List 34. dar i rtn š ke XXVUI. m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 24. avgusta 1870. Gospodarske stvari. Je bolje velike ali raanjše krave rediti? Skušnj so pričale, ako močna in pa slabej svoj teži dobite enako živeža krava v primeri ga močnejša njena slabej sa tovaršica Vendar pa dostikrat nekteri gospodarji trdij da zale, da krave v druščini rajše jedó, in da je čez zimo tudi hlev od dvoje krav bolj topel kakor od ene same. Kdor ima tedaj krme dovolj le za eno samo veliko kravo, ta naj si rajše dvoje manjših omisli. Po „Prakt. Landwirth". G o v e k a r. krava po mleku bolj kakor niso majb krave primeroma bolj y one tudi sploh boljše in obilnise molzej zopet na skušnje opirajo y Rejo goveje živine zboljšati. __________Goveja živina je velik kapital deželi. Zato si dan za kar se danes prizadevajo umni kmetovalci in vlade zboljšati o, da marveč da govejo živino. Priča temu so premij in jiti y Da je to dostikrat morebiti resnica, ne dá se ta-vendar se pa ne more reči, da bi ta skušnja bila ivno to trdi, dobrih plemnih bikov akupovanje sploh resnična in merodaj Kdor svojegl celó post Stajarskem kterih deželah pa imajo ta je večidel le slabo in krivo o tej stvari podučen To hočemo tukaj dokazati. Vse krave, veče in manjše enako krmijo, tako se tudi na paši navadno veče pre-življajo ter se z manjšimi enako dolgo pasejo. V obeh kar za povzdigo živinoreje. Tako tudi na se tako-le goveje živine je v vsakem političnem okraji opravilo okrajnega zastopa v se v hlevu navadno njegovem delokrožji. On mora biti po svojem odboru Skrbeti za povzdigo rej v vedni zvezi okroga, in ako je treba, tudi s politično s kmetijskimi poddružnicami svojega primerljejih so veče krave gotovo na škodi, ^«jn, 1 ----------> .— - or:j- #--------- manjše krave porabijo čez vzdrževalno pičo za mleko, vem okrogu pospeševati, prožiti, in kolikor spada v to pa morajo veče krave obrniti za vzdrževanje telesa in življenja, ker one primeroma več živeža potřebuj ej o od svojih manjših sester. Ni tedaj po tem takem čuda, ako veče krave od svojih manjših sosedin dostikrat kajt mora vse one dbe, ki utegnejo živinorej gosposko, ter v njego- njegov delokrog, tudi o takih naredbah sklepati izvrsevati je odkazuje : Po tej postavi se okrajnemu zastopu posebno slabše in manj molzej bivaj Vse drugače pa se skušnj pokaž y ki ondi krave potrebni živež v primeri svoj er do likos t in teže. Wekerlin je vsled primerjajočih poskušinj centov senene vrednosti veča živina našel da za uaoui j vic% lÀCk « Ligutu v ouuuuv/ 11 v^uvuti v vvm y -iajm živež bolje v prid in korist spravi, kakor manjša ži- y vina, in iz tega potem po pravici sklepa da telesna teža v dvojih življenjih več ohranjujočega živeža potřebuje, nego eno samo. Tudi Okels se s svojimi skušnjami s temi vjerna, ter pristavlja še to, da manjše živali živež z mlekom slabše poplačajo kakor veče Vsled vseh teh skušenj tedaj oni gospod lahko več mlekaric redi. modro ravná, ako si omisli da pridobi okraj sposobnih plemnih bikov po posamesnih krajih razdelé in pri tem pazi, kako se rabijo ; njegova skrb je tudi vtemeljenje živinskih zavarovalnic in vrh tega mora politično gosposko in srenje podpirati, da se postave zoper kugo točno spolnujejo; da skuša povzdigniti setev travelj (to je, rastlin, ki nam rabijo za krmo), kakor tudi, da podpira vse naprave", po kterih se more voda na travnike in polja napeljevati in odpeljavati; da pospešuje znanosti med živinorejci y kako z ži- y kteri vino umno ravnati, ter jih spodbuja k primernemu krave veče te, kajti po takih tudi mesarji na- vadno bolj segajo, in jih tudi draže plačujej tudi za vožnj so boli y ker so močnej Gospodarju, kteri ima krme le za potrebo, se pa svetuje, da si omisli rajše dvoje manjših krav kor y ka oskrbovanju živinoreje ; da proži vse tište postavne naredbe, po kterih utegnejo živinorejci govejo živino in kar od nje dobivajo, lože prodajati, in slednjič da skušajo povzdigniti planinska gospodarstva in vzlasti skrbé, da se osnujejo in podpirajo dru- eno večo. Ce redi on namesto dvoj krav eno štva ; L KJ Ml VL/ vy J V4 V* WW V/ k/ U VIJ V/J v/ -I ki imajo namen, delati sir. samo veliko, je hiša navadno en del leta brez mleka si že lahko tako vredi. da če ima pa dvoje krav, tedaj ena molze, in da tako hiša ni nikoli brez mleka y (Konec prihodnjič.) y Pri tem je pa tukaj še to dobro, ako je slaba letina za Razstave kmetijske Trstu J mrvo, in se tedaj le prav malo mrve pridela, da on lahko eno kravo prodá, pa mu še zmiraj ena ostane. Pa tudi, če se primeri, da mu nesreča eno vzame, tedaj mu ostane tudi še druga. Pa tudi še to so skušnje poka- ki je tudi v našem listu bila na mesec prihodnji nazna njena y letos ne bod y pravijo, da zavoljo važnih vzrokov ne. m * Naznanilo živinorejcem Ker kmetovalci čedalje bolj čutijo, da dobro pleme se ne dá doseči drugače, kakor da se izberó dobri biki ciste krvi, in ker na Koroškem imajo tako blago čiste krvi, zato so ondi ustanovili živ ins ke sejme, kjer bodo vsako leto na prodaj biki in krave sa pleme, in sicer za rdečo živino, to je, za pincgavsko-be- lansko bode sejm v Špitálu na gornjem Koroškem 28. dan septembra (kimovca), za belo La van ti n s k ega rodu v Vošpergu (Wolfsberg) v lavantinski dolini 17. dan oktobra, za belo, to je Mari ab o fers k ega rodů v Kapli (Kappel im Krapfelde) 19. dan oktobra. rodno pravo, zaktevamo ravnopravnost v šolah, tedaj slovenske gimnazije in realke. Da nimamo šolskih knjig, to je gotovo, saj nimamo še šol, kajti pred očetom ni sinu. Čemu pač bi nam bile šolske knjige brez šol? Imeli