K fi S Leto XVI. Y Celju, dii :>0. aprila 1906. 1. -------—— 8tev. 4tK DOMOVINA medništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise bla-■ jjovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo ii Nemčijo 12 kron. pol leta fi kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniKa, namreč: Xa leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. füpazke o češki politiki. (Halje.) K Veliko je škodovalo stranki zlasti |vo. da ni bilo nikdar popolnega med strankinim organom in dunajsko politiko, odkar je umrl prvi voditelj dr. Julij Grégr. Hi so imeli naravnost dve politiki: tiško in dunajsko, ki ste šli sem in paralelno, vendar se križali prav tokrat. Tako se je večkrat zgo-;da je pripravljal strankin organ piost na docela drugo politiko, kakor p mogel voditi dunajski klub in najvernejši člani stranke niso meli dunajske politike, ker je na-da so stali pod vplivom organa, lerem so po pravici videli zgodo-fcga reprezentanta stranke. je popolnoma prost nasledek okolnosti. da so Cebi prisiliti svojo politiko na Dunaju. '"jih tleh. v tujem sovražnem so-) t>¥fvfi ogromni n drugih. kier s< ,. pri m koi*(Tlcn~z SfpPPh ' : Uli ovi-švojih žalitev in že/.i;i i» kjer prisiljeni h kompromisom, okoli kalnih se ue more brez žrtev. V Pragi fcrse kaj drugega. Tu so v svojem jsvnem in gospodarskem centru, je njihova, za vsak dih češke S«. »ajde tu živo umevanje. za Mitični in narodni pojav so tu m velike mase prebivalstva, tu |jo svojo politično moč. svoj kulti in gospodarski pomen. Zato se tajske težave ne vidijo v Pragi ikdar tako velike, kakor so v resnici, je pražka politika mnogo radiosa. Se hujše je to v čeških vaseh, se ne srečajo z Nemcem morda leto. ..Najvažnejši so češki spori o vplivu državnopravnih teženj češkega naroda na politiko na Dunaju, oziroma o odgovoru na vprašanje, ali ima češki narod služiti državnopravnemu radika-lizma ali praktični pozitivni politiki na Dunaju." ..To vprašanje je bilo rešeno pravzaprav že z vstopom čeških poslancev v državni zbor leta 1879. Od one dobe. kar so v državnem zboru jedli prepovedani sad, ni več vrnitve v raj! Prav mnogi vedo. da bi bil udarec v vodo. vrniti se k temu. kar je detinitivno zaigrano. ..Ker se pa ne morejo ali pa iz strankarskih ozirov ne marajo pomiriti s tem. kar se ne da več popraviti. iščejo kompromisa in našli so ga v najnesrečnejšem. kar so si mogli izmisliti: v teoriji, da imajo v državni zbornici samo rušiti centralizem in vporabljatr državno zbornico kakor tribuno za tožbo češkega naroda"'. „Za naše tožbe o ponišenjii šega državnega prava-', pravi Kramar, „v l:arliimmtn .n&~Dum»jtt razve« Hfts nima nikdo niti £d5sla niti razuma, še matij pa simpatije. Siti ti ne. ki so nam najbližji, Slovenci, in to tem manj. čim čistejše, radikalnejše so naše državnopravne teorije, za katere se borimo, zlasti ako stavimo svoje državno pravo, kakor je to de jure upravičeno. na isto višino kakor ogrsko. Da bi bili drugi za naše zahteve, jim moramo dokazati, da njihova izpolnitev Iii koristna 1« njim samim, ampak celi državi."' Kot pameten politik nam Kramar niti ne očita, da ne soglašamo s češkim državnim pravom, kakor ga propagirajo nekateri. Je čisto naFavno. da se protivimo. da bi se odtrgala od nemških dežel naša najtrdnejša opora tako. .kakor so se protivili Čehi odločitvi Galicije. Kakor hitro bomo pa videli, tla zahtevajo Čehi zajedno z odločitvijo češke krone združitev slovenskih pokrajin. pa bomo z vsemi silami podpirali češke težnje, ker potem ne bodo Kam naravnost pogubne. To vidi tudi Kranrnf. zato pa vidi ideal vseh teženj češkega naroda v državnopravni osebnosti čeških dežel v okvirju federalizo-vane Avstrije, v kateri bi tvorile slo-jfiušte dežele svojo posebno provincijo: Razume se. da se to ne more doseči ifrngače kakor po dogovoru z Nemci s popolno jezikovno enakopravnostjo. (Ilalje prihodnjič.) Svetovno-politicni pregled. — Državni zbor. Seja dne 27. aprila se je izpolnila z razpravami o iiiijnih predlogih. Baron Gautsch je 1 igovoril na tri interpelacije "zaradi preobrata na Ogrskem. Vse velike si iinke si» odgovor sprejele molče, le ,W nekaj rogovilfli "ž medklici. Posi. Wastian je inter-peliral zaradi sredstev za r e g u 1 a c i j o Drave n i ž e M a r i b o r a. Posi. Jäger je utemeljeval vsenemško interpelacijo zaradi češke obravnave v Asu. Pravosodni minister Klein je odgovarjal, češ. da daje