m—a.*'
Posamezne
Navadne Din 1' ob nedeljah Din 2*—
#TABOR* izhaja v»*Jc<Un> nxym ,
nedelje in praznikov* «b 18. tri * i datumom naslednjega dno ter stane mesečno po pošti D 18*—% temstvo D26*—, dostavljen on dom D 19*—% na izkaznice -l>18v-> huorati po dogovora*
^^?| postnmajiJiaiSna v»g6toviBi' .cena dahašBle štev. l Bin
Naroča ao . MARIBOR.
,TABORA**, ulica £tew i.
TABOR
Posamezne številke* Navadne Din 1*—t ob nedeljah Din 2*—.
UREDNIŠTVO me nahaja v Mari* boni, Jurčičev« ul. št, 4* L and*
* trop j e. Telefon intemrb. st. 27 (k UPRAVA »e nahaja v Jurčičevi nlici^ št. 4, pritličje, desno. Tele* ion št 21* r— SPIS poštnočekovm rnčtra štev. 11.787.
Na naročila brez denarje* sc r*o nzir*. —* Rokopisi Pe ne vračajo.
■	    ujmujmmmmmmmmm
Naslov:
Maribor, sreda 21. maja 1924.
Leto: V. — Številka: 116.
Jutri zaprisega nove vlade.
Nove volitve menda Januarja I. 1925.
T
Tit. Knjižica licej
Jubi jana
Ali imamo krizo?
‘Na to vprašanje odgovarja zanikujoče v uvodniku krnskega dnevnika »Lido-ve Noviny« z dno 18. tm. g. Danilo Di-imovič. Njegov odgovor je zelo optimističen, v nekaterih vprašanjih celo preveč, Pisec ne vidi v 'Jugoslaviji nikake krize. Boj za vlado je kriza v ožjem smislu besede, ni pa kriza države. V državnem, narodnem in družabnem! življenju jo opaziti ozdravljenje, napredek in stabilizacijo. Kjer jo tako, tam. ne Ptoremo govoriti o 'krizi.
Svoj konstruktiven optimizem opira g. Dimovid na trditev, da -smo pravo krizo že preboleli. To je bilo po prevratu. Srbija je bila opustešena od vojne, prebivalstvo cele države je bilo izmučeno in zbegano. Vladal ja popoln nered v gospodarstvu ip prometu. Danes vsega tega ni več, življenje je na starem tiru. (Razmere so podobne predvojnim. V literaturi in umetnosti .ih bilo v petih letih svobode storjeno in ustvarjeno več nego poprej- v petdesetih letih. Število raznih listov se je podeseto-rilo. Bilo so o-tvorjene tri noVe univerze iit častno število srednjih "ih ljudskih sol. ‘Razvijajo Se velika mesta. Iz Magreba jo slišati najpogostejše .glasove nezadovoljstva. Toda Zagreb je v svojem! razvoju dospel v teh letih tako daleč, da ga lahko Stejeao med najbolj razvita mesta v srednji. Evropi. Industrija' se razvija boljinbblj. Napredek je ogromen. Naše .vasi, razen teh, ki leže v pustih, strmhjk in) goratih pokrajinah, kar plavajo v blagostanju.
Le državno uradništvo -jo ostalo delj časa v težkih’ razmerah. To je marsiko-'garnapotilo na slabo pot. Dasiravno-sta uradniških pregreh kriva država in idnižba, se jo ravno v družbi največ vpilo o korupciji. Danes so se uradniško razmere izboljšale. Tudi častnikom so je izboljšal položaj.
Delavstvo jo bilo izpočetk-ai ubogo in lačno in je iskalo svoj sp us v komunistično - boljšcvišlkiljj teorija]* m praksi. Nezadovoljneži so se oprijeli terorizma. To jo izzvalo reakcijo s strani države. Komunistična stranka jo izginila in zakonodaja jo-popravila položaj delavstva.
i, Vsa naša" družba podaja tedaj sliko fetalnega napredka. Pravih nezadovoljnežev ni. Ob' sedanji socialni strukturi In državnem! redu no m-ore biti težkih ekonomskih, socialnih ali političnih tresljajev.
! Nato preide pisec■ k vzrokom- naše Vfcrize«. V krizi so tisti, ki so v novi' državi izgubili razne privilegije, na pr. veleposestniki vsled agrarno reforme, .poltem rasni tujci (industrijajci. itd.).
O politični krizi, ki je v zvezi « hr-vatskim vprašanjem, je pisec mnenja, ida jo to na videz kočljiva reč, vendar pa v bistvu prav enostavna. Ima bolj psihološki nego praktični značaj. Hrvatova ne znana nihče-zatirati, ker je prav tako. sveto kot Srbstvo. Treba pa je, da izgine'tn ji vpliv, ki so je preveč polastil nekaterih plasti hrvatskega naroda. Še Hane® .i° »mnogo Hrvatov, ki vzdihujejo po preteklosti. Prototip takega potujče-Pega Hrvata je general Sarkotid, ki je nedavno napisal, da so morajo Hrvati’ državno nasloniti na Nemce in! Madžare. *I>fba ga je razumeti kot človeka; V Prejšnji državi jo dosegel najvišje časti. Postal1 jo general in celo baron. To ga jo zapeljalo na druga pota. Mnogo jih tjte,- 'ki-sok njejpa® • j>esdoi»ai. Ne morejo ra-
Dclna rekonstrukcija sedanje vlade. —
BEOGRAD, 20. maja. Mandat g. Pasica, za sestavo poslovne vlade,) ki naj ■izvede verifikacijo -radieevskih mandatov- in ha-to skupščino -do jeseni odg-odi, je ustvaril jasno situacijo- in sc bo-do mogle stranke orijemtirati. V vladnih krogih vlada zadoščenje nad takšno -rešitvo krize, ki sicer ni definitivna, pa pusti odipr-te možnosti za nadaljno dcl-o na ustvarjanju nove vladne koalicije. V radikalnih krogih se povdarja, da imajo malo zaupanja do koalicij v tem parlamentu in da bodo nove volitve najbrž© koncem januarja 1. 1925.
BEOGRAD, 20. maja. Danes ob 12. u-ri je imel g- Balugdžič daljšo konferenco z g. Pribičevičem v kabinetu ministra pr-o.svete. Poprej jc -bil Balugdžič pri kralju v. avdijenci. Dopoldne se je vršila v, kabinetu min. predsednika daljša konferenca g. Pašiča z g. Jovanovičem. Več-:krat so prišli v predsedstvo tudi razni
Opozicija
Manifest in pro-klamacije na narod. —
opozicijo-nalnih strank so imeli danes dopoldne daljše konference, v katerih so se z ozirom na mandat g. Pašiča po-sve-fovali o nadaljnji taktiki. Govori sc, da celokupna opozicija stopi pred ljudstvo s skupnim -manifestom, v -katerem bo o-b-raizložono stališče opozicijon-ailnega bloka in strank, ki blok podpirajo, in v katerem se bo prepustila vsa odgovornost za posledice tega po mnenju o-pozicijona-l-nih strank očivi-dnega kršenja parlamentarizma vladi Pašič-Pri-bdčevič. Vs-c oipo--zicijo-nalne stranke izven Radičovecv,
zumoti, da jo Jugoslavija naša država, zgrajena na krvi naših najboljših ljudi -in da jo je zgradilo 37 držav celega sveta, med njimi vse velesile. Ne vidijo mirovnih pogodb. Jasnost pogleda jim' kali za večno sesuta minulost. Vendar pu takšno Hrvalstvo izginja boljinbolj,umi kajoč se zdravemu in ponosnemu Hrvat-»tvu, hi « svojo ljubeznijo do reda in svojo veliko umnostjo tvori obenem- s srbsko bojevitostjo in odločnostjo temelje naše države. Ilrvatstvo se bo spet vrnilo na prava pot?. Zdaj so že vrača, ker ve, da ga v naši državi čakajo velike naloge. Pravo H-rvatstvo n-i v krizi, ampak le ono, ki izurpirn.
