, ko se je skTušil v solzah zaradi sed- mih let, ki jih bo preživel za zapahi, so v razpravni dvora- ni njegovi sovaščani vpili na ves glas: »Zaplinite \-se cigane!« Kar se Hansl nauči, to Hans zna ... Upajmo, zares upajmo, da vasi in mest, kot je Pfafenhoffen nd več veliko. AL pa so? Ljubezen po svetu PREPOVED IN IZNAJDBA Sredi Fort Lamija v afriški državi Čad ulični proda- jalci ponujajo ženskam bočne ogrlice in ženske jih tudi kupujejo. Kupujejo jih, čeravno v mestu ne hodijo gole, kot njihove plemenske vrstnice na deželi. Toda bočne ogr- lice niso le okras, so iznajdba zaradi neke prepovedi. Od kdaj in zakaj se nihče ne sme s prsti dotakniti ženskih intimnih delov telesa, tega Bami pleme gotovo ne ve. Toda to prepoved spoštujejo vsi, tako moški, kot tudi ženske. Tudi za žensko roko je ta prepoved veljavna pri njenem lastnem telesu. Namesto roke, ki se ljubezenske predigre ne sme »udeležiti«, so Bami iznašh bočno ogrlico. Navadno so nanjo nanizane enobarvne ali pisane steklene krogljice. Bogatejša je ženska ali deklica, več ogrlic nosi okoli bokov. Toda te bočne ogrlice imajo še nekaj. Od tam, kjer okrasni trak prečka sredino hrbta in trebuha, je skozi mednožje napeljan ozek usnjen trak iz mehkega antilopjega usnja. Ta trak je preko ogrlice s podaljškom spuščen še tako, da svobodno opleta sem in tja, kot razve- zana pentlja vezalk. In te podaljške traku ženske zelo rade vrtijo in premikajo. Vse izgleda zelo nedolžno, ko da ne vedo s prsti kaj početi, pa se igrajo z usnjenimi trakci. V resnici so t; trakovi v podaljšku skozi mednožje kot povo- dec za dražljaje, ki se jih Bami ženske rade poslužujejo, tudi v prisotnosti drugih ljudi. In zato velja, da pri Bami plemenu moški začne lju- bezensko Igro tako, da se začne igrati s trakci, ki visijo od pisane bočne ogrlice. Seveda se mu čez čas ženska ali de- kle z vso ihto vrže v naročje, čeprav se je prej niti dotak- nil ni. >>R E M O N T« CELJE obrtno gradbeno podjetje Celje, Cestna na Ostrožno 8 objavlja prpsta delovna mesta: 1. referenta za varnost pri delu POGOJ: višja varnostna šola s prakso v gradbeništvu 2. materialnega knjigovodje ekonomski tehnik 3. administrator splošne službe srednješolska izobrazba z nekajletno prakso v splošni službi 4. dva KV stavbna mizarja 5. K V tesarja 6. KV ključavničarja 7. več strojnikov — kompresoristov 8. več gradbenih delavcev z možnostjo priučitve v gradbeni. stroki Stanovanj ni. Rok prijave je do zasedbe delovnih mest. NOVI TKDNIK - Glasilo oDčuistiU:) organizacij 5ociaiisiicnt zveze aeiovnega ijudstva Ceije l^Ko Slovensst tionjict Sentjui Šmarje pn Jtišah m Zaiec - Uredmirvo- Jeije, Gregorčičeva a poštni predai 161; Naročnma in oglasi, rii V Kongresa 10 - Glavni tn oagovorn: urednilc Jože Voltana rermični urednik Drage Medved - ReaaKcija Milan 8v>žic Jure Krašovec Dommika Poš Milan Seničar Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič Zdenka Stopar Milenko Strašeč Tone Vrabi — izhaja v.sak četrteK — Izdaja ga CGP »Deio« Ljubljana — Rokopisov oe vračamo — Cena posa mezne številke 2 din - Celoletna naročnma 75 din polletna 37 dm Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljublana " Telet uredništvo 223-69 m 231 -05 mau otgiasa m naročnme 22«-(X) • Delavski svet delovne organizacije j JAVNE NAPRAVE CELJE vabi \ k sodelovanju za zasedbo prostega delovnega 1 «nesta ' 1. OBRATOVODJO obrata snaga 2. DELOVODJO delovne enote čiščenja- ulic i Pogoji, ki jih postavlja delavski svet, so: pod 1.: srednja tehniška šola in 3 leta delovnih; izkušenj ali delovodska šola in 10 let delovnih izkušenj; I pod 2.: delovodska šola in 5 let delovnih izkušenj.: Prednost imajo kandidati z večletnimi delovnimi; izkušnjami in zaradi komunalnega značaja dela' bomo upoštevali pripadnost kraju. Kandidati naj'^ pismene ponudbe pošljejo na naslov: i Odbor za medsebojna delovna razmerja \ •JAVNE NAPRAVE CELJE, Teharska 49. i Vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazil-; nimi dokumenti o strokovnosti naj kandidati poš-' Ijejo v roku 15 dni na naveden naslov. Tohko časa i velja tudi razpis od dneva objave. Angliji so preiskusili napravo za motoclkliste, ki bo jotovo reševala življenja. Gre za nekakšno blazino, Ki se ob udarcu v tisočinki sekunde napihne in tako ubrani smrtonosen trk in padec. Preizkus so zaenkrat naredili z lutko. Seveda ta blazina' ni ves čas napih- njena. Voznik jo ima pripeto pred bencinskim tankom kot nekakšen majhen zavoj velikosti tranzistorja. Po- seben mehanizem sproži, ko je treba, ventil bombe s stisnjenim zrakom, ki v trenutku napolni blazino. Poizkus so naredili tako, kot bi bilo v okoliščinah, če bi motorist vozil 200 kilometrov na uro. Rezultat je bil osupljiv. Motorist bi verjetno imel le lažje poškodbe. TEMEUNA OBRAMBA Pred pariškim parlamentom so našli komaj rojenega otroka, lepo zavitega in položenega v košarico. Seveda H prevzela otroka socialna ustanova, ki pa je terjala paria- mentno pisarno, da naj parlament plača stroške, kajti otrok bo gotovo nezaželena posledica ljubezni katerega od ^ slancev. Pa je advokat poslanske zbornice takole utemeljil za- vrnilni predlog: »Prvič v parlamentu ni bilo še nikoli nič storjenega z ljubeznijo Drugič ne more iz parlamenta priti nič, k^' ima vse, kot pravimo glavo in rep. In tretjič, v tej hiši ni nikoli nobena stvar dozorela v devetih mesecih.« ^