naredba iz leta 1880. (Stremayrova) vsakemu državljanu v kraljevini Češki pravico, da se vrše kazenske obravnave pri vsakem sodišču v jeziku toženca. To naredbo sta odobrili svoječasno obe zbornici. Po teh besedah so začeli Vsenemci razgrajati z medklici, a češki radikal ci so jim krepko odgovarjali. Prepir je trajal dobrih deset minut. Seveda je bila nujnost odklonjena. — Potem se je začelo razpravljati o Schönerer- jevem nujnem predlogu zaradi raz m e r j a A v s t r i j e n a p r a m O g r s k i. Govoril je le posi. Stein, nakar se je razprava prekinila. - Zakonski načrt glede u m a z a n e k o n k u r e n c e se je brez prvega branja izročil obrtnemu odseku. — Posi. Biankini je urgiral odgovor na svojo . interpelacijo, naj vlada poroča o,, stanju v Kaliforniji živečih Hrvatov ter predloži imenik v San Frančišku ponesrečenih Hrvatov. — Na predlog posi.. Herzoga se bo v prihodnji, seji otvorila debata o današnjem odgovoru .barona Gautscha. Prihodnja seja jutri. ■ ? — Parlamentarni položaj. Položaj se je tekom zadnjih dni v kolikor se tiče barona Gautscha, še poslabšal. Poljaki stoje nepremakljivo zoper volilno reformo, kompromis in osebo ministrskega predsednika. — Edino upanje vlade je bilo, da Poljaki ne ostanejo edini. Danes pa je izjavila demokratična frakcija. kakor tudi frakcija centruma poljskega kluba da nikakor ne nameravata kršiti solidarnosti poljskega kluba. — Dne 27. t. m. je sprejel baron Gautsch poslance Ploja, Šusteršiča in ivčeviča. ki so se pritožili zaradi preziranja Jugoslovanov pri pogajanjih zaradi parlamentarizo-vanja ministrstva in v zadevi nemškega mandata za Kočevje. Baron Gautsch je odgovoril, da se glede kočevskega mandata ni dal prejudicirati. Sicer se je govorilo o tem. naj bi dobili kranjski Nemci zastopstvo, toda gotovega se v tej zadevi še ni ničesar ukrenilo. — Movi ogrski državni zbor. Vlada je sestavila za prihodnje zasedanje parlamenta sledeči program: Takoj v začetku predloži vlada zakonski načrt o osemmesečnem LISTEK. Prijatelj Lovro. mški spisal Avgnst Šenoa: poslovenil ■ Janko Brati na. (Dalje.) Na ta grmeč pozdrav poklonil se e lovro ..dostojanstveno", obrisal očale. jdel k meni in začel prebirati jedilni ""ogledal sem ga po strani. Bil je to vzvišen, vedrega lica in neko-I pijan. Natakar!" poklical je z diploma-glasom: „Befsteak!" ..Torej"', M se je proti meni. „jaz se enim!" -Res? ~ Vse je gotovo. Natakar, še lil) kumar! Za štiri tedne, dejal je «ti meni. bode poroka. Ti mi boš Rekel nisem nič. Kdo naj prigo-~ v takem slučaju ? Lovro je bil , rekel bi razposajen. Nikdar ga i videl takega. Naenkrat je skočil. zagrabil čašo in začel skorò z drhtečim glasom govoriti dolg in širok govor v proslavo starih hrvaških kraljev, o katerih je on v onem srečnem času več znal nego stari arhidijakon Toma in hrvaška kronika. Bil sem malo presenečen. no poznavši njegovo nrav, sem raje molčal. Domov grede ni govoril niti besedice o ženitvi. ampak peval staro slovensko pesem o sveti Barbari. Ko sem legel, vstopil se je Lovro pred mojo posteljo, seveda s polhovko, ter mi reče: — Stavim ti alternativo: ali si ti nor. ali sem jaz? Jaz si tega ravno ne želim, odgovoril sem smeje, bodi ti nor. — Dobro, rekel je, a jaz sem zraven vsega tega pameten, ker se — ženim. Od onega dne je bil Lovro vedno redkeje doma. Dovršivši pismene izpite je imel čas, da je bil lahko cel dan pri Minki. Prihajal je pozno v noč domov in večkrat ne trezen. Hvalil mi je prijaznost Minkinih ljudi, hvalil njih dobro vino, ali nič več. Ker nisem Poznal od začetka Minkine nravi, začel sem ugibati, da je ženska dobrega srca. pametne glave, če tudi je malo bolj zrela in da je s tem osvojila Lovra. Moj prijatelj je delal in delal vseeno kombinacije, kako bo . sebe in očeta rešil iz dolgov in ta misel ga je bila tako omamila, da je ta bistroumni človek popolnoma oslepel ter mislil, da res ljubi to dekle. Minka in roditelji so me vabili večkrat, naj jih z Lovrom obiščem. Le dva ali trikrat sem se se odzval vabilu. Nekaj me ,je odbijalo od njih. Sicer so živeli dovolj udobno. Oče je bil višji uradnik. Pri Minki nisem našel -niti iskre pravega de-kličjega življenja. Delala se je. kakor da ljubi glasbo, a igrala je zelo slabo; da ljubi pesništvo, a razumela ni o tem nič; da je ognjevita domoljubkinja. ali znano je, da so stare device često ponašajo z domoljubjem, ker ne morejo biti drugače