Tako sodbo prinaša o razmerah v naši državi češki list izpod peresa jugosl. političnega delavca. Rekli smo, da je pisec zelo optimističen. Niti optimizem niti pesimizem1 no moreta sprava! i s sveta tega. kar je. Razmere ostanejo take, kakršne so. Tako so tudi razni naši problemi nekoliko bolj zapleteni nego sodi g. Dimovid in poleg svetlobe, ki jo jo pokazal Čehom, je tudi mnogo sence. Toda tako jo povsod. Ni pa treba, da bi dajali senci' prednost, pred svetlobo. Optimizma, nam jo treba, četudi so nam pod njegovimi očali svet dozdeva nekoliko bolj rožnat nogo jc v resnici. Pri nas so zares veliko pretirava v pesimističnem presojanju razmer. Vedno govorimo o krizi, čeprav vidimo, da so se razmero tekom! pet let znatno izboljšalo, fio bo pri nas več konstruktivnih, delavnih in' prevdarnih optimistov, so utegnejo popraviti šo boli -
ministri, da se informirajo o političnem poll-ožaju. Po informacijah iz radikalnih krogov sc goivori, da bo izvršena ,v Pa-šioevem kabinetu delna rekonstrukcija glede radikalnih minis-trov. Iz sedanjega kabineta bi izstopili 4 ministri in sicer minister za agrarno reformo- Simoinoivič, minister z.a šume in rude -Kojič, minister za narodno zdravje Miletič in baje tudi minister za gradjevinc Uzu-novič. Tudi bi se v nekaterih portfeljih izvršile spremembe. Kot novi notranji minister sc imenuje Lazar Markovič, z manjšo verjetnostjo Jankovič. Dozdajni notranji minister Srskič bi prevzel svou prejšnji -r e sort, ministrstvo za šume. Kandidat za ministrstvo za agrarno- reformo je vodja vojvodinskih radikalov dr. Grgin-Glede zaprisege nove vlade s-c čuje, da jo jc težko pričakovati za danes, amipalk bo izvršena; —- po'za trdilih iz vladinih krogov- — jutri. ^ .» -J .'■-s; .A- m*-..
konferira.
o položaju. Ni izključeno, da bodo te stranke razum skupnega manifesta izdale vsak zase še posebne proklamiacije na -narod. Glavni odbor Davi-dovičeve skupine se sestane Ob 5. uri pop- k seji, v kateri -bo redtgirana pr-oMamacija in bodo storjeni sklupi o nadaljnem postopa-nju stranke. Ob 6. uri s-c sestanejo šefi vseli oipozicij-omainiih strank k skupnemu pc v ©tovarn ju, »v katerem bodo' razpravljali o skupnem manifestu. Značilno je, da sc v ‘opozicijonaln-ih krogih vzdržuje vest o »konvenitu«, ki bi ga tvorilo 180 poslancev in ki bi zasedal naprej. Vest doslej še ni potrjena, ,*»!•	,
Politične vesti.
* Končni poraz federalistov. V pon-deljek 13. tm. je kralj poveril Bašiču mandat za sestavo poslovno vlade. Bašič jo sprejel mandat pod pogojem, da se skupščina takoj po verifikaciji radi-čevskih mandatov odgodi do jeseni. Takrat sc ima kriza definitivno rešiti z novimi volitvami. Ta odločitev je nepregledno važnosti, saj je vkljub besnemu odporu federalistov zmagala nacionalna ideja naprami reakcijonarni. Vsi besni inzulti tokom' zadnjega meseca zlasti na našo demokratsko stranko podi vodstvom' g. Bribičoviča, katero smo dan za dnem čitali po naših klerikalnih listih, niso zalegli nič. Nasprotno, borba nvod dvema frontaipa, ki sc je bila te tedne v Beogradu, je končala z uspehom, ki smo ga mi ves oris prepovedovali. V krogih opozicije, zlasti med našimi klerikalci, vlada velika poparjenost.'Klerikalci v svojih' srcih uvidevajo, da je. propadla njihova politika. Sedaj jo čas, da to uvidi tudi- narod in da se odreče nesrečni politiki dr, Korošca in njegovih pajdašev.
* Veselje v klerikalnem Izraelu je
zavladalo, ko je g. Davidovi© dobil mandat za sestavo vlade. Šo pri »Straži« so — pomislite! — dobili posebno brzojavko. G. Zebot jo pred dnevi prisegel svojim, »zvestim,« v Svečini, da ne pride več poprej tja, predno ne bo minister. Irt .sedaj jo vse tako k hi verno končalo. Ze »o triumfi rali- klerikalci: vsa oblast X Sloveniji bo v naših rokah, ueoipejc-
SPORAZUM MED MUSSOLINIJEM Iti
BELGIJSKIMI MINISTRI GLEDE NEMŠKIH REPARACIJ.
MILAN, 19. maja »Agence Havas« poroča, Thounis, Hymuns in Mussolini so spoznali potrebo, da so nemudoma reši. reparaeijskj) problem z uporabo poročila strokovnjakov. V slučaju, da Nemčija odpove, bi bilo umestno sklicanje! medzavezniške konference. Ministri so zavzeli stališče, da je vprašanje medza-vezniškili dolgov v zvezi- z ureditvijo reparacij.
ČEŠKOSLOVAŠKA POGAJANJA Z AVSTRIJCI GLEDE TERJATVE IN DOLGOV.
PRAGA, 19. maja. (Češkoslov. Pres-. biro). Danes so pričela v finančnem' ministrstvu pogajanja ž avstrijskimi odposlanci o izenačenju privatnopravnih-terjatev in dolgov, ki sc> glasijo na av-strijsko-ogrske krone, torej terjatve, ki so nastalo pred 26. februarjem 1919.
Amerika in madžarski dolg.
FRANKFURT, 19. maja. »Frankfurter Zeitung« poroča .iz Washingtona, da je senat včeraj ratificiral pogodbo Zje-dinjenih držav z Madžarsko, ki fundira 2 milijona dolgov. Potreben je samo ša» predsednikov podpis.
600.000 delavcev izprtih v Poruhrju.'
BERLIN, 20. maja. Kakor poročaj# listi, cenijo rudarske organizacije število izprtih delavcev v Poruhrju in ostalih podjetjih iia okroglo 600.000.
BORZA.
CUR1H, ‘20. maja. (Izv.)' Predborza, Pariz 30.45, Beograd 6.95, London 24.62, Praga 16.65, Milan 25, Newyork 564, Du-’ naj 0.04)795.
ZAGREB, 20. maja. Pariz 440.50-445.50„ Švica 1434—1444, London 352—355, Dunaj 0.1136—0.1156, Praga 238—241, Milagi 358.25-366.2-5. Ne\vyork 80.30—81.30.
BEOGRAD, 20. maja. Pariz 440-443,j Švica 1436—1436.40, London 353.25—353.5<V Dunaj 0.11445—0.1145, Praga 239.50—( 239.70, Milan 239—239.25, NewyoiJk 80.9(W 81, Bukarešta 39—49, Sofija 59.
.ni gospodarji položaja bomb. Xn to preklete demokrate ‘ .bomio kar potopili v žlici vodo. V možnar jih bomo nabasal* pa v »loft« ž njimi. .Ne bo nam delal« več preglavice ta gadja zalega. Učitelji] bodo morali parirati, uradništvo seveda tudi, trgovce in’ obrtnike bomo tolkli % bojkotoml... Oh kako lepi časi' boder to % Kaj avtonomija — vrag jo naj vzame—1 samo da smo mi gospodarji v Sloveni--' ji. Pa glej spaka! Davjdovieu sc je menda zmešalo, kali, da jo vrnil mandati! Nekoliko nepriejetno jo zažgačkalo gospode klerikalce, ki so se že videli na ministrskih stolčkih in drugih visokih mer stih! Zopet nič! Vražja smola! Ta prekleli Radie vse zafura! In dobričina Davidovič mu nasede! Kaj pa sedaj? Ej' pa zajažimo spet proticentralističnega, avtonomističnega konjička! Živela slovenska država! Dol z Beogradom! Ampak »Jugo^lovahska« tiskarna ostane * Ne jemljite denarja od korupoijonl-stov! »Slovease« in »Domoljub«, glasili ljnbljanske Merikalne tiskarn© (ki s© kakor v zasmeh slovenskemu avtonomističnemu principu klerikalcev imenuj© Jugoslovanska!), neprestano vpijeta; proti koruptni državni upravi. Če bS ljudje vse verjeli, kar ta dva lista pišeta proti »propadli« državni upravi, š© pes bi je ne povohal. Zato so čudimo, kako more ista tiskarna- z veseljem' prevzemati tiskarska dela od te korupcijuri i stične bande in basati v žep do-bičke, ki prihajajo iz tak« umazanih’ virov, Kaj ko bi nam ljubi »Slovenec« to pojasnil?!.
Otročje vesti o opozieijonalnem v	»konventu«.	*
BEOGRAD, 20. maja. R-eiprozeinitainti y] katerih’ bbido-strankarski šefi poročali
katerih je trenutno samo nekaj v, Beogradu, bodo danes popoldne imele sejo,
14- ’
Francoski socialisti jne gredo v vlado? stranka zaenkrat stopiti v vlado, vendar MARSEILLE, 19. maja. (Havas). Re- bi stranka podpirala čisto- radikalno nandol jo izjavil nekemu žurnajistu, da vlado s krepkim programom.
ne veruje, da bi hotela so-cijalistična
gSifasf?