jih pa bodemo brž, ko dobimo šole; za to skrb. je nam najmanja Da pa imamo učiteljev, zmožnih za šolski nauk v slovenskem jeziku, to vsakdo naših ljudi vé, komur je mar za razmere domovine naše. „Novice" so že leta 1860. prinesle imenik (statistiko) profesorjev po rodu Slovenci in slovenskega jezika zmožni. število se je jako pomnožilo, in ker je „Tagblatt ki so To sopet Zdravníške stvari unidan v svoji budalosti čenčal, da Slovenci nimamo šolskih moci in da deželni zbor kranjski se v prena-petosti zvira, ako zahteva slovenske gimnazije in šole, naj „Novice" po pripomoći mnozih rodoljubov objavijo sedanjo statistiko slovenskih profesorjev in suplentov. Oporain zarad bolezni na dezeli. Iz Stareloke na Gorenskem 12. avg ki Je Ker nismo hoteli izključiti iz te vrste nikogar, slovenskega rodů, če tudi nemškutari, zato naj se nemškutarji odštejejo od celega števila; ostala bo ven- Mnogo ljudí je zbolelo spet letos in tudi že umrlo dar še tehtna številka čez 100 poštenjakov Slovencev v naši okolici za grižo. Hitra in velika sprememba v ai; pa druzih, slovenskega jezika popolnoma zmožnih gorkoti in po takem prehlajenje je poglaviten vzrok Slovanov. Ker pa je morebiti še marsikdo izpuščen gnze lega ? čeravno utegne tudi nezmerno vživanje nezre- ali napačno vredjen, prosimo lepo d j a in kumar sem ter lezni. Griža izprva v tem obstoj kože ritnega črevesa m krivo biti tej bo da se žlemnate tudi ) pozneje se pa , naj se nam drage volje naznanijo popravki, da potem imamo šta-tistiko brez pogreškov. majhne ugnjide napravijo na teh čevih, al včasih bolezen sega tudi više goriv drobna čeva, in takrat je nevarnost Evo tedaj imena! * Belović Josip mat. fiz. najveća. Iz tega se razvidi, u«, ^ u^^ui^uv » griže rabiti taka zdravila, ktera zapró bolniku blato kterega včasih zgornja čeva pol I lezni je tedaj prav to da j pametno začetku ktera napravijo lahko drisko. Po mojih skušnjah naj Bradaška Franjo profesor ízp. viš. gim više gim v Oseku Iz začetka bo da se dadó bolniku zdravila 9 Varaždinu Bratkovic Jakob ravnatelj — više gimnaz > 4. Budau Franjo zemlj. zgod. profesor izp vis. gim bolj zdravila te vrste so ricinovo 9 kterega Cičigoj Valentin Oseku suplent profesor v Brnu v Gorici. mat. fiz. više naj odraščen člověk vzame 2krat na dan po eno žlico tako dolgo, da se dá le pol žl lat. grč. izp. niž. gim gimnaz v se zopet pokaže naravno blato ; otrokom za celi dan ne more vživati tega pa mnogo ljudi naj se jim pa dá en ali dva Cičigoj Jakob — profesor lat. grč. Cižman Josip vise gim na Reki izp niz. gim na Dunaji lat. grč. zgod. zemlj. vati bvga v/ija, uaj ojiuj ua vu uti čez dan; razun tega daj bolniku piti okuha lota mane moke lanenega semena, ali mleka bučnih pešek izp. vis. gim ali Dominkuš Ivan — profesor — preparand. v Ma- ajbi čaj ^ druga: kaj je i tretja : k j e je četrta kaj v p uci i peta: za kaj je izprašan ali 271 23. Hrovat Blaž — profesor — vise gimn v Ljub lat. grč. siov. 24. Hrovat Ladisl izp. gim vem mestu — lat. grč profesor — više gimn v No 63. Novlan Hugo 64, Orešek Ivan niž. gim v Paznu. lat. grč profesor — više izp. hum. uč. gim v Celji 25. Jelovšek Martin izp grebu profeso vis. gim. viš. real v Za 65. Orešek - suplent v Gorici. geom ris. izp vis. 26. Jesenko Ivan — profeso real viš. gim. Trstu 66. Pajk Ivan lat. grč. slov. 67. Papež Ivan profesor vis. izp. vis. gim gim v Mariboru ravnatelj mlj gim 27. Jevšenak Josip 28. Kermavner Valentin Celji — lat. grč 29. Kleinmeier 30. Klemenčič Raf, izp. vis. gim više real. bergu meh. geom profeso Pančovi — mat. fiz. 68. Pavlič Ivan — profesor izp mest. šoli viš. real. v Hart- vise gim v fiz. mat. vis. gim v Sibinji izp. vis. gim plent vise real. v Gorici 69. Pazler Engelbert — profesor • v VIS. lovcu visa gim v Novem mestu mlj god 31. Klodič Anton lat. grč. slov 32. Kobencelj Josip lat. grč. nem 33. Kocen Blaž mat. fiz. prir 34. Koderman Rih •v VIS. šolski nadzornik izp. viš. gim profesor izp. više gim. e gim gim. v Gorici gim Zadru profesor v Olomucu izp. profes više niz. gimnaz v St. Pavlu 35. Kodrič Andrej lat. grč 36. Končnik Petar izp. gram uč. god slov profesor izp. viš. gim gim, gim • v VIS. gim Oseku real v izp više Ptuj emlj 37. Konšek Valentin prir Ljubljani 38. Kopitar Pius 39. Koprivšek Leopold Mariboru. 40. Kosmač Ferdinand profes izp viš. gim. hum vise gimnaz. uč. v Novem mestu v Pečar Mihael Pegam Franjo izp. gram uč. vise gim gim v Ce ljani Peklar Nikola Peternel Mih. - zemlj. zgod. suplent v Crnovicah više real. lat. grč. Ljub- v ljani viš. gim profesor v Karlovcu. viš. real. v z. prir Ljub Pirker Hinko — profesor — niž. gim. — v Kranji zemlj. zgod. Pirker Raim. mat. nem. ljani Pire Franjo Pleteršnik Maks. izp. vis. gim profesor više real. v izp više real. L j u b - mze gim Št. Pavlu. Trstu Podgoršek Polanec Ivan boru lat. grč. slov. profesor više više izp. viš. gim gimn v gim. suplent v Celji. vise plent više gim v 80. Pravdič 81. Premru lat. grč. slov. viš. gim. ravnatelj gim v Mari- v Celji. više gimn v 41 Celovcu Kozina Jurij profeso mat. grad. geom. više mlj 42. Kranj< prava Josip profesor igod profeso izp više • V VIS. izp. real, real. • v VIS. real, real. izp. gram. uc. Celji V V Ljub 82. Rajakovič lat. grč ravnatelj prepar v Gorici prava v Sibinj ízprasan 43. Krasan Franjo mat. fiz. prir 44. dr. Krek Gregor profesor niže gim v Kranj 83. Repič Ivan — profesor zemlj. zgod. nem. 84. Robida Dragotin fizika. 