zanimive. Lovra so ti ljudje na videz razvajali, kakor da je rodni sin, ali v resnici so ga držali z železnimi kleščami. Sami si morete misliti, kako mi je bilo v duši; govoriti nisem smel. Starec je večkrat pokazai Lovru državno papirje večje vrednosti ter govoril o srečni bodočnosti. Imenovali so ga kratko „gospod Lovro". Pa še več. Enkrat sta stara dva odšla na deželo brez Minke, katera je bila baje bolna. Lovro seveda ni spremljal roditeljev. Čemu? Zvečer mi je pravil, da je bil pri dekletu. Nikogar ni bilo doma. Minka da je plakala. kako se stvar zavlačuje, da ni treba čakati zadnjega izpita, vse naj se izvrši hitro. Lovro je privolil. To je stare zelo veselilo. Tudi oni so rekli: hitro! hitro! Pisali so po krstni list in listine, samo da bode hitro, ker bi žalost drugače umorila devojko Ta naglica se mi je zdela sumljiva. Zakaj žele ti ljudje oženiti Lovra prej nego je dosegel učiteljsko mesto? Lovro me je vprašal, kake listine je treba za ženitev. Rekel sem mu, kakšne. Sestavil sem mu tudi prošnjo, da bo oproščen od navadnega cerkvenega oklicovanja. Vse hitro. (Dalje prihodnjič.) vinu postajali vedno drznejši. ter so pijačo, s katero so jih drugi napajali. 4, razlivali v svoji ošabnosti po tleh. spo-. minjajoč tako na znano basen o ježu in lisici, l'oda popolnoma se Trbo-veljčanov. še ni dalo pregnati, kajti oni so imeli denar. Laščani pa nič. Ko pa so pogostitelji jeli odhajati na vlak in je Laščanom izginilo upanje, da bi ga -še nadalje zastonj vlekli, začeli so po svoji stari navadi „vračevati". Izginil je najprvo v družiti se nahajajoči gospodični iz Trbovelj Solnčnik in vkljub pozivu od strani gostilničarja in pogo-ščevalcev ga ni bilo mogoče nazaj dobiti. kajti eden najbolj korajžnili La-ščanov je odšel z njim v temno noč.' Vsled tega je bil primoran neki gospod iz Trbovelj, da ide sam po solnčnik. Kakor hitro pa se je nahajal zunaj v temi. obstopila ga je že pripravljena nemčnrska banda, oborožena s kolci ter začela udrihati po njem. tako d?f se je kmalu ves v krvi zgrudil na tla. Ubili Iii ga bili. da ni prišel o pravem času gostilničar ter razgnal podivjano tolpo. Pri tem napadu zginila je Trbo-veljčanu ura z zlato verižico, vsled česar je zadobil ta napad popolnoma značaj roparstva. Radodarni Trbovelj-čan. ki je prejel za svojo dobroto.tako krvavo plačilo, se nahaja sedaj v bolnišnici. — Orožništvo sedaj zadevo preiskuje in se še ne ve. kaj bode sodnija dognala. Povdarjanio pa fce danes. da so večinoma vsi udeleženci obiskovali tukajšnjo nemško šolo — torej je to sad nemške kulture. Iz Laškega. Urednik vahtariie je liolei. kakor že poročano. nedavno reformirati naš trg ter prodajal ob tej priliki svojo nemško oliko, da se mu je vse čudilo. Zvedeli smo še sledečo zanimivo dogodbico: V gostilni g. Jož. Drolca je imenoval posestnika g. Dro$ä. ki ni hotel ž njim nemško govoriti. „ia-vadnega> bika", natakaric** j<«. kakor more le Nemec psovati. priza-našal pa ni nobenemu .Slovencu ter- jih obkladal z najnesramnejšinii priimki. Takozvani „Rauberbaloh" imel bi se danes najmanj na 5 strani radi raz-žaljenja časti zagovarjati, imel ga je pa na svojo srečo toliko ..pod kapo", da bi ga sodišče, kakor pred meseci njegovega premika v tej gostilni, gotovo oprostilo radi „pijanosti do nezavednosti", t'uditi se je. da take pijane muhe še sploh dobijo kako službo. No. pa vahtarica. njeni uredniki, dopisovalci in bralci — to gre vse v en velik nemčurski koš. kjer se vsa nesnaga zbira. Berge-Borbeck, Rensko. Naše pevsko društvo „Ilirija" se je obrnilo s prošnjami do vseh slovenskih pevskih društev in do posameznikov, da nam pripomorejo z darovi k naši društveni zastavi. Prvi izkaz podajeino danes: Podporni član Jernej Ličer je daroval znesek 50 mark. si. „pevsko društvo"4 v Ljutomeru 4 m. 49 f.. nabrane pri godovanju svojega pevovodja: slavno „Slovensko kmetijsko bralno društvo"4 /.a Lembah in okolico pri Mariboru 5 m. «5 f.. slavno slovensko delavsko društvo „Slavec" v Ljubljani I (i m. 98 T. Tem potom izrekamo srčno zahvalo vsem darovateljem in posnemovalcem. in prosimo vse narod ljubeče, da nam pomorejo k dosegi našega cilja. Z bratskim slovenskim pozdravom O d b o r. O p o m b a. Ker se je pisatelj teh vrstic iz Renskega v „Slov. Narodu" štev. 72. zmotil, popravljamo sledeče: Društvena zastava slov. pevskega društva „Ilirija" bo stala od 500 do 600 mark. ne. pa 250 mark. kakor se je poročalo. 