«!Pi!?2^T5pifiE«
■w)wiaaHWWMi
kronska,
 Mzpremembe-v državni službi. Tz,
ftr zavrne,rslužbc ■ stia ■ odpuščena- med drerj gim cestar ."Alojzij Dcrncr v, Mariboru ta, fcestanja -Cudovik --Pujsi in-/ prane • Vitez -M? MucsldSolbotti.^^; .•'•"• »/‘h#- •	i
fC- Občinske1! Volitve mariborskem Jkrajusmameiraiva^Tazipisati .glavarstvo za. 'prvo poSlovicrv. meseca • avgusta. V avto-' |OLOdnnih^mestili''Maribor^'Celje tn -Ptuj'; pa
raspiše^občinske^a^litee-iTOaribor.sfcrKe-^
fiki.:župam.	f*
V»—,vCtlavai^Igvalidski -kongres .dz <-«ele
JV'o	.	«	. •	T	•	*	_
samm
" iTfmbm^s^so^irišsj
IM|-|,'""r*riait'"“•TTT-**~*-| I) I  .....   i
'
£«w».v '»■•......
z- znamko < JELENJi ;^!fk
■ '"-M
^varčnih gospo-3
rS v
priljubljena pri vseh
. Pravo samo z imenom ,^cJiicht“
IfP'
^g^|;;in znamk0 MJelcn‘‘ljjp
„ Ja -varstvo
(grajski,-listi : pojoča j:Or.da:se vrše na Ko-to&kemššn^v-^tBungenlandu neverjetni iz-i^adfeproti 'našimi sonarodnjakom in da fcašak-jvlada pripravlja • tozadevni..obte-
\|c čaruga^pred} sodnijo. Tekom ne-;
(džlje'se^je položaj za čaruigo"poslabšal. »Oostejt jetfeidoviratnoi,' tajil, da bi- biPna-
»^zoič t-pri'minonr madšumar ja i Pii'kma jeir j a. rako^ijetizpovedal'tudi-soobtoženi Prpič. ^nedeljTOparje-Prpid^bil nenavadiito po-aft'''terŽ-jetiikoxian.o^QariO‘sii;:za > razgovor' z
^ajraean.^<iTemuijejv>naviZočnosti!;.dveh
»rtčviz^avjil.idla jeKlaruiga 'bilvodja, tolo-'tafcifcMatVtTtompmevcih1 in ;’da je ;Caruga Sfm^smrtibPirkinaieria'. JVlisteriozni Se-goMm ■ kateregakoli - ta-umor,' d e namr eč bjl-rČarugai^saim^Kil jub •• temutPrpičevemu ^rrzti^jUičaruga^evfvednotzanjlta. vsako
Jcrivdo - na - tein' umoru.	’ ;.i:
Olajšava *tuj&k$g& prometa' 'v A v->£riii.'t A vstri jskhtrgo vinski' minister dr. Sdiijrff je,izjavit, 'dat namerava avsrrii-Wka- vlada; ukiniti potne -vizume,' mesto-fajibtpa«nv«stit enostavnejše • ^svetovne pnake«,jdri • se 'bodo dobivali pri pristo j-tniir :.ikorpoi^,ei j ah (trgovskih > zbornicah, jobrfcnibi?; zadrugah,. športnih društvih fitd.IShemvbo-promet znatno olajšan. ^ jCiganska <bitka. Vj Dreventi so doži-l*eli pred par - dnevi pravcato cigansko IbitkobTamošnji.cigani so v neki gostilni dbhajali meko^vojo slavnost. ImOlihfeo.se jpravj'dobro in .bili, kot-ena velika di u-tena^. dokksr^imi^inomi zlezlo vmožga-fiie./Povodiza^-propir•' je. bila -.seveda.žen-^kmsCiganiihT.uxija Sečič je zatekel svo ^ega^oia j boljšega -pri j ate! ja -Haso Golica bin-flagranti«.s svojo,.ženo,’ mlado cigan-
&o/To«®xed^ugaai ,ni-tako velik peh in
ifeemavadno -radi tega n e razburjajo, tem-■yeč?pn»te-ženolonerau, ki soga ž njo za-fcaeili.' ;,Tako M- bila .tud ijHaso ,-iU Nuri ja tostalafše?nadalje najboljša . prijatelja, ge bi UBibila .v.krempljih alkohola. Nuri-Ra^e-v.-svpji-lpijani razdraženosti pozval HašpJfcatodgovor,4a pa mu je odgovoril SBsstolom-Wivhipu so bili cigani in ciganke prazdeljenitv/dva tabora, ki statsc začela hnedsebojno A napadati. iiKo je prihitelo jorožništvo," in .glavnp 'voditeije zaprlo, je »stalo ,na ^bojišču« 30 {lahko;™ ot-težko pan jeiuh, :bied'.katerinji, sta.itndi Haso-in nezvestaiciganka,
V— Ii.,1926. ekumenski konci L Iz Birna (poročajo, da vje papež končnoveljavno Moločih da seljanuarja -1. 3936. vrši cer-pvenii^oncil^—“Kakor'miano,* so imeli ^sifoeni' koncili v nekdanjih časih velik pbineb-lZadnji. je 'bil 1. 1870, ko to Ital i -atizasedli BdmV vsled -česar ga'je takratni papež 'Pij 'IX. prekinil. Koncila se jbo udeležilo 2500 škofov z vseli delov sve-i,,JErogxaml koncila bo: pomirjenje kr-.anskega’s-veta in zedinjenje cerkve. -iPovabljenivbodo tudi zastopniki pravo-felavsie-in -anglikanske cerkve.
(Zmagovalec v zraku. Francoski letalec pelletier d’Oisy je dospel na svojem poletu okoli sveta v mesto Hanci <ia Inidokini. Doslej je preletel s svojim laeroplanom že 14.300 km in to v dvanaj-fetih dneh. S temi je letalec dosegel re-jkond hitrosti iz Evrope v Indijo. Pelle-)tler dTMisv ima čin letalskega kapitana In 'j© koma j 32 let star. Udejstvoval se [ieSe v svetovni viojni. Sestrelil je na tla jštiri nemške zrakoplove ter s teni postal 'junak francoskega naroda, isj*— Simhirsk.—UUanovsk. Osrednji iz-^rsilnl odbor rnskih-sovjetov je sklenil, da.se •‘fo rojstno mtesto Leninovo, Sim,-J)irsk, imenovalo'odslej Uljanovak. ;
Z zborovanja industrijcev.
3
Za danes popoldne je sklicala krajev na skupina Zveze industrijcev v Mariboru. v malo Gotzovo dvorano zborovanje, zastopnikov 'industrije iz Maribora Soffl okolice, da ,se posvetujejo o važnih in ^aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo zlasti industrije. .Dasi so bile na dnevnem redu .vseskozi važne točke, udeležba aiii 'bila posebno dobra, kar so navzoči ostro grajali. . ">	1	’: •••*'
Zborovanje je otvoril in vodil' pred-.sedniik krajevne skupine, g. dr. Eadoslav 'Pipuš, ki je uvodoma podal kratek pre-;,gled o dosedanjem1 delovanju mariborske skupine.ter podčrtal potrebo take lokalne organizacije, ki tako napram javnosti jkakor napraml oblastem reprezentira tu-kajšnjo industrijo. : ’ ■ • •	*■ • 1 'i /	'
Organizacija je sodelovala med dru-gim! pri gospodarskih konferencah -v Za-
• igrehu in Skopi ju, pri raznih gospoda rskih anketah itd,, lokalno pa pri sprejemu češkoslovaških industrijcev, pri lanski.razstavi v Mariboru', pri anketi glede
• avtomatičn,e telefon sike centrale, v vprašanjih, tičočih se zgradbe osebnega postajališča na Teznu, narodnega gledališča, brezposelnosti itd. Poročilo se je vzelo na znanje ter se je izreklo dr. Pi-pušu za njegovo delovanje vsestransko priznanje.	h.  i" :r .j' :j ' :
[Vi zvezi z vlogo zadruge »Mo j mir« se je razvila debata o stavbeni stagnaciji v Mariboru, o čemur je obširnejše govoril stavbenik g. Julij Glaser. , Glavni TOroki mrtvila leže v nerentabilnosti •stanovanjskih hiš, ki bo trajala vse dotlej,-'dokler se re ukine zaščita najemnikov, na drugi-strani pa v previsokih ®-brestnih-merah, ki jih danes zahtevajo za posojila in kredite denarni zavodi.
Glede praznovanja praznikov se je razvila.po referatu g. Križniča daljša de/bata. Sprejet je bil končno kompromisni predlog, ki določa, da praženje industrija v. področju mariborske krajevne skupine -s a mo nedelje in’ kot državni praznik 1. december. Centrala se poziva, ,naj doseže točne zakonske določitve glede praznovanja državnega praznika, ker dosedanje določbo niso jasne. Praznovanje vseli drugih praznikov je stvar sporazuma med delojemalci in posameznimi delodajalci v smislu zakona.
O preureditvi zaveda za zavarovanje delavcev je poročal stavbenik g. Glaser. Po novem načrtu bi se razdelil ljubljanski okrožni urad na mariborsko in ljubljansko oblast. Sedež urada za mariborsko oblast naj bi bil v Celju ali Mariboru. Z oziromi ua to, da je Maribor sedež oblasti in na drugi strani tudi razpolaga s primernimi potrebnimi prostori za nameščenje uradov, zahteva Zveza industrijcev, da se prenese sedež urada V Maribor.	-
O telefonski zvezi r, Italijo je poročal ravnatelj g. Križnič. Vsa druga mesta so dobila direktno zvezo, le Maribor, ki ima prav živahne trgovske stike z Italijo, se je zopet popolnoma prezrlo. Soglasno je bila sprejeta sledeča
RESOLUCIJA':
- -TV‘.
kakršnega
Dopisi
'0
□ □
za,Sklad otroške bolnice* >v Mariboru.