85. Senekovič Martin izp viš. real, viš. real. v Kremsu profesor v Celovcu mat. izp. viš. gim © profe Gradcu slov. nemš 45. Kunstek Luka lat. grč izp • v vis. čilišču v Vinkovcih 86. Skubic Anton lat. profesor više gimn v • v VIS. 46. Lazar Matevž — profes mat. fiz. prir 47. Lésar Anton slov, plent izp. niž. gim gim gim v Ljub ljani lat. grč grc. profesor izp. niž. gim više gim v 87. Smolej Jakob — ravnatelj izp. viš. gim Ljub- ljani više gim v Gorici 88. Staré Josip lat. grč vis. gim v Ljub profeso izp. viš. gim vise real vise real. v Ljub zemlj. zgod. izp. vis. gim. viš. ' gim profesor izp. vis. gim v Oseku 89. Stefan Josip — profesor — vseučil. na 48. Linhart 49. Lipež izp. viš. 50. Locan Bonif, 51. suplent profesor real. više gim vise real. v Ljubljani v Zagrebu mat. fiz. Dunaji v f * 90. Skrabec Stanisl. izp. vis. gim v Gorici Macun Ivan — profesor 52. Magd lat. slov. grč profeso izp viš. gim •v niz. Zagrebu 91. Šolar Ivan — profesor lat. grč 92. Šraj Tomaž vis. gim v Novem mestu. • V vis. gim J j a n i mat. fiz. izp. vis. gim ravnatelj v Ljubljani više real. v gim više real. 53. Majciger Ivan — profes boru lat. slov •v VIS. 54. Mandele Valentin Karlovcu 55. Markovič lat izp. suplent više gim v Zagrebu 93. Štancar Reg. zemlj. zgod. viš. gim izp. viš. gim Ljub v Novem mestu gim v Mari- 94. Subie Simon — profesor — vseučil. — v Gradcu niže gimn v grč ravnatelj 56. Marn Josip — profese niže real na Reci više gimn v Ljub mat. fiz. 95. Šuman Josip boru — lat. grč. 96. Svinger Burk. više gim profesor izp. viš. gim. profesor — više gim v Mari v Novem mestu gram slov. više gim 97. Trdina Ivan 57. Mazek Anton — profesor lat. grč| 58. Medič Kalist • v VIS. gim na Reki zgod. uč. profesor v Bršlinu izp. viš. gim zemlj. izp. niz. gim 59. Melcer Drag 60. Mihajlovič zemlj prirod. 61. Nachtigal Raim 62. Nedok Josip vis. gim profesoi . zgod. profesor v Novem mestu 98. Tušar Gregor — profesor — viš. gim. — v Gorici li V • *v • izp vise gim viš. gim. v Ljub lat. grč 99. Tušek Ivan vis. gim v Senj grebu izp. vis. gim profesor više real. v Za 100. Umek Anton mat. fiz. prir. izp viš. real. lovcu suplent više gim v Ce v Gradcu slov. lat. grč. viš. gim v Somboru lat 101. Urbas Viljem — profesor grč rici nem. slov. izp više viš. real. real. v Go * 212 102. Valenčak Martin Gradca — lat. grč. slov. profesor više gim v 103. Valjavec Mat. profesor raždinu 104. Valjavec 105. Vavrû Ivan lat. grč. slov. suplent niž. izp. viš. gim više gim. izp. viš. gim v Va- min, da se pričenja oni dan, kterega si je gotovo vsak vipavsk rodoljub z veseljem v svoji pratiki zaznamoval z opombo „tabor v Vipavi « ljani lat. grč profesor gim. više gim v Požegi. Zorne meglice izginejo, mili v Ljub- izza gore v dolino vstvarjen. ? m glej! solnčni žarki se vlijejo najlepši letni dan je 106. Venedig Herman izp. vis. gim St. Pavlu profesor niže gim Gromenje možnarjev potihne > za malo časa: v gram. uc. kajti komaj so zvonovi vseh cerkev zadosti polno ljud- ......., začnó zopet pokati iz- 107. Videučic Ivan 108. Vinkovič Ivan 109. Vodušek Matija Kranji lat. grc v Pirani. više gim. profesor slov. v Vinkovcih. gimn. stva nad „Sokol", deseti sv. maši sklicali ingerce. To pa je bilo znamenje, da se je krilati kterega so vrli razdrški fantje z okusno se- niže v Vogrič Ivan — v Gorici. izp. vis. gim stavljenim slavolokom, zastavo, petjem in streljanjem sprejeli, zopet od njih poslovil, ter pot čez Rebernice v vipavsko dolino nastopil. Hrepeneče pričakovanje real. v Gradcu Vračko Franjo — viš. gim. — v Gradcu — lat. grč. šentviških fantov pevcev, kteri so se pod svojo zastavo Vrečko Mat. mat. fiz. prir. Vresič Feliks nadzornik izp. viš. gim niže gimn. časa ; kmalu v Karlovcu zagrmijo možnarji, voz planinskih „Sokolov" gram. uc. Vurner Miha — profesor — više gim v ljani mat. fiz. Ljub- Zajec Ivan profesor izp. vis. gim više gim v Vin- kovcih mat. fiz. prir izp. viš. gim Zima Luka lovcih profesor više lat. grč. izp. viš. gim gim v Kar- Zorman Rudolf — profesor — više gim vCe- zbrali, ni trajalo dolgo in prvi jako okusno okinčani pridrdrá v vas ter se ustavi. Cez malo časa se pri-peljejo na treh vozéh tudi ljubljanski in postojnski „Sokoli". Po malém zajtrku, med kterim se je fantov-sko petje s sokolskim vrstilo, zasede „Sokol" zopet „in corpore" vozove, in hajd pod gromečimi živio-klici naraslega ljudstva, in pokanjem možnarjev naprej v Vipavo. Na celi poti pozdravljalo jih je streljanje bližnjih vasi, in konečno tudi vipavsko. Ne deleč pred lovcu hum. uč. Župan Ivan — profesor zem. zgod. Župan Tomaž Kranji više gim na Reki i starosta mlađega vipavskega Sokola, pozdravi izp. víš. gim slov. 120. Zupančič Vilib. 121. " profesor izp. viš. gim niže gimn v v Kranji zemlj. zgod. Žakelj Friderik — profesor — više gimn Alf 1- v • __ *v _ _ • _ Reki lat. grč. 122. Žepic Sebast. — profesor lat. grč. slov. 123. Žitek Josip — profesor izp. vise gim raždinu više gim izp. viš. gim trgom jih je pričakoval mladi vipavski „Sokol" (32 mož) in deputacija taborskega odbora z godbo. Gosp. Pokorni došle goste s srčnimi besedami. Koj po pozdravu stopi združeni „Sokol" (120) v stopalni red ter koraka za godbo proti trgu krasno okinčanemu. Posebno pohvalo v tem obziru zasluži gotovo velečastiti grof Karol Lanthieri. On je svoj grad in prostor pred njim okinčal tako okusno, da je vsak klical: „a to je lepo!" v Va- Tudi je vsakemu taboritu prost vhod v grajščinsko dvo- na rano • V VIS. gim v Kar- ) knjigarnico in druge prostore ; kakor tudi v krasni po angleškem okusu prestrojeni vrt dovolil. lovci!