250 mark se je vpisalo od društvenikov za njih zastavo. Podpredsednik: A. V. Slovenske novice. w Štajersko. Izlet na Ostrožno se je obnese! prav dobro. Nad sto Slovencev i/. Celja se je zbralo pri Fazarincu. ki je izletnikom vrlo postregel. Udeležilo se je izleta 18 „Sokolov" v kroju. Čudili smo se. da ni nastopilo „Celjsko pevsko društvo". Pač pa je bil pevski zbor „Slov. del. podp. društva" dobro zastopan. Želimo, da se priredi tekoče poletje čim največ takšnih izletov in da bi se istih udeleževalo vedno celjsko Slovenstvo polii oštevi Ino. Vse. kar leze in gre slovenskega, mora takega dne ven — Slovenske rodbine naj bodo vedno polnoštevilue. Želimo pa tudi. da .se ob takih prilikah zbere mnogo' kmečkega ljudstva, da se tako moremo pomeniti o svojih težnjah in načrtih. Celjski Slovenci in okoličani! Na pol-noštevilno svidenje pri drugem izletu! — Razglas c, kr. okr. glav. kot davčne oblasti Celje: Vsled določil $ 58 postave z dne 25. vinotoka 1896. drž. zak. št. 22(i in člena :>s, št. 4 izvr-šitvenega predpisa I. k navedeni postavi se naznanja, da bodo pridob-ninski spiski o vseli obdačencih občno pridobninskega davka, ki spadajo v pridobninske davčne družbe prired-binskih okrajev Celje mesto in Celje dežela, za priredbinsko dobo 19o(j 7 od 1. do vštevši 14. maja 1906 v predpisanih uradnih urah v pisarni davčnega oddelka tega c. kr. okrajnega glavar- p r o r a č u 11 s k e 111 p r o v i z o r i j u in o dovolitvi normalnega števila re-krutov. Zbornica bo oba. načrta naglo rešila, tako da bodo vojaški nabori še v mesecu juniju, nakar se takoj odpuste nadomestni rezervisti. Potem se sestanejo delegacije: medtem ko bodo delegacije zborovale na Dunaju, bo proračunski odsek v Budapešti pripravil proračun za leto 1906. Po odobritvi proračuna se parlament za 10 tednov odgodi. Poprej pa se še mora določiti, kako je izterjati zaostale aavke. Zaostanki znašajo 200 milijonov kron. Ruski dogodki. A" Carskem selu zboruje že več dni ministrska konferenca, kateri prisostvujejo vsi ministri in drugi odlični državniki. Predseduje sam car. Konferenca se bavi s predelanjem državnih osnovnih zakonov. Ako dobe ti državni osnovni zakoni veljavo, ki so zoper konstitu-cionalno ustavo, prisilijo državno dumo k revoluciji, ker zastavljajo pota za vsako mirno poravnavo med ljudskim zastopstvom in birokracijo. — Ruska vlada je izdala ukaz. naj se izžene 12 korespondentov tujih listov radi veleizdaje in radi neresničnih poročil o položaju 11a Ruskem. — Angleži odpošiljajo vojaštvo v Egipt. Iz Londona poročajo, da je dobil neki na Irskem garnizujoči dra-gonski polk povelje, da odrine v Egipt. Nadalje odrine v Egipt ena baterija artiljerije in pa tri stotnije fizilirjev na Kreti. Angleška pošilja vojaška ojačenja najbrže zato. ker so zelo napete strune med Turčijo in Egiptom zaradi obmejnih sporov. — Sestanek Edvarda VII., Viljema II. in Nikolaja II. v Ilarm-stadtu. „Pall Mall Gazette" poroča iz dobro obveščenega vira. da se v prvih dneh septembra sestanejo v Darmstadtu kralj Edvard, cesar Viljem in car Nikolaj. Ruska carska dvojica z rodbini odpotuje iz Rusije koncem avgusta ter se poda v Darmstadt, da obišče hesenski dvor. Dopisi. Laški trg. Roparski napad ? -Pretekli petek se je pripetilo v našem trgu nekaj, da bi človek še med docela divjimi zamorci tak pojav človeške po-surovelosti težko našel. Neka boljša družba iz Trbovelj je imela opravka pri tukajšnjem sodišču. Čakajoči na vlak so Trboveljčani radodarno pogo-ščali družbo Laščanov. ki se vedno zbirajo tam. kjer se da kaj zastonj pojesti in popiti. Laščani so ob tujem Dva imenitna Slovenca na dunajski univerzi. (Predavanje g. c. k r. s t o 111 i k a Fridolina Kavčiča v društvu ,.Z v e z d a" 11 a D u n a j u.) Ko sem predaval o znamenitem učenjaku Juriju baronu Vegi. sem [omenil nekatere Slovence, ki so kmalu po ustanovljenju dunajske univerze delovali na univerzi kot profesorji in učenjaki. Danes vam podajem iz svoje zbirke črtice o delovanju dveh naših rojakov in sicer B r i k c i j a Preprosta in Andreja Perlahe. Dunajsko univerzo je ustanovil cesar Rudolf IV. 1. 