Mariborska skupina Zveze induštrij-čev ugotavlja z začudenjem, da je od neposrednega telefonskega prometa * Italijo, ki je bil pred kratkim vpeljan in
, ari bor, 'dne 19. maja,
imata že na pr. Zagreb in Ljubljana, Maribor izključen. . i i ^	.
Ne glede na živo potrebo take telefonske zveze tudi za mariborsko pokrajino, ki ima zlasti v lesu in nekaterih deželnih pridelkih ter industrijskih izdelkih živahne poslovne stike z Italijo, bi moral že sam ozir na. potrebo pravičnosti napram enako težko obremenjenim davkoplačevalcem, onemogočiti tako izključen je, oziroma neuvaževanje Maribora kot drugega največjega mesta Slovenije, isedeža mariborske oblasti in važnega gospodarskega centra. : i -j *	s
Mariborska skupina Zveze Industrij-cev apelira na pristojno mesto poštne, 'brzojavne in telefonske uprave, da se ta neenakost nemudoma odpravi in da še tudi za Maribor omogoči direktna telefonska zveza z Italijo, vi
O zlorabi naziva »i n d n s t r i j š k o«-obrtna razstava s strani letošnjega neznanega odbora se je razvila daljša debata. Vsi navzoči so obsojali postopanje anonimnega konzorcija, ki namerava prireejiti letošnjo razstavo, ne da bj. zato stopil v stik z merodajnimi gospodarskimi krogi. Soglasno je 'bila sprejeta sle-•deč?	S*
KEs° Luci j a :f
f Z ozirom na obstoječo namero,’da se tudi letos priredi v Mariboru nekaka 'razstava, kljub temu, 'da so se protC-ta-kemra podjetju izjavile korporacije najvažnejših, za razstavo sploh v poštev prihajajočih gospodarskih skupin, protestira Mariborska krajevna skupina Zveze industrijcev najodločneje proti temu, da se ta razstava v svojem naslovu označuje kot »industrijsko«-obrtna..
Ker bi taka zloraba niogla ustvariti napačno sodbo o resničnem stanju stvari in koga zavesti k temu, da bi si z nde-iežbo naprtil stroške, katere bo potem moral obžalovati, opozarja Mariborska skupina Zveze indusfrijcevvponovno na od nje sopodpisano izjavo, ki je okoli 10. maja tl. izšla vi vseh večjih slovenskih distih' in glasom katere sc industrija mariborske oblasti iz vzrokov, ki so v, omenjeni izjavi dovoljno pojasnjeni, razstave ne bo udeležila. Mariborska skupina Zveze industrijcev zahteva zato, da se tako javnost varajoče uzurpiranje -naslova »industrijski« nemudoma ukine.
Obenem’ izraža Mariborska skupina Zveze industrijcev svoje obžalovanje radi toga, da se s takim podjetjem', kakor-šno je prirejanje, razstave v teh 'težkih časih brez najmanjšega izgleda na u-speh škoduje ugledu mariborske industrije. ;*
Pri slučajnostih je še predsednik ’dr. Pipuš opozoril zborovalce na določbe novega finančnega zakona, člen 135 in 137, ki sta za industrijo dalekosnežndga pomena. O tem se bo vršilo Svojca« posebno zborovanje, prosi pa, naj vsi zbirajo potrebno gradivo. fl:	*	,	iVi	I,	?'
Ob 18. uri je predsednik zaključil triurno zborovanje, ki kaže, da so industrija ob naši severni meji v polni meri zaveda svojih nalog in budno spremlja vse v-ažne-dogodke v gospodarskem življenju.
Rogaška Slatina. Biser Štajerske šel' -polagoma pričenja polniti. Imamo-že ved odličnih' gostov iz naše širje domovine, tu. .Vojna muzika dravske divizije dva> krat dnevno v^. paviljonu; promenade-pridno koncertira. Razen tega še zvečer, •sodeluje pri otvoritah' itd. Mislimo, da se bo le-ta bolje'obnesla nego lanska^ Obrati so vsi odprti, vse je v teku. Potili so lepo'uglajene, vreme je krasno. Tudi-okolica lepo izgloda. Gostje se, kolikor-tse opaža, dobro počutijp tukaj. ..,	...	J
Rogaška .Slatina. Pr et ek 1 o 'h erlotjo^ igral je (domači »Sokol« burko v 3 deja,-njih, Horšt-Nučiceva »Nebesa pa zemlji« ..Glavne vloga so bile dobro razdeljene. Igralo'1 se je dobro. Mariborska vojna' muzika je v pavzah pridno svirala, kar, je efekt povzdignilo. Zdravniška gledališka dvorana,"kjer se je igralo^je za taka predstave primerna v sedanjem ča suj-poprej in pozneje pa manj. primeraa. Obisk, jc bil povolje*..^^!^t^;^
Ceiiske vesti, b
...	.	J-*'
v Smrtna kosa. V soboto 17. tm. je po
ofaljšem bolehanju na sušici umrla y -18.
iletu starosti gdčna Anica Stefanovič,
študentka 7. razr. tukajšnje gimnazije. —
Utnrl je tudi poštni poduradnik S. Jožef
t'’
Mariborska Glasbena Matica koncertira 'dne 24. tm. y Celju,	'1».
Veliko javno tombolo nai Vrtu Sokolskega dotna vi Gaiberjih priredi 25- tm. podporno društvo.za -revjie otroke M-pa-bor jih, ’
. - --	i	1
-a-	v
i
Narodno gledališče.
Prest#va 193.'"'Sezona 1923-24. Ah..C,
. V1; torek, >20.'' maj a '1824 ob-20.;
ifggŠBl
Kiamela skozi uho šivanke
Veseloigra v treh dejanjih. '—•■ČeSko spisal:' F. I-anger.J— Preyel: .'0. Šest.—«RežiserJoško
w
■OSEB E»,W.. ^-^V.-^.^^Petkova
Peštova .Paš ta,.,
Zuzkai
Joe Vilim, veletrgovec .,L(Tepav^U.' Alan Viliai, njegov sin	Kovič	•
Bezhyba, bančni ravnatelj 2(.;?.ČŽeleznik >•?' Andrejs, komerdjalni .svetnik^.L Kokot
■s,.-• —i..	.-.	^-Rasberger. •
lilim VAlalnvounp ..	•'	i	Tanar©«,*"1
Kokot
Dama . «	^^ y• Kraljsva.
Gospodična A	^^-.Savinova	.
Sluga	•	•	j	v*	ovornik>>
\	.	'	>1	'	y	^	V
.Razdobji med dejanji trajatavpo .trimesece* V.'.,.	'čas:	sedanjost	'T	y
m
Med Izvajanjem vstop ni dovoljen..
11	-"— ........■■■1	i	i«,
REPERTOIRE:
V Torek, 20. majat »Kaanfela fe&MaiuKor -vanke«., Ab. C (preanijera).
.Sreda, 21. maja. Zaprto.
Četrtek, 22. maja, .»Kamela^ozi.uEd 'šiVanJke«. 1AK. D.
-Petek, 23...maja. Zaprto.
.r. Sobota,,24, maj^ ^Magdatr Ab.^^
»Kamela" skozi-uho š 5 vaukc *. Op ozar-, jamo na' današnjo premijero vešeloigreC v treh dejanjih od F. Langerja »Kamela «koži uho šivanke«, ktje dosegla.žc na' raznih odrih jako lepe "uspehe,
-— ---------.., ^
»	■	'V
Nova krajevna organizacija JUS sa
je ustanovila 30. m1. m!. vt [Vitanju pod' predsedstvom! g. učitelja Fr. Korbarja.’, Zaupni sestanki .IThS so se vršili v nedeljo IS. tm. v Hočah, Slivnici, Račjudni Šmarjoti. Vi Hočah se vrši v kratkemi širši sestanek zaupnikov1, v Slivnici ja« ven shod, v Šmarjeti, se.obnovi ;zaupnj sestanek dne 25. tu£	0
Objave
§ Triglav, odborova seja V 6rcdo 8. uri zvečer v Naj. doipu (restavracija)#
Po seji družabni večer, s t a resin c^- aktivni člani in prijatelji pridite!	,|
<, F« lol Halbwidl, četrosk cJhe 22. tinaia-nika pri lepem (vremenu'.:jelik koncerti Vstop prost. :	• 40921,
Radio; f
Prvo radio-glašilo v Jugoslaviji". Prejeli emo L štev, tednika »Radio Šport?* ki je začel izha jati "v Zagrebu kot glasilo zagrebškega Radiokluba. Časopis ureja dr. S. iVaričak. Njegov namen je, da zbira okoli sebe, teoretične in praktične delavce na polju radiografije. Predsedniki zagreškega Radiokluba je znani astronomi iti fizik, dr. Oton Kučera. profesor zagrebškega vseučilišča. »Radio-Šport* toplo priporočamo. Naročila, sprejem**
Mariborske vesti.