^— mat. fiz. — izp. gim 124. Žolgar Miha — profesor lat. grč. slov. slov. 125. Hafner Jakob niže gim v Kranji Po trgu stopajočemu „Sokolu" so doneli od vseh strani navdušeni živio-klici > in še potem 9 ko so se ljani mat. slov. suplent izp. vis. gim — više real. na glavnem trgu pred čitalnico vstavili, nastopila je v Ljub- tihota. To priliko je gosp. Graselli, ljubljanskega Sokola staroste-namestnik, v srčni pozdrav taborskega od- 126. Tomšič Ivan — inženir pri železnici, bivši supi. bora predstojnika preč. gosp. dekana Grabrijana in na realki v Ljubljani — mat. geom. — izp. za više mlađega vipavskega „Sokola" porabil. Obadva pozdrava realke. sta bila od nazočih z veliko navdušenostjo sprejeta. 127. Kandrnal Franjo Ljubljani lat. grč. profesor — više gimn • • V • v 128. Ďřizhal Ivan — profesor izp. vis. gim više real. v ljani mat. fiz. Ljub- ízp. vis. gim K a n d i d a t j e. Gosp. dekan so potem došle „Sokole" na skupni obed povabili. Kakor pa je bilo predpoldne vse, staro in mlado, v največe veselje vtopljeno, prav tako se je v prav kratkem času v _ ze v Petrogradu v Dr. Celestin Brezovar Rebec — lat. grč. Marn France — lat. grč. Ogrinec — mat. fiz. prir. lat. grč » 99 občna poparjenost domačinov kakor tudi došlih gostov poprijela. Ravno med obedom so se namreč začeli od treh strani žugajoči oblaki zbirati; silno gromenje nastane; v dveh krajih so se tudi že hude plohe vlile. Misel > da bode v drugič sklicani Suklje Žepič Hrast Jelenec Jurčič zgod. zemlj. zgod. zemlj. mat. fiz. prir. mat. fiz. lat. grč. tabor osoda prvega zadela, bila je občna. Al hvala Bogu! zvedrilo se je, in taborovalo se je pri najlepšem Vse drugo prihodnjič; vremenu, v najlepšem redu. za danes naj povem to y da se je zbralo čez 12.000 kte- 9 Narodne stvari taboritov, pod 28 zastavami, in da so na taboru, remu je bil dr. Costa navdušeno za predsednika oklican sledeči govorniki bili: gosp. dekan Grabrijan so ob štirih popoldne taborovanje odprli; gosp. Jožef Zelen župan iz Senožeč, je govoril o „zedinjenji Slovenije" gosp. Josip Noli iz Ljubljane o „vpeljavi 9 9 slovenskega Tabor Vipavi. jezika v šole in uradnije"; gosp. Rihard Dolenec iz Vipave o vipavski vino- in sadjereji; gosp. dr. Raz lag 14. dan vélicega srpana napoči z gotovo nenavad- o vipavski železnici. Ko namreč zlato solnce še daleč za okrajni glavar gosp. Globo čni k. Vladini komisar taboru je bil nimi prikaznimi. Nanosom potuje, zasliši se že od več strani mogočen mirno našo dolino budeč grom možnarjev. To v spo- 213 Sporocilo o XVII. odborovi skupščini Matice slovenske. v Ljubljani 1. avgusta 1870. 1. (Dalje.) Odsek za izdavanje knjig je prav po tem nasvetu ravnai in rokopis poslal prvému pražkemu društvu Ga belsbergerjevih stenografov. Dosel nam je odgovor 16 listopada 1869. leta, ki se tako-le „Oznanovajc »«ui, «« omu pi^jou » ao v>ooi s priloženim rokopisom „o slovenski stenografiji", Vam ob enem zdelimo, da je naše društvo po želji „sloven Vam da smo přejeli Vaš častiti dop ske Matice" že začelo reševati zaupno mu nalogo Delo je bilo namreč takoj po mesičnem zboru 7 ki Je bil listopada t 7 oddáno odseku s 5 členov ob stoječemu 7 v kterem so filolog 7 dveh udov društva, ki sta prostovoljno pristopila pomnožen od vest doval Podp vodstvo Vam je v stani podati prijetno 7 da je odsek jako pridno v svojem delu napre 7 da pa glost ne bo škodila temeljitosti, s ktero se rec preiskava. Po dozdanjem posvetovanji dotičnega odseka se sklenilo 1 da bo podan slavni Matici v posebnem dopisu razsodek poslanega spisa; da se si. Matica naprosi, ka bi posredila iz- \JL€m OV O 1 • JL? JL C* VI V C* VU1 J JL*. t* UA VUUM» AáJ ročiti g. avtorju onega rokopisa obširno kri tiko njegovega delà, ki bo obsegla mimo od kritega naštevanj pak 7 ki se v rokop nahajajo , tudi nektere opomine, po kacem načinu bi spisovatelj svoj tesnopis ne za prakso sposobnejšo napravil, ampak jim soglasjem s tesnopisom češkim z ož-zbli- slovanskih narodov vsaj na tem polj Nikakor zenji nekoliko pripomogel domišljujemo da je naše delo („Tes nopis český") popolnoma ter bi ga hoteli usiliti vsem slo-vanskim narodom, da bi se brezizjemno in nezmenjeno toliko pa moremo reči, da se je že v pred sestav prevzelo ; prvih začetkih delovanja v tem odboru ljanjem prve izdaje „Těsnopisu českeho" 1. 1863.) gle dalo na posebnosti slovanskih jezikov naproti nemškemu Sploh, iu uro, dg jo ua aaaiauu , »i T W1J WJw slovanské jezike v obče, nekoliko potrebnega spreme nilo na Gabelsbergerjevi sistemi. In da ta temelj in da se na zakladu pravil, ki veljajo za na- šega društva, ki so bila že takrat spoznana v resnici Těsnopisu českem" niso bila porablj 7 Pa Y > sami teoretični načrti, dokazali so izvrstni prevodi niso sestave v jezik slovaški (g. prof. Černý), polski (Po-linski) ter tudi v jezik ruski (od enega uda našega društva), ki so bile vseskozi le s porabo teh zakladov mogoče storiti jih sposobne za praktična načela. Ni nam mogoče naštevati posamesne temelje, ker si pri-držimo storiti to v posebnem dopisu gosp. pisatelju morda v svoj naše vzroke ter dovoli k nekterim zmenom sestavi 20. novembra 1869. leta smo to pismo poslali Hafnerju s prošnjo vjerna z načeli prvega pražkega naj blagovoli naznaniti nam, ali se polk Gosp. Hafner nam je 18. decembra 1869. leta od govoril to-le ljem se zopet poprimem tega delà in ga bom po prijetem rokopisu mislim dokončal v treh mesecih. Pregledal bom ta čas tudi stenografije drugih slovanskih jezikov in popravil in v soglasje spravil, kolikor bo mogoče, toda ne na škodo poseb- nosti slovenskeg jezika Gledé na način dopovedo vanja mislim, ďa se bo moglo delo dati tudi kteremu izurjenemu Slovencu, da se predela in popravi, ker sem v tej zadevi premalo vajen pisati brez pogreškov in napak. Jlar vaje