1365. Prvi učitelji in tudi večina poznejših profesorjev se je izšolala na Italijanskem, odkoder se je znanost in tudi umetnost zanesla na avstrijske dežele. Učenjaški jezik in jezik predavanja je bil latinski. Ö nemškem jeziku. ki je bil takrat še v povojih in uprav barbaričen na dunajski univerzi takrat ni bilo ne sluha ne duha. Uni- verzo je ustanovil nemški cesar za vse avstrijske državljane, nemška pa ta univerza skozi stoletja vendar ni bila. B r i k c i j Preprost je eden za prosveto najzasluženejših učenjakov dunajske univerze 15. stoletja. Pred 408 leti je bil v tretjič izvoljen rektorjem. Tega odličnega učenjaka zamenjajo skoro vsi pisatelji z J u r i j e m iz Celja (Georgius de Cilia), ki je bil istega časa doktor zdravilstva na Dunaju. Tudi Macun je v svoji književni zgodovini slovenskega Štajerja iz teh učenjakov skvasil moža, katerega je krstil „Georgius Briccius". Preprost je bil rojen v celjski okolici in krščen za Brikcija. zato se je po tedanjem običaju imenoval „Briccius de Cilia", dočirn ga Kink, Fischer in Aschbach dosledno imenujejo „Briccius Preprost von Cilly" — Brikcij Preprost — ne pa Georg. Briccius Praepost (praepo-situs) je njegovo pravo rodbinsko ime. Brikcij Preprost ni bil nikdar doktor medicine, nego magister libe-raliuin artium. doctor theologiae in lector theologicus dunajskega vseučilišča. Osemkrat (1- 147«, 1482. 1485. 1487. 1492. 1494. 1495, 1496) je bil dekan bogoslovne fakultete, trikrat pa rektor vseučiliščni (1. 1480. 1491. 1497). Leta 149:». je bil kanonik in kantor katedrale sv. Štefana ter namestni kancelar vseučiliščni. Ko je meseca oktobra leta 1493.. le nekoliko tednov po smrti Friderika III., cesar Maksimiljan I. — zadnji vitez — znani pospeševatelj in prijatelj humanistiških študij, prišel na Dunaj, pričakovalo ga je vse vseuči-liščno osebje pred vhodom v stolno cerkev sv. Štefana, v koje svetišče se je cesar podal s svojim sijajnim spremstvom. Brikcij — kot najboljši retorik. je bil izvoljen za slovesnega govornika. Pozdravil je cesarja v imenu vseučilišča, prosil ga, da naj bode zaščitnik vede, in da naj bi stare pravice vseučiliščne potrdil, kar je cesar Maksimiljan slovesno obljubil. stva. — Celje Ringstrasse št. 1111 nadstropje — razpoloženi na ojleJ pridobninskim obdačencem. kateri s& ako niso davčni oblasti znani, kot tak izkažejo. Pod tistimi pogoji si sinejo te pil dobninsko spiske tudi tisti pridobninski obdačenci ogledati, ki še niso v davil družbo uvrščeni. Celje, dir-» 25. aprila 1906. — S strme skale padli so q davno trije dečki pri Pečovniku. Vi so poškodovani, najhuje 12 letni Maji Cater. ki so ga morali prepeljaaj bolnišnico. — Okrajna bolniška blasajt za Laško sklicuje 11a K. maja t. 1.1 gostilno g. Forteja v Trbovljah -yd; redni občni zbor. na katerem se boi volili delegatje za leto 1906—1M Vabila so samonemška. kakor je spü vse u rado v.anje v tej bolniški blaga samonemško. Zahtevajte 11a obi« zboru odločno za Slovence slovenj nradovanje. „Rdeči Prapor" prinaša ia-javo Karela Linharta, da izstopi ii jugoslovanske socijalno - demokratični stranke. Linhart, dasi mlad človek, ji bil ena najmarkautnejših oseb slo,J ske socijalne demokracije zadnje «J — V Savo je skočil dne 25.t.a Franc Hauptmann. Bil je baje slaboumen. Trupla doslej niso našli. Iz Trbovelj. Ministrstvo za 11) in bogočastje je imenovalo tukajšnje« nadučitelja in c. kr. okr. šol. nadzij nika g. Gustav Vodušeka ravnateljel — ..Pol. društvo Sava4" za bi žiški 111 sevniški sodni okraj prirej t kratkem 'javne pulitične shode 1 Brežicah. Kapelah, na Blanci in v Aj tičali. Prvo javno zborovanje seji drie C», maja t. I. popoldne ob i ari v veliki dvorani „Narodnega donar Brežicah z dnevnim redom: 1. spi« politični položaj, kojo točko vsled pfl vabila najlSrži* prevzame g. iii?.. pijskuj dr. M. Ploj. 2. volilna reforma, pori« dr. Ivan Benkovic iz Brežic. ..S ■ ■ k svojim" - govornik ni Joloéeom 4. slučajnosti. I ..Brežiški Sokol" j»- /.»\iev \um poved slavnosti razvitja prapora'* vseslovenskega sokolskegu izleta® Binkoštih dvignil pritožbo na naraesH ,1 ništvo in gg. poslancf engažiral fl ugodno rešitev te zadeve. Zato se iiifl p. t. društva pri določitva svojih pH reditev ozirajo na to slavHOst ■ Izlet na Boč priredi PodravB podružnica v nedeljo, dne 6. maja H Odhod 1/. Poličan ob osmih zjutraj« Sv. Miklavž. Z Bbča pojdejo izlftniH v Studenice. kjer sc sklene, kak - M se koča na Boču preuaredi o/.ironu« Že prej. ko je Brikcij prišel i vseučilišče, vnel se je mej zastopal starega sholasticizma in mej humani hud prepir. Čudno je. da je baš 1 hovnik — odposlanec papežev Km Sylvins (pozneje papež Pij II.) h bil. ki je 1. 