jSE?ibti&
m
Maribor; 20. maja -1954.
a - ■■	:- ,. ■ >:	-	r'
in - Gospodarsko In politično društvo-kolodvorski okraj priredi (Vh-sredo ;21 aja-tl. ob 8. uri zvečer tv-gostilni pri,-Vlahoviču na Aleksandrovi' cesti družabni .večer. Na vz poredit je kratek re-ierat o političnem/položaju^prof. dr. Piv,-jko bo poročal o politiki . jugiodovia-nskih emigrantovi za Časa svetovne vojne. Zabavni del-pa obsegajo, glasbene in pev-&ke točke. Vabimo prijatelje in sotnišlje-(nike .društva, da pridejo v čim večjem, ^fceVilu-	!
j£>m Ljudska univerza.^V p'ondeljČk dne p6' tm. predava novinar g. kriderik. Goli vrb o sodobnem pacifističnem gibanju. tV času, feo voina znanost dan za dnem Bzumeva nova sredstva za pokončevanje hjud-i, drugo strašnejše od drugega, ne bo [ddlveč, če se seznanimo z gibanji,, ki sku-Išajo iz čistega človekoljubja preprečiti [ali vsaj silno omejiti neizogibno katastrofo celib narodov: in deželi. Predavatelj je o tem predmetu z uspehom preda-tval v Ljubljani. Prihodnje predavanje v iLjudski univerzi bo tedaj nad vse aktuel trio, saj se tiče vprašanj, ki ne zanimajo fie -enega naro'd!a, temveč vso Evropo lir k širšem - smislu tudi vse civilizirane dežele sveta.
m (Študijska knjižnica. Vsem, ki se-za-tnimajo za znanstveno literaturo, za starejše slovensko slovstvo itd'., priporočamo ‘Študijsko knjižnico v kazinskem [poslopju.. Knjižnica- je odprta vsak delav-oijk od 9.—12. in od 3.—6. ure. p;/ m Škropljenje cest v Melju. Prejeli smo:; -Magistratni -gospodje, ki imajo skrbeti za škropljenje cest, našemu predmestju- oči\ddno- nišo - posebno naklonjeni. Ceste v meljskem predmestju, po katerih se- razbija'brezdvoma n-ajvečji• promet'(kolodvor, carinarnica!) so v zelo feiabem stanju. Pločniki, ki so 4 se v drugih'delih' mesta tekom- zadnjih let popra-(vili,. pri nas: sploh: jpopioinofina zgine vajo. Zapostavljeni-smo IMIB v tern pogledu,? zapostavlja se nas-pa-še celo pri škrop !je<njn, kar brezdvoma-ni tako velikanska žntev, da bi-.je. mestna blagajna, V katero* jmoramo prispevati v enaki meri- z drugi-jna^-ppedmestji, ne »prenesla. Ob velikem tartometuv ki vfadatu, se razvija tak prah, |da sploh*ni’.'mogoče odlpirati1 oken ali fc-ačitbstanovianj., Zahtevamo, da se rac-jatp-škropljenja raznih drevoredov, kjer iniltolike -potrebe, uvede vsaj trikratno -ropjjenje najprometnejših cest.iv n-a-n predmestju, da bomo (vsaj mogli ajti-in zrdčifrsj/oja - stanovanja. V lx>-'oče»pa prosimo, da-- sennas tudi pri po-iprajvliainju pibčnilkoV'^ naisipavanju.cest me zapOstavte.in zanemarja-, ikot se je (fo -go dilOidbs^e-j>;— -Prebivalci meljske ga,
m Porotno4 zasedanje’v Mariboru. Lege pomladansko zasedanje porote pripnejo. ju-nija-in bo trajalo 14 dni. Do-Jsief so razpisane sledeče obravnave: . junijaElizabeta,SMedVeg,- detomor; ic 'Kukovec, posilstvo;	Štefan
urin »Leopold;Bagani, umor; 11. ju-caAntontGolob,- uboj;.- Fran Lang. rop;
ffialmairiiSbiodig.^taitvina.;' 16-r junija: Simon tfcer,:. tunor; Roza Trop. požig (obtn-»-nfca .žte, paftfc tretjič -pred porotnike); me T3„ bLtdunija-pa sc 'bo žagovarih -.32: obitogencev, - kit-so^v Rrekmurju dTif inekega žaudairj-auV S-.'* tm -Nemci zopet^rekurh-ajo v Beograd, ariborskr:. veTtki ' župan je razveljavil tve M^fc^^^^oga-dr-uštva, kate-i- sor&e.- poi^istil L.Nemei s tem, da se _ _ i..ldiržaSfipredpisane«a: roka za objavo eib&iega-tzboira..Sedaj,so vložili proti raz-Veliavljen-ju voJJtEVj* Movega! odbora -re-knez n® ministrstvo notranjih zadeva Beogra<fLRekurz^nc-bo imel uspeha, ker ;soi Nemci. pnotizakrmito postopali- Za i®oVT-oib6hi-izbor- se bodo* Slovenci lahko pripravili,,da odvzamejo I-Nomcem pred-Cpratvice pdthfbjemllo.v«, katerc-so si do-
A m IVoIKvetv- gostilničarsko zadrugo
fcotrjone-, iGbrtna oblast'. pri, okrajna n igiasSaSsiiViičjvt ■ 'Mariboru je- potrdila novi Jjodbor, ki je bil iavoljejnipri^znanem bmr-občnem'aihevrn meseca marca: 0-ibrina^JastlSe^mtcnja.-da' jyf: odbor Usslah-■!fco sodelujejo - tudi Nemci, ,kP me obvla-■Uajoi sloKeitščinev ker seJ morajo zaJ -po-j®layanje posluževati tobnalča. OcK-jsno jle -sod^ . od-. slo-venslkih Pdtoor-nikov, Če *o3a -hoteli-'V odboru -sodielovati, sicer ‘Se bo .moral'tvrsiti nov 'občni zbor. j čtW Mariborsko ^številko »ftsl.-jugoslov. -	Jo^ie ..pianeak: zajagugPr^rfice^ke
o Mariboru; ^ 'dobitbilntJltv našemi ured-nišbvn. Tzvod stane 3 D.. -Mfi'jjiv
m Nameščanje pisarniških. moči. Ker
{se. otbrača vedno več takohnenovainih! ikurzovcev. tj. absolventov, in absolvcn-'tinj zasebnih; trgovskih tečajev, na posredovalnico 'trgovskega gremija- zaradi jposredovamja pisarniških mest, objavlja-trgovski gremij v Marjbo-ru, da se na te Vrste pisarniških moči ne more ozirati*hi jih vsled .pomaiiijkljivc izobrazbe priporočati trgovcem in industrij ce m. Kot pisarniške moči v trgovini in industriji prid-ejov,poštev samo absolventi državne dvorazredne trgovske šole, trgovske ,i;adaljevakie in kake druge višje šote, ki posedd-jejo po.trebno> izobrazbo. Ker stojimo pred zaključkom šolskega let^ prosi gremij vsa podjetja, ki refl-ektirajo na absolvente državne trgovske šole. da javijo to gremiju ali pa’ ravnateljstvu žole V Mariboru.
m Mestno dravsko kopališče (Ob bregu) je, zopet- odprto.	:
m Tujci v Mariboru. V noči na 20, t. im je bilo prijavljenih v mariborskih hotelih in prenočiščih 62 tujcev o,d teh 7 v Moranu, 5 v Privathotelu, 16 pri Za-: morcu, 10 pri Ornem orlu, 9 pri Zlatem konju,. 7 pri Haibvridilu, 3 pri Grozdu,, 3 V Kosovem, 2 pri -Ho-Izkuechfeu.
OS Hugo Hugo, najpopularnejši Kr-vatskiilcomiiar, od-16.'ntajat:saprej v - klub-harn.	'--J1771
m-Tedenski iztaž, o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 11. do 17. maja, Škrlatinka: ostali 4. Treb. t’fus: ostal' 1. Griža:, ostala 2, ,Jralicn5>.:. nov; 1. Ervsipel ostala 2-	«ms.
m Restavracija »Gambrinova dv ora-na«. Da-hes, sreda' 21. tm. velik ivrtni kon-cent. Začetek ob pol 20. turi. -Z jeditom in pijačo je dobro preskrbljeno. Glej oglas na zadnji-strani.	-1090.
Občni zbor društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico.
Maribor, 19. inaja.
Danes zvečer se je vršil v mali "Gotzovi dvoranii ob izredno številni udeležbi letošnji redni občni zbor društva-hišnih posestnikov za Maribor in okolico. (Zborovanja so se udeležili; tudi de-legatje iz Ljubljane in Beograda,
Podpredsednik g. Vid Murko je v slovenskem! jeziku otvoril zborovanje ter pozdravil došle delegate, nakar je imel še predsednik dmštv.a, stavbenik g. Jul-ijus Glaser pozdravni- govor v nemškem) jeziku. Posamezni društveni funikcijonarji so nato podali svoja poročila, iz katerih posnemamo: Društvo šteje jedva 330 ^članov, d a.si je samo v. Mariboru petkrat: toliko hišnih posestnikov, ki tama.jo nad težkiani časi, nimajo Pa smisla, za organizacijo. Društveno premoženje izkazuje 1572.50 D.