zadeva, ktere bi se mogle knjigi dodati, nabral bom iz znanih dobrih slovenskih pisa- Kar vaje zadeva ktere se mogle knjigi teljev 7 kar je posebno pristojnega za ta namen u Na to smo slavn. spolku 24. decembra 1869. leta srčno zahvalo izrekli, da je blago volil tako resno po- prijeti se slovenske stenografije, ter mu naznanili Hafnerjev odgovor, da hoče po svoji moči skušati ustreči razsodku si. spolka. „Sodraško bralno društvo je prosilo Matičinih knjig; in bile so mu podarjene. Po vsem tem se stavi predlog: „Naj slavni odbor blagovoli odobriti, da smo v zvezo književne vzájemnosti stopili z „občestvom sv. Vasilija Vélikega v ÍJng- varu" in s prvim praškim spolkom Gabelsbergerjevih stenografov in da smo sodraškemu bralnemu društvu podarili knjige". (Odbor odobri to ravnanje.) Za knjige, ki so bile po odborovém sklepu podar- jene 7 izrekujejo Matici zahvalo: državna pravdnija v Ljubljani; katoliška družba v Ljubljani; Neuber, polkovnik Kuhn-ovega (kranjskega) 7 m polka št. 17. bralno društvo v Sodražici. t 7 Gosp. Simen Janežič je poročajočega tajnika prosil si. odboru staviti predlog: naj bi blago volil pri voliti da bi Evgen Janežič, sin ranjcega profesorja in Matič. odbornika Antona Janežica. ki je ustanovnino popolnoma doplačal v spomm zaslug svojega slavnega očeta in v lastno spodbudo dobival Matičine knjige, to je na-mesto očeta stopil v vrsto ustanovnikov". Naj si. odbor sklene o tej prošnji. (Odbor soglasno pritrdi temu predlogu). (Dalje prihodnjic.) prežalostni spomin smrti dr. Lovro Tomanové Če hud vihar na morji tam razsaja val za valom strašno se dviguje, 7 Zastonj mornar z vetrovi se bojuje Pogub nemir 7 7 £1 >WUUV1 OC WJ UJ C , daj barko mu navdaj ko na nebu zopet zarja vzhaja Vodeni grob mornarjev razsvetljuje Razbito barko, ki na njem žaluje Brez upanja rešitve, brez čuvaja. Nesrečna barka si Slovenija mila! Žaluj, solze grenkotne zopet toči Na zgodnji grob prezvestega ti sina. Saj vedno čez vse draga si mu bila Za blagor tvoj v ljubezni se je vroči Bořil vse dni presrčno, domovina! y Poženčan. Dopisi. Gorici 18. avgusta # Imamo ga tedaj lnega glavarja grofa C Imamo pa Coro- tudi namestnika glavarjevega — dr. Pajerja! ni ni-a smo pričakovali; o Pajer ji se je koj po volitvah tudi govorilo, a mi Slovenci nismo hoteli verjeti 7 7 da vlada tudi podpredsednika izmed Lahov izbere pričakovali smo, da bo Winkler ali Gorjup pod glavar. Celó Lahom se zdi to preziranje Slovencev čudno; mi pa to imenujemo naravnost krivico. Skoz celi dve prvi dôbi sta bila predsednik in podpredsednik * Obljuba dobro došla! Vred. - 214 laska poslanca, (Pace in dr. Doliak) pa, ker sta bila * • • • • v o i • ivi* rw ji • nam prijazna in pravična , so Slovenci molčali. Zdaj Iz Poljan 18. avgusta. (Poslano.) Dopisnik iz Lo- vrane (?) v Istri v 32. listu „Novic" v dopisu „Spomini Llčtili iti 1. T «VJ-*"* ? » VUV1 J_U — — '»«UV y.y . -V-V.- . — — • „4..V..W y UW^IO« ni več tako , in pa tudi ne gledé na osebe že zarad na volitev" podtika meni neko protinarodno agitiranje principa bi se bilo spodobilo vzeti vsaj podpredsednika pri volitvi poslanca za mesta v Poreški deželni zbor izsred slovenske stranke. ...........■ Zakaj Y OČI J puu^l^uovuuiac» jj i l VUIIIY1 ^VUÍMUVMI XÍMI LUV/OMCI V A. vicoai UC^CIUI ZÀKJKJIJ so Slovence pri tem ktera se je 14. dan u. m. na Volovskem vršila. Ne bi mu odgovoril, da ni dopis, kar se mene tiče, skozi in imenovaaji prezrli, ugiba se razno. Nekteri menijo, da sta za to oba načelnika izmed Lahov vzeta, ker imajo skozi neresničen. Naj tedaj na tanko povem oni v zboru večino; drugi trdijo, da Pajerja je morala je stvar v resnici dogodila. Dne 14. u. m. y kako se vlada počastiti, ker......^ a u«jvj*" »* uum^vj «nvuv ^wi.k«» "-»* j« «.««uvi uv>uuvuiu u^i" da je imenovanje P-ja demonstracija zoper preradikalne telju mogoče oddaljiti se od doma, šel sem po svojih bil je • o • • a največ jih je, ki sumijo, ravno četrtek — ko mi je edino kakor šolskemu uči- slovenske volitve. Gorici 18. avg in cerkvenih opravilih v davkarijo na Volovsko ob enem Tomana tedaj ni več! Ve- nadjaje se, da se snidem s prijateljem součencem > ce liko senzacijo je vzbudila včeraj pri nas ta nepričako- gar prihoda smo oni dan pricakovali. — ^ .. ^ m 1 ^ ^ ____! ^ m a wi r% v% 1 a iivym«1 (ř šlo ** a /I aw» v« rk arrn tr a t»n nn a ntirtrl ita li f n Da vana prežalostna novica. „Toman je umri' > Je od pa ne pri- dem na Volovsko ravno pred volitvijo, ustavim se v ust do ust tudi med Neslovenci. Danes visi v čitalnici Opatiji v nekej krčmi. Tù zagledam pri mizi sedečega privaten telegram iz Otoka, da dojde truplo nocoj ob posestnika iz Moščenic g. Leopolda To maži ča. Po uri v Ljubljano, jutri da bo v Kamni gorici pogreb, prvih običnih besedah vpraša me vljudno Kamni gorici Toman ni toraj doživel, da bi se bil Volosko. V rvam n i gUHUl 1 lutuau m nui.aj uuď ivt/i, ua ut 00 uu v uiuoivui Da, odgOVOrim jaZ, at lit? iaui vunivc , ucgy živ in zdrav po svoji železnici domu peljal ali pa tje imam opraviti v davkariji. „Jaz bi pač imel iti volit , grem a ne radi volitve na nego vise gori v rajski Bled, kjer sem lani 8. septembra o na Volosko — odgovori mi na to ako poldne sred jezera v zadnje ž njim govoril. Toman!" smo mu zagnali iz našega čolna naproti. idem, gla- se veselo osupnjen naglo ozre kajti že delj 1V10 On časa soval bodem za g. Clesius-a"; pové mi tudi vzroke, zakaj da misli okrajnega glavarja voliti. „Ako je temu tako odgovorim mu > sius-a, a ne vašega plovana vendar za vas. kakor Mo- Cle- pred je bilo njegovo uho (milo bodi to Bogu potoženo!) ščeničana, ni