1445. 11a dunajskem fl učilišču v javnem govoru opozarjali krasoto poganskih klasikov. Kmalal njim so nastopili na italijanskih! učiliščih izšolani profesorji Regio! tanus in Peuerbach kot izborili z» vorniki humanizma na katedrih d 11J skega vseučilišča. Po njihovi začel se je zopet šopiriti sholasticial kajti sholastiki so z vsemi silami j tirali vsak svobodni pojav, kar ■ svedočijo burne kongregacijske n Profesorji artistiške fakultete so I naposled razcepili v dva nasproti tabora, namreč v tabor zagovorili« statega sholasticizma in v tabor m» naprednjakov. ki so vso omiko 1 slanjali na grško in latinsko knjill nost. „Mladi" so osnovali svojo im in nasprotovali sistematično sholastäl pri vsaki priliki. (Dalje pribita« avi. Raz Hoc je mičen razgled, železniška zveza je ugodna, zato priča-obile udeležbe. Samo ob skrajno godnem vremenu se preloži izlet za en teden. , — Grozdje o Veliki noči so imeli slovečem vinogradu na Prihovi v jiöozvanili .lamah pri Konjicah. Pač redka prikazen ! Iz Oplotnice. Vtopil se je dne .t. m. Blaž Kokol, prejšnji župan v aici. sedajni svetovalec. Hodil je Konjic in je šel s svojo materjo. )tem skoz Dobriško vas in Marhačico. pelja pot v Oplotnico čisto pri ;ok najbrž je nesrečnež v potok ; padel in se zadušil. J^ Častnim občanom je imeno-občiiia Frani pri Mariboru nadeja rstotam. g. Franca 1'irkmajerja. |jjeg'ove velike zasluge za šolo in bo. - Orehova ves pri Mariboru. H- volitvi v občinski odbor dne 26. t. 1. so zmagali Slovenci v I. in ■ razredu sijajno. Štajerčeva stranka n sapida vse sile. Odlikovani vinogradniki. Darilo. oziroma premijo za napravo vzor-. vinogradov z ameriškimi nasadi so lili fantje Jožef in Franc Vojsk pri ali nedelji in J. Klobasa pri Sv. Jurju ■ Ščavnici. — edini obdarovanci v ljutomerskem okrajnem glavarstvu. jim! Naj bi to odlikovanje bilo pizpodbudo mnogim posestnikom, ki še doslej vkljub živi potrebi niso čili za obnovljenje svojih po trsni i uničenih vinogradov. Cvetje nemškutarije. Neki ■ je bil v Celju uslužben in ko je nastopiti vojaško službo, mu je Stall gospodar sledeče spričevalo: M bestadige chirmit das .los. fsar bei mir als Scliankburše wahr wehrent dieser zaift TUmi und pi? und wiìgen Einriken zum Milli-••Se• Priti hoče tudi mnogo veteranskih ištev iz Kranjskega. Koroškega in jerskega. - -Zavod Sv. Nikolaja'" v Trstu |zposlaI slovenskim občinam sledeči Slavno županstvo! Osem let že Ipje zavod sv. Nikolaja v korist za-mm in brezposelnim dekletom. V |fct*ga časa sprejel je zavod v svoje tv» nad 6000 deklet. Od vseh delov raske domovine so se dekleta le ' zatekala in morda ni bilo župnije. « bi bila po kakem dekletu v za-zastopana. Kaj pa ponuja zavod tu službu-dekletom? Za malenkostno ceno. |potrebi tudi brezplačno, daje stano-flje in hrano. Posreduje za dobre in 'Stene službe. Nadzoruje dekleta v verskem in nravnem obziru. Trudi se s predavanji in s knjižnico za njihovo izobrazbo in skrbi po močeh, da se izuče in izurijo dekleta v vseh strokah gospodinjstva. V stiskah je zavod dekletom varno zavetišče, v potrebah ponuja jim gotovo pomoč. V zavodu so dekleta kakor jjoma. Kdo vodi zavod ? V odboru zavoda so odlične slovenske.gospe, nekaj zavednih službujočih deklet in en duhovni voditelj. Tako sestavljen odbor jamči, da bo zavod vsestransko uspeval in napredoval. Ker so stroški za vzdrževanje tako potrebnega in koristnega zavoda precejšnji, prosi uljudno podpisani odbor slavno županstvo, da blagovoli nakloniti zavodu malo podporo. Slavno županstvo naj posebno blagohotno uvaži okolnost. da človekoljubna in rodoljubna naša naprava, ki se za-vzemlje čestokrat za naša zapuščena in bolna dekleta, prihranjhje občinskim blagajnam marsikatere stroške. Prosi se uljudno, pomagajte nam vršiti to težko nalogo in misijonsko delo. Karla Ponikvar, predsednica. Koža dr. Gregorinova, podpredsednica. Maša Grom, blagajničarica. Olga Sancin, tajnica. Fran Güstin, duh. voditelj. Gospodarstvo. Kmetijski pouk v ljudski šoli. A. OgorHer. Tovariš V. S k me je s svojim izvrs:nim spisom ..Kmetijska beda" v 4;». štev. „Domovine" spodbudil, da objavim tudi jaz sledeče vrstice: Vodim in poučujem s pomočjo domačih tovarišev že štiri leta ..Kmetijski tečaj. Orjem torej 11a tem polju še celino in bojevati se mi je z mnogimi ovirami. Izmed slednjih so se navajale v ,.Domovini" najrazličnejše, a čudno, ene. kiji bi skoraj moj tečaj podlegel, še