KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 18 (2)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Aprila 1931.
PATENTNI SPIS ŠT. 7811
Ing. Leo Kluger, Wien, Avstrija.
Kobaliovo brzostružno jeklo.
Prijava z dne 11. aprila 1930.	Velja od 1. junija 1930.
Znana brzoslružna jekla s kobaltom, chro-mom in wolframom ali ekvivalenti kažejo nedostatek težavne tople obdelave in znatnega odpadka pri izdelovanju in v potrošnji.
Proti pričakovanju pa se je pokazalo, da ti nedoslatki pri zelo neznatni vsebini chro-mu v bistvu odpadejo. Dočim se je doslej smatral chrom pri kobalt vsebujočih brzo-stružnih jeklih kot neizogibna zlitinska sestavina, kaže izum tudi, da je storitev teh jekel kljub zelo neznatni vsebini chroma enakovredna storitvam dosedanjih kobalto-vih brzostružnih jekel.
Novo spoznanje obstoja torej v tem, da se mora vsebina chroma bistveno snižati pod mejo, koja se je doslej pri kobaltovih brzostružnih jeklih smatrala potrebni. Z a-žirom na to je vsebina chroma glasom izuma v bistvu znižana na pod 1.5°/0.
Pokazalo se je, da se pri teh jeklih pri predelavi od bloka na krepelj oziroma od krepelja na palico redno doseže za nekoliko procentov bolj ekonomična izdobi-tev napram rezultatu istega delovnega procesa pri znanih chrom-wolframkobaltovih jeklih. Nadalje se je pokazalo, da more pri jeklu glasom izuma po izvršenom kovanju odpasti žarenje, ne da bi bila jeklena palica ogrožena vsled sicer nastopajoče krhkosti.
Odpadek doslej potrebnega žarenja vsebuje pravtako važno poenostavitev in pocenitev.
Pri izdelovanju rezila povzročajo znana kobaltova brzoslružna jekla celo strokov-
njaku znatne težkoče, ker je jeklo pri pred-kovanju kline čestokrat trgljasto. Ta težko-ča se še poveča pri termični obdelavi z rezilom opremljenega jekla, ker nastopa tako pri Irdenju kakor tudi pri kalenju, koje se je doslej pri chrom-wolfram-koballovih jeklih smatralo kot neobhodno potrebno, često trgljanje jekla, koje ga napravi potem nesposobnim za nadaljno uporabo. Ti pojani so močno znižati ekonomičnost znanih chrom wolfram-koballovih brzostružnih jekel in sicer tako pri izdelavi, kakor tudi pri uporabi. Jekla po izumu ne kažejo pre-dopisanih nedostatkov. Celo ponovnem pre-kovanju, koje razen tega ne potrebuje več dosedanje skrbnosti, ne nastopa trgljanje.
Dočim se je morala doslej topla predelava brzostružnih jekel, zlasti visoko legi-ranih jekel in kobaltovih brzostružnih jekel vršiti posebno previdno v večih stopnjah (gl. primeroma Werksloffhandbuch „Stahl und Eisen List 21(1) se morejo jekla glasom izuma brez posebnih ukrepov previdnosti in primeroma v enem delovnem hodu („v eni vročini*) kovati znatno nižje nego znana kobaltova brzoslružna jekla.
Prednosti glede tople predelave in odpadka sta najjačji, ako je jeklo praktično bn z chroma, to se pravi, da vsebuje chrom le v taki izmeri, koja se more smatrati kot nečistota.
Gospodarski vidiki zahtevajo predelavo legiranih odpadkov in zlitinskih sestavin, koje zamorejo gotovemu produktu podelili približno za 0.5 "/o vsebine chroma, ako se
Din. 5.
želimo izogniti dragi izberi vtalilnega materijala. Jekla s to vsebino chroma kažejo že glede tople obdelave, primerjani z znanimi, preko 27o. prednostno pa preko 3% chroma vsebujočimi kobaltovimi brzostruž-nimi jekli, napredke praktično velikega pomena. Omenjene prednosti se zmanjšajo potem napredujoče z raztočo vsebino chroma,* so pa pri ca l°/o še zelo znatne. Dobljene dobre lastnosti v topli obdelavi in mrzlemu oblikovanju odn. v termični obdelavi jekel preidejo polagoma v veliko občutljivost in druge nedostatke znanih chrom-vvolfram kobaltovih brzostružni jekel. V zaščitnem območju predmetnega izuma naj leže tudi že jekla, koja kažejo vsebino chroma do približno 1.50/0, ker so celo ta ijekla dragocena napram znanim jeklom.
Spoznanje glasom izuma je neodvisno od prisotnosti drugih zlitinskih sestavin in se morejo slednje v najširšem smislu, odgovarjajoče izkušnjam menjati z znanimi kobaltovimi brzostružnimi jekli. Z ozirom na ostalno sestavo in na materijal, koji naj se obdeluje, se more predmet izuma tvo-reče kcbaltovo brzostružno jeklo po trde-nju v danem slučaju kaliti.
Naslednje številke analize podajo primeroma izvedbene oblike:
C	Cr	W	V	Mo	Co	Ta
1.21	0.16	22.09	1.64	0.36	18.91	2.13
0.97	—	19.82	1.64	1.06	10.81	0.17
1.00	0.08	19.33	1.74	0.41	9.40	0.81
0.88	0.24	18.16	1.54	0.90	13.54	0.97
0.90	0.16	16.90	0.51	0.13	3.45	0.09
0.59	0.66	18.10	1.72	—	13.19	—
1.03	0.93	18.67	1.33	0.75	12.01	1.30
S prednjimi izvedbenimi primeri naj izum na noben način ne bo omejen.
Razvidno je, da more vsebina kobalta kolebati v širokih mejah. Ostale zlitinske sestavine, kot primeroma vanadij, molybden, tantal, titan, uran, berjdlij i t. d. morejo nastopati bodisi kot spremljevalci ali pa za posebne uporabne namene v primerno visoki množini.
Odpadek glasom izuma onih nedostat-kov, koji se drže normalno legiranih, chrom vsebujočih jekel, je velikega praktičnega in gospodarskega pomena, neodvisno od tega, dali se z dodatkom zlitinskih komponent, kot vanadiamtantala, urana, titana, beryllija in pod. ali uporabo določenih množinskih razmerij med posameznimi na jeklo vplivajočimi dodatki izdelujejo jekla povišane storitve ali s posebnimi lastnostmi.
Patentni zahtevi:
1.	Kobaltovo brzostružno jeklo sicer znane sestave, označeno s tem, da se zniža vsebina chroma pod približno 1.5%.
2.	Kobaltovo brzostružno jeklo po zah-tevu 1, označeno s tem, da se zniža vsebina chroma pod 1%.
3.	Kobaltovo brzostružno jeklo po zah-tevu 1, označeno s tem, da znaša vsebina chroma približno 0.5% ah manj.
4.	Kobaltovo brzostružno jeklo po zah-tevu 4, ali 2, označeno s tem, da je chrom vsebovan v izmeri nečistot (približno dc 0.3).