pristojno in ni lepo, da volite gosp druzih glasov vajeno, a ne v 20 letih zasluženih ,.slava<ť-klicev. častnega g. Spinčiča. On v Ljubljani (% 69). y XJI V-/ y Ut JUL V ¥ (W v A V VAU MLVKJAViUVJUAJLk UAUU } » VfW^V» J/AV f MXJIW ^ VUMI/UV^UI gl ^iUVlV^I \/ Bilo je to po zboru slov. poslancev je ves sposoben — nadaljujem — in pošten narodnjak. a » Kaj ste sklenili' i me kar na- ravnost po prisrčnem pozdravljenji vpraša. „Ne smem kakor je naš častiti povedati" — mu odvrnem smehljaje se in s pogledom na moje tovarše v ladiji kazaje; „v kratkem se Vam tem ne dvomim, boljega in poštenejega narodnjaka y plovan, ni treba si želeti; ven- dar jaz kakor sem rekel, sem za Clesius-a vori mi Tomažič. y odgo- od najkompetentniše strani vse naznani". — puicm une ujujc ^o^v, venu oamu tu, ua ja* je rekel, in še nekaj prijazno pokramljaje seževa si v na vašem mestu ne bi^šel volit, ako ne mislite voliti roko in odveslava on proti cerkvi, jaz s svojimi proti Dobro" potem bile moje besede; rečem vam samo to „Storite, kakor vam drago, so jaz da Spinčića". Gosp. Tomašič kaže na to, da pametno gostilnici. Od tistega dne nisem ljubljenca narodovega govorim; ter gré po svojih poslih, ktere je imel v Opa-več videl. ~~ " " Vesti o njegovi bolezni nas niso toliko tiji vznemirjale, da bi se bili najhujšega bali; in vendar se nekega narodnjaka v Opatiji To je vse moje protinarodno agitiranje v krčmi y kar more Tomašič je zgodilo. O resnem času, o času, ko se ima osoda naša določiti, izdrla nam je Previdnost iz vrste lec: sem znabiti posvedočiti in tudi bode. ~ Sedaj presodi, dragi bra- Mir in Do- nasih prvakov-voditeljev enega najžlahnejših. pokoj vrlemu! Zasluge njegove gredó za njim volite, „Novice", da položi ta spominski venček na mrtvaški oder en borivec spod ranjcega zastave. sem yy Novic* zato odpadnik milega naroda svojega in zaslužil obrekovanje v 32. listu obcespoštovanih i Iz Ljubljane. Deželni zbor se France Župan. je začel v sa- Iz Trsta. Okoličani so v mestni zbor ob enem tudi deželni zbor, volili: B. y Sklimbo y ki je Fr. Cegnarja, St. Nadlisek-a, dr. F. Načiča, Voznovica, L. Burgstallerja in Jan. Nabergoja. boto. kazali, želi narodna večina, da bi vkljub kratkem tra- Kakor bodo popisi zborovanja na drugem mestu janju vendar jako plodna bila ta sesija že véka za tega del! In yy Tagblatt" Sel Od Beličev pri Ivrižišču 15. avg. — Hvala Bogú! vesna instalacija. Prečastiti stolni dekan dr. Jan. Pogačar je iz voljen za stolnega prošta; v nedeljo je bila slo- je Juhej ! Parobrod odvlekel nam je včeraj Cast. onega že večkrat v časopisih opisanega c. kr. bivšega in Másel sta tedaj vse Koprivnikar ni pomilosten. Golob okrožnega glavarja pl. Clesius-a. Osoda njemu nemila dosegla, kar sta nameravala. nam narodnjakom najmilejša premestila ga je iz Volovske v Poreč (Parenco), da tudi tam nekoliko njegove kulture zaseje Al (Pogreb dr. Lovro Tomana) bil je v petek 19. dne t. m. zjutraj ob 7. uri tako slovesen, kakor menda nobeden pred njim. Truplo se je pripeljalo že v če- v se ondi ne bo posrečilo, tem več, da bo prisiljen, čeravno nadjati se je, da se mu to trtek zvečer iz Rodaun-a po železnici v Ljubljano. Čeravno je ves čas dež lil kakor s škafov, zbrala se je grand nemškutar, tancati po piščali Talijanov , na ktero vendar brezštevilna množica ljudstva pred kolodvorom se je že na Volovskem od renegatov župana Lovran- da skaže zadnjo Čast za domovino mnogo zasluženemu skega in Volovskega vrlo izuril. Pri odhodu pl. veliko prezgodaj umrlému Sokol y možu. ■P^^^lzastavami so bili in njegovih podružnic de- Clesius-a iz Volovske poslovil se je posebno lepo pre- nazoči ljubljanski „ brisani in visokoučeni šijor podesta Volovski od njega putacije iz Postojne, Planine in Vipave vsaka s svojo i 1 l T"\ VT v f • • 4/ m * * 1 # % i 1 1 # w « w t A i t • • f t V tako-le: „Bog Vas poživi preuzvišeni, presvitli ? rodni, prečastni in predobri g. Clesius še mnogo imel sem Vas tako rad, da ne morem povedati, da blago- let ; še J/ Ul VIA ViJI \J AK* X, VW VVJ uv J JL A fc* J^L A JJk VS IU V « C« V i v W f V/J \Jf zastavo, deputacija kamniške čitalnice in pevci Ijub- rajši, kakor sam sebe, in če ne verjete, vprašajte c. k. ljanske čitalnice s svojima zastavama. Gotovo je strašno slabo vreme in ker se ni vedelo, kdaj bode blagajnika g. Šnedića". Mi vošimo gl. Clesius-u srečno pot pogreb nih bilo krivo, da ni prišlo še veo nego ímenova- y ne ví- ka] ti takih mož smo veseli, kedar jih dimo. Liburnija se ima ^nebiti še več tacih prijatlev naroda slovenskega. smo čutili precej močan potres, kteri je kake 2 sekunde trajah zastav. Vsa ljubljanska narodna društva so bila zastopana ali in corpore ali po deputacijah s krasnimi venci ravno tako domorodkinje ljubljanske ki 80 liu^uiti * tauiu pi ija tiu v vvuvij iav au taaw uvtuvi wí^i^j v ij uuijauoa^ j ai ou Danes v jutro okoli 53/4* ure položile prekrasen venec nepozabljivemu domoljubu. „Slovenija" je na vencu svojem imela napis: „gore-čemu branitelju narodnih pravic", Matica: ;Pr" w- a y vemu svojemu predsedniku", — dramatično društvo: ,,blagodušnemu prijatelju Slovenske Talije Sokol: „neutrudljivemu boritelju za narodni napre-dek", — čitalnica: „preljubljenemu sinu žalujoče domovine" zbor ter govor končá s slavoklicem na presvitleg ce- sari kteri klic zbor trikrat ponavlj Zdaj se je začelo zborovanje. In spet poprime deželni glavar besedo in se s srč uumuviuc , — društvo za denarno pomoč obrt- nimi besedami spominja umrlega dr. Tomana, Kie] nikom: „Slavnému zagovorniku kupčijskih in obrtni- vstávši iz svojih sedežev, pritrjuje