Prit volitvah j,e bil soglasno zopet izvoljen dosedanji odbor z g. Jul. Glaser-jem' na čelu. Članarina se je nanovo določila kakor sledi: za pritlično liišo 14 ■D, za enonadstropno ‘20 D, za dvonadstropno hišo 25 D, za tri- in večnadstropno 30 D. Večkratni hišni posestniki plačajo od vsake nadaljne hiše po 10 D.
Nato je poročal delegat centralne organizacije hišnih posestnikov v Beogra-^u’ 5’	Moskovljevie, o sedanjem
položaju hišnih posestnikov. V primeri s predvojnim' stanjem- je naglašal, da je privatna lastnina dapes oropana vsake zakonske zaščite in izpostavljena komunističnim' metodam. Da se odvrne ta nevzdržni položaj, je potrebno, da se strnejo vsi brez razlike na politično, narodno in versko pripadnost v mogočno organizacijo, katero se bo moralo upoštevati. *
Da zaniore organizacija nuditi svojim članom tudi materijelno podporo dela na -to, da se ustanovi lasten zavarovalni zavod in lastna -banka. Banka bo dajala po ceni kredite ne le hišnim posestnikom, temveč tudi takim; ki hočejo zidati ter bo organizacija s tem- tudi pomagala ublažiti sedanjo stanovanjsko bedo. Zasluga organizacije je tudi, da zakon o zaščiti najemnikov nj bil podaljšan za nadaljnih 5 let, kot se je prvotno nameravalo, temveč bo v doglednem) času popolnoma ukinjen. Državi 'se bodo s tem' 2večalit dohodki (višji kia-vek od višje najemnine), hišrti po-lahko .. .iivjjšilLjer^ae,
trefoia popravila na svojifi hišah, ki danes vsled ob'u božanj a posestnikov) na ravliostv.propadajo. Je zato v splošnem1 linteresu, da. se ta zakon čimprej ukine ker bo v tem tudi- gradbena delavnost večja, kot doslej, kar bo zopet po voljno uplivalo na' pomanjkanje stanovanj. Zborovalci) so -govorniku . viharno' pritr fjeVaBi predsednik pa se hi-u je v iroicnu mariborskega društva zahvalil za uje gova izvajanja. •*'*> A. "■* - « 1 ’■	'
Govorila sta nato še’delegat ljubljanske Zveze društev hišnih poisestmkov g -Frelich. in predsednik ljubljanskega društva g. Stare, ki sta žigosala pošto panje stanovanjskih uradov, ki neena komterno in povsem1 različno izvajajo za konske določbe. Oba govornika sta se zavzemala za ukinitev stanovanjskega zakona, čenrur so zborovalci pritrjevali Ob 22. uri je predsednik' zaključil lepo uspelo zborovanje tor pozvat navzo 'če, naj delajo na to, da se vsii hišni posestniki strnejo v močno organizacijo, ki edina lalvko.uspešno zastopa njihovo interese. |
Kultura inumeinosl
x O romantiki je predaval snoči Ljudski univerzi naš znani pesnik gosp prof. Janko Glaser. Izbral si je zelo zanimivo in duhu našega časa dokaj sorodno strujo in) jo razčlenil v njene prvine. Pokazal je, da -imamo dva tipa romantike: prvi je imel' literarno obeležje drugi pa znanstveno. Predavatelj se je najdalje mudil pri prvem gibanju, kiise je osredotočilo okoli -bratov Schlelov. Duhovi so se nasitili raci j orfall zrbn in ;klasicizma ter so krenili po poti, ki jo je pokazal Rousseau. Bila je prava slast poslušati, s kakšno kvhlkoto in jasnostjo je predavatelj analiziral njih svetovni in življenjski nazor. Pokazal jo vezi; ki so se razplele od nemške romantiko in Ficht-ejeve filozofske šol« tja do novo platonika Plotina in-jlalečmazaj k izhodišču idealizma: k Platonu. Spoznati' smo psihološko pot od Rousseaujcvega oboževanja narave do panteizma' in odtod celo v katolicizem'. Romantik najpopolnejšega tipa je bil -naš Prešern, ki je romantično idejo na najsrečnejši način združil s klasično forniO in na ta način) spojil dva sveta. Romantičnim' filozofo-m! in umetnikom so sledili- romantiki znanstveniki, možje prakse, ki so posvetili v •idejno in čustveno bogastvo narodnih -tipov, ki so se vnemali za vse, kar je bi lo lepega in dobrega v domačem življenju, prebujajoč na ta.-način narodričin-dividualizem1. 'Romantiki - znanstveniki so imeli velik vpliv na prebujenje slovanskih narodov in -se jim' imamo tudi -Slovenci zahvaliti za bogate vzpodbude, ki šo jih dajali našim preporoditeljem’. Predavanje g. prof. Glaserja je bilo -po obliki in po jasnosti, s katero predavatelj obvladuje snov, vzor takih predavanj. Obisk je bil zelo dober, dokaz, da predavanja te vrste zanimajo,
x Majsko svesku »Jadranske Straže« primili smo je sa vrlo bi ran im' sadrža-jemi i naročilo velikim- brojem! (45) fotografskih reprodukcija. Od člauaka sponi bijemo »Mornariška situacija na sre-dozem-nom- nioru«, gdje je u zbije ni m cr-tanm prikazano stanje ratnih mornarica svih mediteranej-skih država, orida u seriji »Naši primorski gradovi« informati-va-n članak g. prof. Novaka o Hvaru kao o nekadašnjoj mletačkoj ratnoj luci i sadanjoj n a šoj Madeiri. Dalje se svrša-va radnja »Pomorska histerija. Jadrana«, u kojoj je odličan pomorski publicista g. kap. b. b. N. Stankovič prikazao u najbilnijim tačkama razvoj našeg Jadrana, od prvih početaka dolaska jugo-slovenskih plemena do najnovije-g doba, koje karakteriše naša borba s Italijom o posjedi.istočne obale. Slijedi ovaj zračni »aobraeaj. Prvi Avijon gradjen u na-šoj državi, Čehoslovačka avijatika, Statistika ratnih’ avijona gradjenih 1923, Let čeških avijatičara, 60 fnsističkih avi-ona, Jakost ital. aviatike, Promene u brit. urin. za vazduhoplo-vstv-o, -Listak, Ugleda j mu sc ,u Tursku!, Iz naše trg. ■mornarice, Što radi čehoslovačka za svoje brotlarstvo. Veslaški šport: ercegnov-ski R. & Y. C. »Jadran«. Društvene vije-sti, iz centrale, iz ogranaka, iz raznih krajeva. U -broju je nadalje program velikog izleta, koji 'sprema Jadranska Straža uad.už-»Jadrana pri likom ovogo-..
dišnjih mornaričkih dana i prikaz -kupa-* lista Crikvenica, sa nekoliko slika, —< Osim šest vrlo uspjelih slika }z Hvara, koje spada ju k članku, ima fotografija-solinskog zaliva, buduče splitske luke', s. kaštelanskoml' rivijeronf, portreti' dvaju,! radenika J. S. kap. b. b. Vučera i puk. A-ntonijeviča, slika jed-ne damske ob»lW oklopnjače, modernih torpednih hidro«' plana, tog najnovijcg pronalaska ratne avijatike, mPmeuti odlas-ka Itadijaha iz okupiranih krajeva, skupna slikai-Štra^ ‘nih1 brodO-va poslije rata v-splrtdkoj Tu»-ci, sa portretom!- admirala>.uSndrew6a,' skupna slika iz života ereegnovskog ve-slačkog kluba--»Jadraii« itd. itd. 'Preponi čarno ovu odličnu pomorsku publi-« 'kači ju, koja’ opremom' i sa.držajem1- za-uzima i u medj.imarodnoj pomorskoj, 11« •teraturi odlično-m-jesto. » J a d ran »k a,- -St ra-' ža« izlazi u,;Splitu sv-akog. prvog.31 mje-'
seču;
Oriona.
Družabni večer Orjunee Maribor^«, Studenci se vrši dne 24.-maja.ofeatL.mrL'1 v restavraei j i » Jadran« (Maglica) Rotov-, ški trg. Vse brate in sestre vaUmovk) udeležbi! Člani,, ki i maj o :kro j, n a j-pri de-jo v kroju.	- - -h ■-	'i,;. - )
Orjuna Studenci poziva svojo Članstvo, da se v obilnem številu udeleži od-j kritja Malgajevega spomenika v- Gu< stanju dne 29. tm1. Za članstvo v kroju* je udeležba -obvezna. Prij.avdti ge ' ja-ist tajništvu- ob navadnih' uradnih1'urah.