ni " nilfče omenjal. V mislih imam učence. Nič mi ni namreč težjega vsako jesen, kakor si pridobiti in vzdržati potrebno število — najmanj 10 — dečkov, ki bi bili voljni, oziroma, ki bi smeli redno obiskovati kmetijski pouk. Na eni strani že mladeniči komaj čakajo, da se rešijo posedanja po šolskih klopeh na drugi strani pa nimajo starisi iskrenejše želje, nego dobiti otroka kakor najhitreje mogoče iz šole. Ne smemo sicer zameriti ne prvim, ker se otroci vesele prostosti in tudi ne drugim, ker boj za obstanek, za vsakdanji kruh je vedno kruteji. in kmet. kateremu manjka v prvi vrsti potrebna šolska naobrazba, kakor prav trdi V. S—k, smatra svojim največjim pridobitvam, če zamore otroka porabljati kot brezplačnega težaka. Kako si tedaj pridobim učencev? Najbolj s tem, da jim obljubim in tudi Slovanski jug. Strossmayerjev naslednik. Kakor javljajo listom iz Oseka, je papež potrdil imenovanje opata Mar-tinca nadškofom djakovskim. — Tovarna špirita je zgorela dne 27. t. 111. v Barkovljali pri Trstu. Tovarna je last tvrdke Pavletič. Ker so požarne brambe hitro stopile v akcijo, so ogenj v dveh urah pogasili in rešili zaloge špirita, dočim je drugo vse pogorelo. Ogenj je bil pfuTeijaii. 'ker je začelo goreti na večguestih naenkrat. — Dinamiti!» patrona se je raz- počila v Zdrenji pri Trstu li letnemu Hieronimu Metu. ki se je fgral z njo. Deček je dobil hude poškodbe 11a desnem očesu in na rokah, kjer 11111 manjkata dva prsta. prirejam razne izlete v okolico in po enkrat 11a leto tudi kam dalje. Bil sem ž njimi 11. pr. že v Mariboru in v Sil-berbergu pri Lipnici. Letos po leti se pa bode priredilo potovanje po Slov. goricah do Ljutomera in nazaj; trajalo bode dva dni. Da morajo biti izleti za učence brezplačni, je umevno. Da končno deloma pokrijem stroške, se oglaša 111 s prošnjami pri raznih zavodih, kar pa mi nareja mnogo skrbi, ker imajo denarni zavodi za take stvari navadno le zaprta ušesa. Edina ,.Steierm. Sparkasse" me ni nobenkrat brez vsega zavrnila. Resnici na ljubo tudi sledeče: Po nobenem šolskem nadzorniku na Spod. Štajerskem se še ni toliko udrihalo v časnikih kakor po Dreflaku. Vendar pa še tudi ni nobeden drugi nadzornik 11a Slovenskem toliko storil za povzdigo kmetijskega pouka in uresničenja ..Kmetijskega tečaja" kakor ta. Vnet za dobro stvar ni prej ponehal, dokler ni »posloval podpore za učila in remune-facij učiteljem, Dasitudi so ga pri dež. šol. svetu parki at zavrnili, vendar je v teku treli let dosegel, da je privolilo ministrstvo eno in deželni odbor drugo polovico potrebnega zneska. Pri nas je tedaj začetek storjen. Začnite pa tudi drugod! Saj je že skoraj 11a vsaki šoli po eden učitelj, ki je obiskoval tečaj na vinorejski šoli in ki je vešč raznih opravil pri vino- in sadjereji. Pa tudi ni treba bogve kako obširnega znanja. Dotični učni načrt res ne zadostuje današnjim zahtevam, vendar pa ima tudi dostavek, da si ga sme vodja prikrojiti, oziroma razširiti krajevnim razmeram primerno. Tovariš Bruinen piše. da se naj učiteljstvo odločno izreče proti ..Kmet. pouku" v ljudski šoli. če bi se naj vršil na škodo drugih predmetov. Drugi neimenovan dopisnik zopet meni. da j je vprašanje prevažnth da se pouk ne sme odkloniti, čel se morda tudi šolska doba s tem skrajša za eno ali celo dve Ieri. (losp. Hrumeli ima sicer prav. a moral hi tudi vedeti, da ne more in ne sme ..štaj. kmet. družba" predru-gačiti selškega zakona, ki velja skoraj za .vse avstrijske dežele. Neimenovanemu pa odgovorim ,iz lastne skušnje, da otrok pred 14. letom navadno še ni prav zrel, za ljudskošolske predmete, še manj pa za kmetijski pouk. Imam v misljn deco na deželi — saj so ravno tej namenjeni naši tečaji — in pritrdili mi bodo tudi drugi tovariši, da je ravno v začetku z našimi novinci velik križ. ker pridejo brez vsake priprave v šolo — saj še ne vedo imenovati najnavadnejših predmetov iz okolice, ker se starisi nič ne pečajo — nimajo casa — s svojimi malimi. Traja vsled tega več let. dokler toliko znajo, da začnejo zapopadati pouk v najpriprostejši obliki, v kakoršni ga učiteljstvo podaja. Opaža pa se večkrat, da postane otrok, kojega smo že prištevali bebcem, proti koncu najprid-nejši učenec. Kako neki to? Razumevati je začel in s tem je dobil veselje do učenja. Za kmetijski pouk zamoremo torej v ljudski šoli pač pripravljati in vzbujati zanimanje, uvajati pa ga ne gre že iz navedenega vzroka, pa tudi zato ne. ker ne gre kratiti drugih predmetov. koji so vsi ravno za kmeta skoraj enako potrebni, ker je ljudska šola razven nekaterih izjem njegovo edino izobraževališče. Svetovne vesti. — Tri otoke za 2700 kron. Berolinski profesor Hottinger je kupil tri danske otoke v Mali Beiti za 2700 kron. Na največjem od teh otokov postavi učenjak svojo knjižnico. ki sestoji iz 50.000 del. -t- Umrl je v Budimpešti • bivši ogrski poslanec grof Mihael Esterhazy v 53. letu starosti. Bil je pripadnik grofa Apponya. ' Slovel je kot lovec na leve. — Verska blaznost. V Mondseeju je v noči od 2:!. 11a 24. t. m. kmečka hči Frančiška Pntz storila grozen čin; z nožem si je iztaknila obe oči. Uboga deklica je to storila s tolikim samo-zatajevanjeni. da je njena sestra, ki je spala v isti sobi. opazila čin šele, ko je videla sestro drugo jutro ležati v krvi. Nesrečnica je izjavila, da hoče postati mnčenica. in je zato storila čin. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ministrski očenaš 11a Ruskem. Urednika ..Rusi" N. Krameleja so zaprli. ker je objavil parodije 11a ruske molitve, katerih avtor je pisatelj Amfiteatrov. ki biva v Parizu. „Ministrski očenaš" seglasi: Oče naš. dobro je. da si v nebesih, kajti če bi bil na zemlji, prestavil bi te Unič v pozabljeno mesto. Naj se zgodi volja Dur-nova. naj pride njegovo kraljestvo. Upanje v Evropi daj nam danes, naj plača dolgove naše, ne tako. kakor mi plačamo svojim upnikom. Ne vpelji nas v skušnjavo, temne reši nas Ka-lajeva. Amen. — Nov črnogorski denar. Črnogorska vlada je sklenila, dati kovati svoj denar iz nikla in brona, da izpodrine avstro-ogrski drobiž, ki kroži sedaj v Črni gori. , — Mlada kavalirja. Na Dunaju so zaprli 12 in 15 letna brata Mangel, ki sta nastopala že dre leti kot kavalirja po javnih šetališčih. se izdajala za sinova bogatega meščana, ter sta sklepala znanje z deklicami iste starosti. Za svoj šport potrebni denar sta kradla po trgovinah tei- napravila 7000 K škode. — Vpeljava alpskih vojaških čet. v Avstro-ogski. Ved110.se nadaljujoče obmejno vtrjevanje Italijanov in preseljevanje in spreminjanje severnih čet kakor tudi pomnoževanje alpskih polkov, takozvanih „Alpinov". je dalo Àvstro-Ogrski končno povod, da je pričela s podobnimi načrti: Utrditi je treba mejo in vpeljati nove gorske čete. Ce so tudi avstrijske čete kot gorske čete zelo porabile, vendar je to zadnje vredno vsega priporočila. [ Take čete naj bi porabile ves poletni čas z vajami v gorah, 11a zimo pa naj bi se umaknile v svoja prezimovišča. y— Ognjenik v močvirju. V Dis-malskeni močvirju se je odprl ognjenik. Voda po močvirju je postala vroča in pare se neprestano drigajo kvišku. Med prebivalstvom okoli ležečih vasi vlada veliko vznemirjenje, Dismalsko močvirje se razprostira deloma po Vir-giniji in deloma po severni Kaliforniji. Dolgo je nad <>ò km in široko okoli 25 km. V zadnjem času so se trudili, da bi močvirje osušili. To se jim je posrečilo deloma. Sredi močvirja leži globoko jezero. — S pariškega vseučilišča. V minolem letu je bilo na pariškem vseučilišču 14.462 slušateljev, med temi 1638 inozemcev. Ženskih slušatelju- jfe bilo 968; med temi 513 iz inozemstva. Največ slušateljev je bilo 11a jnridiški fakulteti, namreč 6086. Medicincev je bilo 3482. Na prirodoslovni fakulteti je bilo 1610. 11a oni za lepe umetnosti 2100 slušateljev. — General jezuitov pater Martin, ki je nedavno umrl. je bil 24. general reda in peti jezuitski general španske narodnosti. Njegovi zadnji predniki sta, bila Švicar Anderledy (f 1892.) in Belgijec (odstopil 1*84.) in Holandec Roothaan (t 1853.). Red jezuitov je ustanovil, kakor znano. Španec Ignacij Loyola leta 1534.. ki je bil tudi prvr general reda. S to znamko varovani Fellerjev rastlinski-esenčni fluid odstrani kašelj, hripavost. ner-voznost. naduho, bolečine v vratu, prsih, ("lenih, trudnost. slabost, vnetja, težkoče v dihanju, vročinske pojave, influenco. zasliženje. i. t. d. 12. malih ali ti velikih steklenic franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. :: Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko ..Elsa-Pnlen. K škatlic franko 4 R. 12 škatlic franko 7 K HO vin. Pravega balzama ne dobite.1. ampak 2 ducata franko za 5 K: izvrsten je pri težkočah v želodcu. Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici (204 c i franko 5 kron. l trgorini in gostilni. l>o»n