ves zbor. Dr. J ških interesov", — kupčijska in obrtniška zbor- Bleiweis v slovenskem govoru miluje neprecenlj 'H 01 I ki je zadela domovino po smrti Tomanovi kterim y ni ca: „uivseuiu svojemu tajm».u , — Kava- i^uuu, ».i jc u aucia uuujuviuu po smrti J. OmanOVl , 11 rovalna vzájemná pražka banka: „navdušenemu zastop- stavi predlog, da deželni zbor po posebni deputacij bivšemu svojemu tajniku" Slavija, zava- gubo in niku slavjanske vzájemnosti", m or od ke: „pevcu domorodnih glasov", in pa venec pritrdi ljubljanske do- žalovanje svoje izrazi blagi vdovi Zbor enoglasno hra- rodoljubne gospé: „Preslavnemu pesniku, — bremu narodnemu boritelju — hvaležne domorodkinje u Zdaj c. kr. deželni predsednik bere Predno so na kolodvoru trugo y ze iz Dunaja p oro Čil rJ ; y y Mapo ribora in Celja ovenčano s tremi krasnimi věnci opravljenem sv. cerkvenem obredu, položili na mrtva-ški voz, v kterega so bili 4 vranci vpreženi, so pěvci škem jeziku, ki se tako-le gla jpred v slovenskem, in potem v nem Deželnem b N oj vod Kran j s k »v«, r ____ ______Pretežkim dogodbam nasproti, kterih pozorišče je čitalnični zapeli žalostinko. Slovesen *sprevod, kteremu EvroPa> spoznali smo za Svojo silno vladarsko dolž- nost poskrbeti, da se zakoniti zastopniki Naše monar na čelu je šel Sokol s svojimi 4 zastavami, potem za- stopniki vseh narodnih društev z venci, tri domorodkinje, ki so nesle krasen venec, nemudoma snidej ter smo zategadel sklicali vse kamniške čitalnice, in zastavi ljubljanske in pred mrtvaškim vozom oo. fran-čiškani in mnogoštevilna duhovščina, vštric voza dr. J. Bleiweis, dr. Costa,v dr. Razlag, Jan. Horák, župan Lavrenčič in župan Cuden, za vozom sorodniki, c. kr. deželni predsednik baron Conrad in deželni glavar pl. Wurzbach, in brezštevilna množica ljudstva, se je po-mikal počasi skozi Blatno vas, šentpetersko predmestje deželne zbore kraljestev in dežel zastopanih v držav-nem zboru. ! J , resnobnem trenotji, v kterem je Naši monarhiji Slonove ulice, dunajsko cesto proti Siški, kjer y je dr. J. Bleiweis na razhodu govoril v slovó ljubljencu naroda slovenskega; z ginjenim srcem zapustili smo mrt- vaški voz, kterega so spremljale v lôvozéh deputacije vseh društev do K a m n e gorice. V Kranji je preč. duhovščina pričakovala z obilno množico ljudstva ; pevci in udje kranjske čitalnice pa s zastavo in krasnim ven-cem so spremili truplo do fame cerkve, kjer je bivalo čez 2 uri. Ljubljanski Sokoli so imeli ves čas častno bila cerkev polna ljudi, ki so ho- bolj kakor kdaj poprej zložnega sodelovanja vseh njenih narodov treba, napolnjuje Nas z velikim zadovoljstvom ta svest, da so zastopniki Naše ljube vojvodine Kranjske zbrani in nadahnjeni s požrtvovalnim domo-ljubjem, ktero je Naša zvesta vojvodina tolikrát iz- lšclZčllci• Da-si med notranjimi rečmi važna vprašanja rešitve čakajo, ter ima Naša vlada šteti si za eno izmed prvih nalog to, da se različna mnenja, ki so gledé njih prišla na dan, po ustavném potu poravnajo; v deželnem zboru zbrani zastopniki Naše ljube vojvodine Kranjske vendar ne bodo upirali se priznanju, da zdaj ne more iti za stražo, m ves čas je dili kropit. Ob dveh vzdignili so mrliča zopet na voz in v istem redu peljali iz mesta, od kodar ga je preč. duhovščina zopet spremila zunaj mesta. Spremstvu iz Ljubljane pridružilo se je 5 voz kranjskih rodoljubov, med njimi pevci s zastavo. Proti uri zvečer je do- spěl sprevod do Kamne gorice, rojstnega kraja ranjčega, kjer je želei počivati. Čestita duhovščina v prav obilném številu, sorodniki in prebivalci Kamne gorice z bakljami, vrsteči se z ljubljanskimi Sokoli na strani mrtvaškega voza, ter velika množica ljudstva so drugo kot najpred za to, kako bi se pazilo na najviše interese, kterih vkupnost je slavna zgodovina posvetila in kterih edinstveno pospeševanje moč in veljava Našega cesarstva neogibno zahteva. Pozivamo toraj deželni zbor Naše vojvodine Kranjske, naj brez odloga volitve v državni zbor opravi, da Nam bode moči okoli Sebe zbrati zakonite zastopnike monarhije, kterih ustavno sodelovanje se kaže silno potrebno. tem poročamo deželnemu zboru milostljivo Svoj cesarski pozdrav. Ko sta bila dr. Poklukar in grofMargheri za zbornice ravnatelja in dr. Costa in Dežman za pre- spremili sprevod do visoko ležečega pokopališča y kjer se je pokopalo truplo v lastnem grobu. Pevci kranjske in ljubljanske čitalnice so kakor že v Kranji, tudi tukaj prepevali žalostinke. Vence smo položili razun dveh, ki smo ju vrgli s trugo v jamo (enega ljubljanskega in enega kranjskega) na grob, v sredo prekrasen venec glednika stenograf, zapisnikov izvoljena, konec, ki je skozi in skozi bila resnobna. Je bilo seji seja se je začela z volitvijo finančnega od- seka in odseka za prošnje. unega so bili voljeni dr. Jan. Bleiweis, dr. Costa, dr. Razlag. Dežman. Kro- mer, dr. Poklukar y uo.iua.ai, Grabrijan, V. C. /-mj/au, givi v tega pa Pintar, dr. Zarnik, grof Barbo, Župan grof Mar- ki Je bil ljubljanskih domorodkinj , s tištim napisom , najgorkejša želja nepozabljivega nam Lovreta: „Ena se gheri y u tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži! Ginjeno in potrto razhajalo se je ljudstvo molčé; vsak odtrgal si je pred odhodom v mil spomin travico iz zemlje, kteri so izročene kosti preblagega rodoljuba. Svetec, dr. Kaltenegger. Ko ste te volitvi bile dovršene, stavi dr. B1 e i-weis nujni predlog, da na prevažno pismo Njegovega Veličanstva odgovori zbor v posebni adresi. Večina sprejme predlog in v odsek, ki naj^ to pismo osnuje ~~ - (jr# Costa y Deželni zbori. Zbor kranjski. volijo se