Ekonomska Orjuna. Dospeli so pro-1 spekti in^subskripcijski Tisti ..-in-isfrdčh)bW istotaiko v tajništvu, kjer fee V>b'enemj spre jem-a’ i iil o dpošil ja tud-i denari Nacionalisti, podpirajte lastno osrednjo go-) spodarsko zadrugo! Kdor podpiše:delež,) ne podpre le-naše organizacije, ampak' absolutno varno in plodonosnof ‘naloži svoj denar.,ZdraVol	.
Soort
J'(Varaždinski športni klnhi—* ljSSK5 Wjj,	»Maribor«.. 2 j .1	.	>
ij^i- ' -NezasIužeiS-,poraz,*>''J^hl.’;|f jf
V nedeljo' dne 18. jnaja' 1924ijev®ostr>d val naš prvalk y iVaraždi-nu proti- tamoš-njemu prvaku.. Kljub temu,f.d a je! bil T SStKj »M ari bo r«. poražen^ j a’ bilanttf-»ena izmed najlepših u j egovih iger-v tejt sezoni. Igrišče jo jako zanemarjenorin vi-, soka trava je igro zelo ovirala; |VSK) nam)-je že-od nekdaj znan- kot fizično dobro moštvor tokrat 'pa-:kljTtbhtemu,>da/ je porazilo »Maribor«, p!-^i-lkil9ten£i^psi; Potek igre:-	,	a;:''*
»Maribor« -prione,.,a -takoj! . previzaitiflt |ViŠK vodstvo in pritiska proti".ISlSKIM; kateri vsled slabega' kritja (b-alfi) iir igrišča ue moru najtfjsku-.pnei igre. (Kakih 15 minut je imela obram-lxa »Maribora« neprenehoma dela, v-koji-sta. posebno bila na višku Senica in \Vagner, z dobro podporo-novega:branika*Žu-nko. viča. 'Al ta prentoč ni. im jalardo>l-go,«»Ma-ribor« se kmalu znajde na igrišču-urnču^-krasno komlbiniratf in- 'drži!,1lepo odpr.toi' igro, ter počno polagomia pritiskati!, nai' nasprotnika. V 35. min. odda-JSpitzer+Vij krasnem) napadu.žogo Vogrincu, -kk.zabije neubranljivo. ISSKM provzaintf' vodstvo in pritiska' vedno bbljj Vj 40. min. odda Bergant;-kit je tokra-ffrugajalj Vodebu, katerega solo poskus iia konča/ v avtu. Polčas 1:0 za ISSK »Maribdr«.--
V drugi polovici diktira »Maribor* takoj oster tempo, katerega pa''V&K-doJ bro vzdrži. (Vratar V&Iv reši zapore^o*1 ma opasne situacije. Igra posf 1 ja)-o^fgejJ Sa. Bergant popušča vsled- blesurp na,
lavi. V 25 min. korner proti »Mariluv-ru«, kojega Senica krasno ubraniriNa.tar sledi solo Vodeba, pa zopet brez uspoha.j Vodeb tokrat ni bil v običajni)tformi*1 d asi Hreščak dobro podpira napaid. Slaba je bila zamenjava Simon-čič-Derkos; Simončič naj ostane na krilu, prvi-je vodil lepo napad, po zamenjavi! pahdrugi ni prišel do prave veljave. V- 38. hi-inj napne VŠK- vse svoje sile in ;se mu po-2 sreči v gneči pred'ISSK »Maribor« vrati izenačiti. V 40 min. korner proti »Mariboru«, kojega Varaždiiicl dobro izrabijoi in Mariborčanom' zabijejo odločilni goL Dasi je bil »Maribor« večji del igre < Prenioči in je vodil do konča, -je morali' oditi iz Varaždina poražen z malo dife-1' renco2:l, ki pa ue odgovarja poteku)
nanje,
Ko
'SEratS'58
'V'SlariForti',* fine 21/nSala 1924
Zanimivosti.
v,:	ri*?;	Radek.
»Narocnaja Misle v Rici je prinesla Te, cini zanimivo karakteristiko komunista Radeta od znanega ruskega novinarja Georgija Popova. Pisatelj opisuje Ra-ideika na sledeči načini Karl Radek' je •vsekaikon-ena izmed najzainknivejšili o-feiebnosti, katere je porodila ruska revolucija. Po svoji prirodi’ nagiblje k pustolovstvom) v' velikem!: stilu. Slične velike pustolovce , je, rodila vsaka,.' revolucija. Razventega jo Radek, eden izmed najbolj izobraženih! in 1 načitanili ljudi na svetu, tako da so njegovo znanje razteza Da mnoge,.panoge znanosti,.umetnosti in
politike. V' teni1 mu najbolj pomaga njegov neobičajni spomin, izvanredna delovna energija in frapantno bister razum. A vendar jo Radek pustolovec. Roben boljševik ni preživel tako pisanega in kompliciranega življenja, ni’kdo ni tako nenadoma skočil iz mraka v zgodovino. Med boljševiki ni človeka, ki bi bil bolj živahen, bolj nemiren in originalen. Nikdo ni toliko potoval ikakor on. Za njega se nikdar ne ve, kje je pravzaprav in kake tajne misije vrši. Bolševiška vlada pošilja k njemu vse inozemcc, ker Radek govori večino evropskih in manjših jezikov. Svojo zunanjost menja Radek po osebnem’ ali političnem! razpoloženju. — Včasih je po amerikanski gladko obrit,
f ruska suknja, sive jahalne hlače, visoke škornje, okrog vrata šaJ, na glavi pa
včasih nosi kotelete Po španskem obi-7 čaju ali podstriženo' bbadieo divjega severa. Obliko 'brade menja tako često inj njegova, po celi Rusiji znana svetlo-siva
dva povsem različna človeka. Nekoč se je sestal z njim’ nek nemški novinar ter ga vprašal: »Ali Vi jutri odpotujmo? — »Kako to?« ižnenadeno odgovori Redek, »Ker ste se obrili«, odgovoril je žur.iabst.
resnici odpotoval. Toda vkljub temu si človek dobro zapomni njegov obraz. Izza velikih’ očal gledajo modre, ostre oči. Lase ima razkuštrane, nepočcsane. Njegova obleka jo čisto boljše viška: kratka
.. m	7 * ■ - w ~    „ -  -
mojstrsko, da ga. mnogi ne morejo pre- j kapica s širokimi ščitom. Usoda ga je uta-poznati. Obrit in neobrit Radek — to sta* borila v moskovskem Kremlju, kjer ga
je uvrstila revolucija v takozvani »jahačih i korpus«. Tam' stanuje s svojo materjo v nizn sob, ki se končujejo v dolgem, temnem hodniku. Njegovi kabinet za delo nikakor ni ruski, a še manj sovin: to je bilo morda prvič, da Radek ni 3etski. Širok angleški knmfor. V sobi je vedel, kaj bi odgovoril. Drugi' dan je v \ mnog-o globokih foteljev. Na vseh straneh so preproge, slike, kupi časopisov iz vseh delov sveta in: vseh političnih smeri. Radek čita vse,- o vsem je poučen' in- kar prečita, za vedno obdrži v svojcml spominu.	:?y- ,,, ■» 'L
S.: •	k
»Komunist”
(Dalje.)
[ roči z vso dušo in telesom. Prišel je moj France«, ji je zaicDrhtel, umiral glas, »prišel jim me-osvlojil1. Planila sem mu v naročje, ivisesaila se v ustnice njegove, oklenila se J njegovih krepkih plee. lu billa sem srečna! »Oče Kremenščak, prepovedujem vam, I To je zgodba, moje krvi« je sklenila in se
blatite očeta mojega otroka, ki še sanja sanje materinskega telesa. Hlapec, pijance, pravite! Boljši, mnogo boljši je moj France, nego .vsi., grurutarsiki fantje, Jcar jih-je pod zvonom svete Ane.
»Sicer pa«, je nadaljevala s straštnlm glasom, iki je naraščal in padal, kaikor morje, ki ga biča’ vihar, »kako jo mogoče,
brez-moči sesedla na škrinjio,
Kot 'kip je sedel Kramenščak, pošteni j kimet, slednja kaplja krvi mu je zginila-z obraza. Ko bi se mogel zganiti, bi si 'pomcincal oči, 'da bi videl, ali njegova rejenka, tiha deklica, ali govori to oudino izpoved, kakršne še ni slišal svoje žive dni. Če bi zasijalo precl
<Eaj ste imeli o meni tako.,d:obro mnenje, j njim črno peklensko brezdno, bi sc o,meni, nezakonskem otroku? Ali ste po-j začudil bolj, kaikor temu nenadnemu iz-aaMi, kakšnega rodu sem, kakšna me-jbruhu strasti tega čudnega dekleta. Sanica krvi se pretaka'po mojih žilah?! »Taka si torej!« je pregovoril čez Oče mojd matere je bil neporočen cigan,5 kaj časa1. »Ti moja 'Lenka, rejenka!
moja mati, ciganova hči, se je spečala z zidarjem Italijanom. Ves moj .rod’ je nezakonski, mešanica strasti in krvi vseli Vetrov vagabundskih se pretaka po mojem grešnem telesu. In jaz«, se je nasmejala s hripavim glasom,. uprla roke v. bok, »jaz.: poosebljen greh, naj bi postala sramežljiva kmetska ■ devlčica, ki hodi s povešenimi očimi, z veliko, belo« mašno iknjižico v roki v-cepke v! Oče Kremcn-iSSaikj, kako malo. poznate,- kri, ljudi in jjneme!«
»V meni je drvela,,, vrela tajnobimia moja’ kri«, je nadaljevala »čakala samo trenutka, ‘da1'se združi in vzkepi. v objemat z ljubljenim bitjem, da se mu iz-
selit mogel zvedeti to šele sedaj, sedaj, ko je prepozno! Mislim, da uvidiš sama, da ti je nemogče dalje bivati pod našo streho. Zima' trka na vrata, glej, da si najdeš stanovanjc. Poizkusi, mogoče dobiš^ kje službo, pri nas si odslužila«.
Čez bledi Lenk in obraz je! švignilo kakor pomilovanje, toda mirno je odgovorila :
»Ne bojte sc,, oče! Takoj'jutri odidem, da se ne podre vaša poštena hiša.«
Kremenščak je vzdihni®, besekla mu je bila na jeziku, toda, ko je ugledal u-bogo, strto, a vendar ponosno dekle, mit. je zastala beseda’ v grlu. Odprl je skrinjo, snel raz steno meh in ga napolnil s sor-
ščipo. Brez, besede' ga je oprtila Lenka, tiho odšla v dež.
Ko je dospela v mlin v jelšcvju in odložila meh, je začutila strašno osamelost in zapuščenost, srce se ji je stisnilo, na dan so bruhnile zadrževane solze, in zaplakala je, da bi se omečil kamen.
Zunaj pa je šumel hudournik, solzile so
sc smreke-------------■
• n /
Ko- se je pod noč vrnila Lenka domov, odšla na podstrešje v sobo za služinčad, da pospravi obleko in svojo drob-
je odprla skrinjo, se je iz predalčka na strani zasmejalo veliko srce iz lecta, obdano s- cvetlicami, z zrcalcem na sredi. Med rožicami in vijolicami .pa je bil prilepljen listek z napisom:
Da tebe bdimo ljubim le,
Ve samo Bog in moje srce.
" Vzela ga je-v roko, pritisnila. ustnice nanj.
France ga ji je kupil poleti, ko-jc bilo žcgnanjc v trgu.
Položila ga je nazaj, pobrala s stene robce, krila in preidpasnike, položila jih ,v skrinjo in jiH zaklenila* m*./.	rlč
»Kani sedaj?	,!W	Starci
Večerni zvon je zadonel iz doline, ko je Lenka še vedno sedela in razmišljala, kam naj se napoti, koga naj naprosi, da jo sprejme pod svojo streho v, teh.težkih dneh.	«...■•
Od hiše dto hiše je v mislih prehodila-vso vas, potrkala na vsaka vrata. Toida videla je same poštene obraze, ki se sramujejo in križajo, če zagledajo nedolžen poljub, daj bi pa jemali v hišo »takšno«, o tem ni govora. »V dolino pojdem, mo* goče najdem tam usmiljčno srce, ki mi privošči kotiček vj svojem domu.«
Ogrnila* je ruto, neopaženo odšla po stopnicah skozi zadnja vrata, ognila se ceste, ubrala pot skozi gozd.
Veje so škropile, udirala se mahovifa tla pod nogami., Lenka je tekla po strmini,-zaletavala se v debla, slednjič je upehana obstala na travniku-V, dolini.
Reka je - valila umazane valove, treskala v skale,-šumela čez jezove.
Veter je nosil od daleč veselo regljanje številnih žag, grizočih mnogoletne .plodbve naših", gor.
■ Kmalu je/dospela Lenka do hiš.
Pri Krivcu-je-vstopila.
Gospodinja je kuhala pri ognjišču" večerjo. Preslišala je pozdrav in se ozrla' še-le, ko. je.Lenkal/vsitopila k ognjišču.
»Lej jo, lej, kaj pa' ti iščeš tod1 na ve* čer?« jo je vprašala, ko jo je spoznala* »Pa se mčnda j a ni pri vas pripetila kaka nesreča?«.' »i.v-l" ''i.vTv	..v
»O, vse " gre našim-po sreči vse«, je .vzdihnila Lenka, -».todai meni gre tako slabo, da me niti domaoi.-nočejo -.več pod
4-p3aiye i»nhWan3i5.|
Mala oznanila.
Pohiitvo
Ritnik izdelkov za spalne ailae sob« najceneje v Š^raer ia drag, Maribor, Vetrinjska aliea Stev. 2.	108
(VAN LEGAT, I. Specialna » popravljalaica za pisalne, računske, kopirne stroje ter draga pisarniške stroje. NajbeljSbbarvm traki ter oglen papir itd. Čuvajte Vaše pisalne str«je ter ebmitft se samo na izkušenega strokovnjaka IVAN LEGAT tačas Vrazova ulica 4, od 15. maja Vetrinjska ulica 30, kavarna Žigart, telefon.434, ustanovljeno 1919. 7—7
Inteligentne mlade 'pomožne delavke za čist« in mirno deloiiiie za takoj ,YolU" d., d., Maribor,	972-
MlalSa moška pisarniška
moč z 2-ielno notarsko prakso, vešča slovenščine, nemščine, srbohrvaščine in madžarščine išče službo. Ponudbe pod „22 let" na uredništvo ,Tabora".	w	2—1
Kupim sesalko za vino z gumijastimi cevmi. Ponudbe na upravo „Tabora“ pod „Sesal-ka“.	1049	4—4
Suh hrastov les za pohištvo na prodaj. Trstenjakova ulica št. 4, (Landvvehrgasse). 1081
Zemenja se lopo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostala pritiklin«) ▼ erediai mesta tik ’ Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod „Zsmena“ na upravo „Tabora11.	^
Jabolčnik (iz mošangk), 12 po-lovnjakov na prodaj. Naslov oove upravništvo -Tabora", 1087 2-1
Tri pisarniško sobe se o<i-
. dajo s 1. junijem proti primerni odstopnini. Naslov pove u-prava .Tabora". 1080 3—2
prodaj nove mehke spalnice, hrastov« pobarvane ali kompletno Dinar. 4 mizarske klopi (Hobelbanke). Aleksandrova c. št. 203, mizarstvo. 1059 2—2
Kolje cepano, žagano, okroglo in 2 metersko prodaja po najnižjih cenah tvrtka Gnilšek, Maribor, Dazlageva ulica 25.
1073 5—2
Trgovina z mešanim blagom radi selitve na prodaj. Naslov pove upravništvo .Tabora".	1078 3—2
Hrastove hlode, les za papirnice in 5 vagonov oreho-: vib hlodov kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na , tvrdko Vinko Krstan, Maribor, Maistrova alica 13.	1091
Ugodno kupite
kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini
B. VeselMč
Maribor, Gosposka ulica 26
Restamciia jainova dvorana'
Danes, v sredo 21. maja
lUIlTNIHERT
Začetek ob pol 20. url.
S svežim pivom, dobrim vinom in izborno kuhinjo je dobro preskrbljeno Vstop prost.	Vstop	prost.
Za obilen obisk se priporočata
A. in I. Račič.
Pristopajte k Sokolski Matici!
i na ■■■ B ■■■■■■ Bi k*“čak pete in kančnk podplate
Cenjenemu občinstvu naznanjam da otvorim v sredo, dne 21. t. m. svojo
mmm zn prodhjs ulem
v Mlinski ulici 6.
nosijo otroci in ©drastlf, ker so trpežni, po ceni in nošnja udobna.	705?
= Najlepše novosti ~
128
Cenjenemu občinstvu se uljudno priporoča
K SPETIČ. HBBflaiBiiina
HffiBBBafflMBaHHISSSSffiSžHEliSBaBaBBBBBBBBBBMBaHnMBnBBlBBBGBBMa
j Pozo?! AVTO Pozor!
Oglej«© si nalo iz!o£bo Maribor, Aleksandrova cesta 19,
kjer so stalno razstavljeni novi in stari avtomobili svetovnih znamk. Isto-tam so na prodaj tudi motorna kolesa, radioaparatl, pisalni stroji 1. f, d.
Teoretičen in praktičen pouk v vožnji z avtomobili, izvoženi, toda dobro ohranjeni avtomobili se prevzamejo v komisijonclno prodajo. Strogo rcelna, solidna in točna postrežba.
A. STOINSCHEGG, R. PELIKAN
Maribor Aleksandrova cesta 19
fciglEigaaaBmaagaaaEKBUBBBBBUBBCBIlIBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBU—■■■■■
la mlaj Miri ia Mi
na licu mesta v lokalu, kjer je jako dober obrat ter premičnine za stanovanje z dvema sobama. Kupnino je položiti takoj. Ponudbe na upravništvo.
1084 3-9
*****	1	**	KRi-	kyi4K8Stl!Wl	JUAdn^K. KAo»i9Y; iS p i nd jr.
Zahtevajte
povsod ,TABOR*!
- jRaka;