dr. Suppan, dr. Zarnik, dr. Bleiweis Svetec. — Dr. Kaltenegger predlaga: naj vsacemu poslanců bode pripuščeno, da pride obravnave tega odseka poslušat. Vse to je gladko izteklo. Zdaj pa, ko so se za- Zbor se je v saboto po slovesni maši ob pol dva- čele volitve deželnih poslancev protresati najstih začel s tem t Je da —j----o Lcjxi , ua je vs. o.i. wcííciui preuseuiiiii. Žici ctu u gnu c u. îuiriiu se puMuiju »oo yuuiyo »mw^iu baron Conrad pozdravil poslance in zboru představil občin, velikih posestnikov, kupčijske zbornice in pa deželnega glavarja pl. dr. Wurzbacha in namestnika vseh mest in trgov razun idrijske, ktera zarad ne- c. kr deželni predsednik začelo grmeti. Mirno se potrdijo vse volitve kmečkih gosp. Petra Kozlerja. Na to ogovori deželni glavar kterih pozvedeb ni še na vrsto prišla, in razun po- 2Ï6 stojnske, kteri so Dežman, Kromer in Kaltenegger tanje lastnoročnega cesarjevega piísma v obeh ugovarjali, in tržiš ke, zoper ktero se je glasilo spo- jezikih. H koncu, ko so se vsi poslanců glavarju v ročilo deželnega odbora. V Postoj ni je bil gosp. Fr. roke segli, je napovedal on dnevni red jza danes po- Kotnik izvoljen z 135 glasovi izmed 139 volilcev y m kdo bi bil mislil, da bo proti skozi in skozi pravilni poldne ob un. Glavni predmet: potrjevanje volitev. Omembe vredno se mi zdi v leíošnji zaačetni seji to volitvi kdo le besedico črhnil! Vendar sta Dežman in dvoje: Prvič, da je cesarski komisar skor vse, kar po Kromer jahala kljuso zvijač, kterih poln je tisti pro- italijanski, tudi po slovenski povedal, in da je tudi de- test vrhniške občine bil, v kterem so celó 4 mrtvi želni glavar v slovenskem jeziku govoril; drugič da podpisani in eden, ki živi, pa tega pisma nikoli ni ni bilo nikjer ne med poslanci ni enega bo»di-si pohval- videl. Pravijo, da duh „nekdanjih poslancev" O breze in Muleja se je vkradel v to pismo, ki ga je izdelal nega ) moz, ki še zdaj v 9. šolo na Vrhniki hodi. bodi-si grajavnega klica slišati. popoldanji seji potrdile so se brez ugovora vse Pismonosi volitve. Zastran lastnoročnega pisma cesarje- 9 in še bi za svoj „postbuchel" ne mogli bolj šega gradiva naj ti, v ega je nasvetoval poslanec Crne: naj bi se izročilo pismo posebnemu odseku, ki bi imel nalo/go pripraviti ko je modrost tega vrhniškega protesta. S ve tec posebno poročevalec dr. Costa sta protest in pa na- adreso. Dottori nasproti skoke Dežmanove in Kromerjeve tako na šalo stavila, Pismo cesarjevo vzame zbor na znanje in dene za eno Je nasveto^val tako-le da smeha ni bilo ne konca ne kraja. Konec pravde je prvih prihodnjih sej volitev poslancev :za državni bil ta, da je bila volitev Kot nik a potrjena z veliko zbor na dnevni red večino, s ktero je glasoval tudi baron Conrad. Pri U M U X Ud UUVy V UI 1 CU • V/OO , ^U« lu odgovor Njih Veličanstvu. Cerne češ da to bode inajprimerniši itallijanskem je- pretresu volitve dr. Gausterja si Dežman ni upal ziku) je spodbijal Dottori-ev predlog in irazlagal svo- več na U U Ci , puoiai jo uaiucou oouo uiuuucg« guof/» j 9 v*c» »o oj^uuvui ucoaiju v 1LLUCUU 1J UUBIV» grofa Thurna, da je za Gausterja pol ure otrobe vezal, odgovoriti in da je potrebno, da zbor svoje želje via- Îm ^ i awiii inn riatvi AA î a nvtîolr aaiI o annf TTf»AmûV f.n rl i 1 i A r» ni n trn r7ArlaM a itn Ta r\l»îl ar/n Aaf î a n/A^nAn 1 il tiisl« oder poslal je namesti sebe drobnega gosp Jega rekoč, da se spodobi cesarju v imienu ljudstva in njemu na pomoč je přiskočil sopet Kromer. Čudili darju razodene itd. m ma /v /In «vt rv r» nttnTTi aaU 4*a i a jq q g arv/lvuirk cti i A wao 1 n n a/i TVT n 4- i i a 1 To smo se, da mož „pravice to je sodnije uniju iaauuour. ibu. xv „priložnost je p zgube v teh bitvah na obeh straneh strahovite. Kakor Prusi trdijo, pa 50.000 mož mrt- to načelo ravnokar prekoračilo vso Evropo, imel je pri zgubili so oni 40.000, Francozi vih in ranjenih. Francozi pa pravijo da so jih Prusi liko, povdariti svobodo v Avstriji češ da so nam še celó Francozi za-njo zavidni (!); dalje omeniti neslogo med raznimi avstrijskimi národnostmi, ktera je kriva še več zgubili. Zmagoviti Prusi se pomíikajo zdaj z dvěma vojskama proti Parizu. Tudi druiga francoska 9 Vojska, iv i oo jo uttuu vuHiuua ^uaiuua j) vůli aia, nazaj proti Parizu, kjer se zdaj na vso moč priprav-ljajo za brambo zoper Prusa. Podoba je tedaj, da se ki se je okoli Chalona (Salona)) zbirala gré da se država ne more konstituirati (?) ; kar se tiče go-riških dveh narodnosti, je povdaril potřebnost edinosti v občnem deiovanji; govoreč o principu bratinstva je omenil prusko-francosko vojsko in kako da mogočnjaki državljane dveh najbolj omikanih narodov v mesnico gonijo itd. Po tem je ogovoril ob kratkem slovenske zbornike po slovenski (govori pa slabše ko baron Pino tem gladkejše mu je tekla italijanščina); slednjič je napeljal (zopet v ital. jeziku) poslance, da so zaklicali Njih Veličanstvu trikrat „eviva" in „živio". — Na to je pozdravil vládni komisar v obeh jezicih poslance in obetal, da si bo prizadeval njihovim željam in dežeinim koristim ustrezati. Po vsem tem je prišlo na vrsto či- bo pred Parizom odločevala osoda tega meizrečeno kr- vavega vojskovanja. S tem se tudi odloféi osoda Napoleonova, ki morebiti sam koplje jamo začenši vojsko gotovo ní mislil da si 5 Lisfnica vredništva. Gosp. Kr. v Pl. in gosp*. Z. v S: danes nikakor ni bilo mogoče, drugi pot gotovo. Kursi na Dunaji 23. avgusta. 5% metaliki 56 fl. 10 kr. Narodno posojilo 65 fl. 40 kr Azijo srebra 1123 fl. Napoleondori '9 fl. 995/, kr. o kr Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljublj