URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 26	Ljubljana, petek, 29. julija 1983
1140.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o plačevanju doplačilne poštne znamke »XIV. zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984«
Razglaša se zakon o plačevanju doplačilne poštne znamke »XIV. zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984«, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. julija
1983	in na seji Zbora občin dne 20. julija 1983.
St. 0100-45/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Predsednik Viktor Avbelj L r.
ZAKON
o plačevanju doplačilne poštne znamke »XIV. zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984«
1.	člen
Za vse poštne pošiljke v notranjem prometu, razen za časopise in revije, se v času od 20. oktobra do
20.	novembra 1983 in od 20. januarja do 20. februarja
1984	plačuje doplačilna poštna znamka »XIV. zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984«, v vrednosti 2 dinarja.
2.	člen
Prihodki od prodanih poštnih znamk iz prejšnjega člena se v skladu s posebnim dogovorom med republikami in avtonomnima pokrajinama uporabijo za pokritje dela stroškov za organizacijo in izvedbo XIV. zimskih olimpijskih iger, Sarajevo 1984.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 34-79/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1141.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
Cena 60 dinarjev	Leto XL
v	UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 6 zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji' Zbora združenega dela dne 25. julija 1983, na seji Zbora občin dne 25. julija 1983, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 25. julija 1983.
Št. 0100-46/83
Ljubljana, dne 25. julija 1983.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
1.	člen zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82) se spremeni tako, da se glasi:
»Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1982—1985 se s tem zakonom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 in določajo prednostni nameni uporabe teh sredstev.«
2.	člen
Za 1. členom se doda nov, l.a člen, ki se glasi:
»Pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena.«
3.	člen
V	3. členu zakona se besedilo »posebni republiški davek« 'v prvem odstavku in »posebni občinski davek« v drugem odstavku nadomesti z besedo »prispevek«.
4.	člen
V	4. členu zakona se besedilo »usmerjajo v sklade« nadomesti z besedilom »zbirajo pri skladih«.
5.	člen
8.	člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
»»Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 3. člena tega zakona je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 3. člena tega zakona se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.«
6.	člen
9.	člen zakona se črta.
7.	člen
Ta zakon začne veljati 1. avgusta 1983, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 426-4/83
Ljubljana, dne 25. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1142?
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, prvega razdelka 71. člena in 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. julija 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega. plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000
1.	člen
V l.a členu odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana,SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradni list SRS. št. 17-1796/78 in št. 20-1141/80) se besedilo »do 31. 12. 1982« nadomesti z besedilom »do konca 1983. leta«.
2.	člen
Spremeni se 2. člen tako, da se glasi:
»Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravi in do konca maja 1984 predloži Skupščini SR Slovenije osnutek, do konca oktobra istega leta pa predlog dolgoročnega plana SR Slovenije«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-49/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
'	Vinko Hafner 1. r.
v 1143.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. julija 1983 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč
*	I
Potrjuje se dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč.
II
Dogovor to prejšnje točke tega odloka podpiše Rudi Sepič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiški sekretar za finance.
St. 402-227/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1144.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. julija 1983 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o dajanju sredstev solidarnosti republikam in avtonomnim pokrajinam za medsebojno pomoč za odpravljanje posledic večjih potresov ali poplav
I
Potrjuje se dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o dajanju sredstev solidarnosti republikam in avtonomnim pokrajinam za medsebojno pomoč za odpravljanje posledic večjih potresov ali poplav.
II
Dogovor iz prejšnje točke tega odloka podpiše Rudi Sepič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiški sekretar za finance.
St. 402-226/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1145.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. julija 1983 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt varstva človekovega okolja — Tuzla) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(VU-2233)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji1 sporazuma o garanciji (projekt varstva človekovega okolja — Tuzla) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2233), ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St. 0101-422/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1146.
Na podlagi' 26. alinee 335. člena in '9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 264. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. in 222. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 24/79, 12/82) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. julija 1983 ■ sp.ejela
ODLOK
o razrešitvi dveh namestnikov republiškega sekretarja za finance, namestnika pre^s^dv-ka Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, namestnika pred-
sednice Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo in o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za finance
I
Razrešijo se:
Marjan Oblak, dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za finance,
Igor Vandot, dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za finance,
Andrej Miklavčič, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo,
Bruno Podreka, . dolžnosti namestnika predsednice Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo z 31. avgustom 1983.
II
Imenuje se:
mag Jože Kunič, za namestnika republiškega sekretarja za finance.
St. 111-6/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
1147.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254: člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list' SRS, št. 10/77) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. julija 1983 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnikov javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Mariboru in v Ljubljani
Razrešita se:
Aleksander Lipovšek, dolžnosti namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Mariboru z 31. avgustom 1983,
Miha Malovrh, dolžnosti namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani z 31. avgustom 1983.
St. 111-57/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1148.
Na podlagi 108. člena, 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena, 2. alinee 210. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 64. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS. št. 24/77), je Skupščina
Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. julija 1983 sprejela
ODLOK
e imenovanju guvernerja Narodne banke Slovenije
Za guvernerja Narodne banke Slovenije se imenuje:
Ljudmila Ozbič, predsednica Republiškega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko.
St. 111-101/83
Ljubljana, dne 25. julija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1149.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnji obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža
Topolovec Loredani, rojeni leta 1940 v Trstu se izrečena kazen devet let zapora zniža za dve leti.
2.	člen
Izrečena kažen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
Grzetiču Jožetu, rojenemu leta 1936 v Podgorju se izrečena kazen enega leta zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/83
Ljubljana, dne 19. julija 1983.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Viktor Avbelj L r.
1150.
Na podlagi 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 12. točke odloka o oblikovanju cen in najvišji' ravni cen nafte in naftnih derivatov, sredstev za hlajenje motorjev in olj za hidravlične zavore (Uradni list SFRJ, št. 18/83) ter v zvezi z dogovorom o načinu uporabe cestnine za črpanje zunanjih kreditov za razvoj prometa, energetike m osnove kmetijske proizvodnje, izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uporabi sredstev dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva, vplačanih v letu 1983
1.	člen
Sredstva dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva, ki' se v skladu z
12.	točko odloka o oblikovanju cen in najvišji ravni cen nafte in naftnih derivatov, sredstev za hlajenje motorjev in olj za hidravlične zavore (Uradni list SFRJ, št. 18/83) in z odlokom o določitvi in plačilu razlike v prodajni ceni motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva (Uradni list SRS, št. 16/83) v letu 1983 plačujejo in izločajo na poseben vplačilni račun, se uporabljajo z5 financiranje izgradnje avtoceste Naklo—Ljubljana, za katero je Mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila posojilo št.' Yu-1819 ter za financiranje izgradnje ceste južna obvoznica Ljubljana in modernizacija magistralne železniške proge Jesenice—Dobova, za kateri je Evropska investicijska banka odobrila posojilo na podlagi protokola o finančnem sodelovanju, ki je sestavni del sporazuma 'o gospodarskem sodelovanju med SFR Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
’	2. člen
Od sredstev iz prejšnjega člena se 80 milijonov din uporabi za modernizacijo magistralne železniške proge Jesenice—Dobova, in sicer po 40 milijonov din od prilivov v mesecu novembru in decembru 1983, preostala sredstva pa se uporabijo za financiranje izgradnje avtoceste Naklo—Ljubljana in ceste južna obvoznica Ljubljana.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka usmerja s posebnega vplačilnega računa Služba družbenega knjigovodstva na račun izločenih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije za financiranje izgradnje avtoceste Naklo—Ljubljana in za financiranje izgradnje ceste južna obvoznica Ljubljana ter na račun izločenih sredstev Železniškega gospodarstva Ljubljana za financiranje modernizacije železniške proge Jesenice— Dobova.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se do izločitve na račun izločenih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije in Železniškega gospodarstva Ljubljana vključujejo v sredstva depozita družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o uporabi sredstev dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva (Uradni list SRS, št. 35/82).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 380-04/82-6/4
Ljubljana, dne 21. julija 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Janez Zemljarič 1 r.
1151.
Na podlagi V. točke odloka o srednjeročnem programu geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1981—1985 m njegovem uresničevanju (Uradni list SRS, št. 38-1690/81) in 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) ter v skladu z dogovorom o srednjeročnem programu geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in njegovem uresničevanju (Uradni list SRS, št. 28-1409/82) je izvršni svet Skupščine SR Slovenije na
75.	seji dne 23. junija 1983 sprejel
ODLOK
o programu geodetskih del za leto 1983 I
Za izvedbo programa geodetskih del za leto 1983, ki je ovrednoten na 95,005.022 din, prispevajo SR Slovenija, občine in samoupravne interesne skupnosti, in sicer:
din
SR Slovenija	45,743.262
občine	36,011.760
samoupravne interesne skupnosti	13,250.000
SR Slovenija zagotavlja sredstva iz prejšnjega odstavka v proračunu za leto 1983 v višini 44 198.450 din, preostala sredstva v višini 1,544.812 din pa se zagotavljajo s prenosom iz leta 1982 in naslova neporabljenih sredstev za geodetska dela. II III
II
S finančnimi sredstvi iz prejšnje točke se zagotavlja nadaljevanje izdelave geodetskih del pričetih 'v letu 1982, kot tudi izvedba novo pričetih del iz:
—	skupnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije in občin,
—	osnovnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije.
III
V letu 1983 bodo finančna sredstva iz I. točke tega odloka porabljena za izvedbo geodetskih del skupnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije in- občin in osnovnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije.
Iz skupnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije in občin se programira izvedba naslednjih del:
1.	reambulacija temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 :5000 v obsegu 30.926 obračunskih hektarjev na območju občin: Celje, Kranj, Ljubljana Šiška, Ljutomer, Maribor, Šentjur pri Celju;
2.	izvedba cikličnega aerosnemanja v merilu 1 :10.000 v površini 1.264 km2 na območju občin: Domžale, Gornja Radgona, Jesenice, Kamnik, Kranj. Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad in Šiška, Ljutomer, Murska Sobota, Nova Gorica. Radovljica, Škofja Loka, Tržič;
3.	izdelava zemljiško-katastrskih načrtov naselij v merilu 1 : 1000 za 794 obračunskih hektarjev v 17 naseljenih v naslednjih občinah: občina Idrija za naselji Cerkno in Spodnja Idrija, Jesenice - Dovje, Kranj - Britof, Ljubljana Vič-Rudnik - Lanišče, Maribor -Fram, Rače in Šentilj, Murska Sobota - Krog, Novo mesto - Bršljin, Postojna - Postojna, Radlje ob Dravi
- Vuhred, Radovljica - Bohinjska Bistrica, Sevnica -Krmelj, Slovenj Gradec - Mislinja, Tolmin - Bovec, Velenje - Topolščica;
4.	izdelava preglednih zemlj iško-katastrskih načrtov v obsegu 6.840 km2 na območju občin: Ajdovščina, Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Kočevje, Koper, Laško, Lendava, Ljubljana— vse občine, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Vrhnika, Zagorje;
5.	izdelava grafičnega prikaza komunalnih naprav za 9.829 obračunskih km in 5.476 cistern na območju občin: Brežice, Cerknica, Dravograd, Izola, Kamnik, Kočevje, Koper, Krško, Laško, Litija, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Velenje, Zagorje, Žalec;
6.	nastavitev digitalnega modela reliefa z rastrom 100 X 100 m za 561 km2 za občini Ormož in Žalec;
7.	digitalizacija 1660 mej teritorialnih enot in določitev 24.000 centroidov stavbam s hišnimi številkami v občinah: Brežice, Litija, Ljubljana — vse občine, Kranj, Krško, Novo mesto, Postojna, Šmarje pri Jelšah, Velenje;
8.	določitev 159 obračunskih točk navezovalne mreže na območju občin: Brežice, Dravograd, Kranj, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Murska Sobota, Škofja Loka.
Iz osnovnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije se programira izvedba naslednjih del:
1.	v zvezi z izdelavo in vzdrževanjem topografskih m preglednih kart SR Slovenije bodo opravljena naslednja dela:
—	dokončanje izdelave topografske karte v merilu 1 :50.000 za 11 listov vzhodne pOlovice Slovenije ter začetek izdelave 11 robnih listov,
—	reambulacija preglednih kart SR Slovenije v merilih 1 : 400.000 in 1 : 750.000;
2 izvedba aplikativne raziskovalne naloge o naravnih virih;
3.	v zvezi z. dopolnitvijo in vzdrževanjem republiškega registra območij teritorialnih enot (ROTE) bodo opravljene naslednje naloge:
—	izvedba sprememb v ROTE ter izdelava pregledne karte ROTE,
—	izvedba nalog v zvezi z računalniškim dopolnjevanjem ROTE in avtomatizirano kartografijo,
—	izvedba raznih tehničnih in drugih del;
4.	na izdelavi zemljiškega katastra v občini Murska Sobota in evidenci nepremičnin bodo opravljena naslednja dela:
—	izdelava zemljiškega katastra v obsegu 33 %> vseh del oziroma 668 obračunskih ha v naslednjih katastrskih občinah: Brezovci, Gorica, Lemerje, Predanovci, Skakovci in Salamenci, s skupno površino izmere 2023 ha,
—	izvedba raziskovalne naloge o avtomatizaciji-vzdrževanja tehničnega in knjigovodskega dela zemljiškega katastra s pravno problematiko evidence nepremičnin;
5.	v zvezi z vzorčnimi zemljišči in katastrsko klasifikacijo bo opravljena:
—	klasifikacija hmeljišč in gozdnih plantaž na območju vse SR Slovenije ter dokončanje vzpostavitve vzorčnih parcel za gozdne plantaže,
—	dokončana metodologija za vrednotenje proizvodne sposobnosti zemljišč;
6.	v zvezi s sanacijo temeljne geodetske mreže se programira izvedba naslednjih nalog:
—	nadaljevanje pri usklajevanju nivelmanskih mrež v sodelovanju z Avstrijo, Italijo in Madžarsko,
—	nadaljevanje del na določitvi nivelmanske mreže visoke natančnosti in doplerskih merjenjih v okviru medrepubhško-pokrajinskega sodelovanja,
—	izvedba operativnih del v zvezi s sanacijo in obnovo temeljnih geodetskih točk in njihovih znamenj in oznak;
7.	izvedba testiranja programskega paketa za računalniški informacijski sistem zemljiškega katastra;
8.	delovanje služb fotointerpretacije za potrebe uporabnikov na Geodetskem zavodu SR Slovenije;
9.	dokončanje izdelave in reambulacije temeljnih topografskih načrtov 1 :5000 in 1 :10.000 iz srednjeročnega programa 1976—1980, in sicer v obsegu 9.486 obračunskih hektarjev;
10.	vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov 1 :5000 ob državni meji in republiški meji.
Konkretna lokacija, obseg in faza dela ter finančna sredstva za izvedbo posameznih nalog ter podroben program geodetskih del za leto 1983 Republiške geodetske uprave (št. 021-13/18-82 z dne 23. 6. 1983), so opredeljeni v prilogi, ki je na vpogled pri občinskem geodetskem upravnem organu In pri Republiški geodetski upravi.
IV
Geodetska dela iz točke III., ki v skladu s programom ne bodo dokončana v letu 1983, imajo pri pripravi programa geodetskih del za leto 1984 prioritetni značaj.
V
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 450-01/82-2/6
Ljubljana, dne 23. junija 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike- Slovenije
Podpredsednik
Vlado Klemenčič 1. r.
1152.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA v'
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83,	12/83,	13/83,	14/83,	15/83,	16/83,	17/83,
18/83, 19/83, 20/83, 21/83, 22/83, 24/83 in 25/83)
I.	V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,53 nadomesti s stopnjo
1,34
—	v stolpcu 9 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo
0,85
—	v stolpcu 10 stopnja 5,59 nadomesti s stopnjo
4,77
—	v stolpcu 12 stopnja 0,54 nadomesti s stopnjo
0,49
—	v stolpcu 13 stopnja 0,83 nadomesti s stopnjo
0,76
—	v stolpcu 14 stopnja 1,04 nadomesti s stopnjo
0,91
—	v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,78
—	v stolpcu 17 stopnja 13,43 nadomesti s stopnjo 12,17
—	v stolpcu 18 stopnja 29,02 nadomesti s stopnjo 27,46
2.	Pri zaporedni številki 2 občina Brežice se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,16 nadomesti s stopnjo
0,77
—	v stolpcu 9 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo
1,14
—	v stolpcu 10 stopnja 6,02 nadomesti s stopnjo
4,39	J
—	v stolpcu 11 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo
0,43
—	v stolpcu 13 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo
0,32
—	v stolpcu 14 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo
0,78
— V stolpcu 15 stopnja 0,84 nadomesti s stopnjo
0,87
—	v stolpcu 17 stopnja 12,99 nadomesti s stopnjo 10,49
—	v stolpcu 18 stopnja 28,48 nadomesti s stopnjo
26,10
3.	Pri zaporedni številki' 11 občina Idrija se:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,05 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v, stolpcu 10 stopnja 6,87 nadomesti s stopnjo'
5,95
—	v stolpcu 17 stopnja 14,05 nadomesti s stopnjo 13,13
—	v stolpcu 18 stopnja 30,06 nadomesti s stopnjo 28,99
4.	Pri zaporedni številki 20 občina Laško se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
0,67
—	v stolpcu 9 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo
0,66
—	v stolpcu 10 stopnja 6,43 nadomesti s stopnjo
5,24
—	v stolpcu 12 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,20
—	v stolpcu 13 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo
0,26
—	v stolpcu 14'stopnja 0,80 nadomesti s stopnjo
0,69
—	v stolpcu 17 stopnja 12,33 nadomesti s stopnjo
10,66
—	v stolpcu 18 stopnja 28,32 nadomesti s stopnjo 26,30
5.	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica se:
—	v stolpcu 10 stopnja 5,69 nadomesti s stopnjo
5,00
—	v stolpcu 13 stopnja 0,34 nadomesti s stopnjo
0,43
—	v stolpcu 17 stopnja 11,70 nadomesti s stopnjo
11,10
—	v stolpcu 18 stopnja 27,46 nadomesti s stopnjo 26,86
6.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,35 nadomesti s stopnjo
1,32
—	v stolpcu 9 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo
0,73
—	v stolpcu 10 stopnja 5,72 nadomesti s stopnjo
5,75
—	v stolpcu 12 stopnja 0.58 nadomesti s stopnjo
0.56
—	v stolpcu 13 stopnja 0,46 nadomesti s stopnjo
0,43
—	v stolpcu 15 stopnja 0,96 nadomesti s stopnjo
0,82
—	v stolpcu 17 stopnja 13.95 nadomesti s stopnjo
13.90
—	v stolpcu 18 stopnja 29.35 nadomesti s stopnjo 29,11
7.	Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,74 nadomesti s stopnjo
0.39
—	v stolpcu 10 stopnja 7.57 nadomesti s stopnjo
4.52
—	v stolpcu 12 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo
0,22
—	v stolpcu 13 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo
0,14
—	v stolpcu 14 stopnja 1.20 nadomesti s stopnjo
0,55
—	v stolpcu 17 stopnja 13,75 nadomesti s stopnjo 9,42
—	v stolpcu 18 stopnja 29,53 nadomesti s stopnjo 25,20
II.	V tabeli pod A a) in bv »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina se:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,20 nadomesti s stopnjo
8,79
2.	Pri zaporedni številki 7 občina Brežice se:
—	v stolpcu 3 stopnja 10.66 nadomesti s stopnjo
9.90
3.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija se:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo
10,22
4.	Pri zaporedni številki 20 občina Laško se:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,15 nadomesti s stopnjo 9,38
5.	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje se:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,39 nadomesti s stopnjo 11,94
6.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin se:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,57 nadomesti s stopnjo
9,28
7.	Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje se:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,00 nadomesti s stopnjo
4,50
—	v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,17
III.	V tabeli pod B c) »Stopnja prispevka iz dohodka« se:
— Pri zaporedni številki 38 občina Piran v stolpcu 3 vnese stopnja 0,03
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 21. julija 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1153.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81. 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov ih prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83. 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83. 9/83, 10/83, 11/83, 12/83. 13/83, 14/83. 15/83, 16/83, 17/83, 18/83. 19/83, 20/83, 21/83. 22/83. 24/83 in 25/83) se stopnja v tabeli 2 v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami:
—	pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina se stopnja 13,43 nadomesti s stopnjo 12,17
—	pri zaporedni številki' 2 občina Brežice se stopnja 12.99 nadomesti s stopnjo 10.49
—	pri zaporedni številki 11 občina Idrija se stopnja 14,05 nadomesti s stopnjo 13,13
—	pri zaporedni številki 20 občina Laško se stopnja 12,33 nadomesti s stopnjo 10,66.
—	pri	zaporedni	številki	44	občina	Ribnica ' se
stopnja 11,70 nadomesti s stopnjo 11,10
—	pn	zaporedni	številki	53	občina	Tolmin se
stopnja 13,95 nadomesti s stopnjo 13,90
—	pri	zaporedni	številki	55	občina	Trebnje se
stopnja 13,75 nadomesti s stopnjo 9,42
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 21. julija 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
$154.
Na podlagi 6 člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o uresničevanju zdravstvenega varstva*
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) si zagotavljamo zdravstveno varstvo v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in po drugih predpisih, v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana v občini ter na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti, medobčinske zdravstvene skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Pri tem upoštevamo, da je zagotavljanje zdravstvenih storitev in . socialne varnosti, kar zadeva zdravstveno varstvo, odvisno od možnosti, ki jih ustvarjamo z dohodkom in z njegovo delitvijo, z dogovorjeno solidarnostjo ter z našimi osebnimi prispevki za zdravstveno varstvo, prav tako pa tudi od naše skrbi in odgovornosti za svoje zdravje in od smotrnega uveljavljanja zdravstvenih storitev.
2.	člen
'S tem samoupravnim sporazumom, ki ga sklepamo uporabniki in izvajalci prek svojih delegatov v skupščini občinske zdravstvene skupnosti, podrobneje določamo individualne pravice in obveznosti glede zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki temeljijo na sprejetih planskih dokumentih skupnosti. S tem sporazumom zagotavljamo občanom tudi uresničevanje pravic, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov.
Uporabniki zdravstvenega varstva sklepamo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z organizacijami združenega dela s področja zdravstva. Tako skupaj z izvajalci odločamo o vsebini, vrsti in obsegu zdravstvenih storitev oziroma dejavnosti, ki predstavljajo naš skupni interes in so odsev materialnih mož-
• Samoupravni sporazum je objavljen v besedilu, kot je bil "sprejet v večini občinskih zdravstvenih skupnostih. Določbe, ki so bile sprejete v posamezni občinski zdravstveni skupnosti v drugačnem besedilu so objavljene za posameznim členom
nosti združenega dela v občini ter dogovorjenih solidarnostnih nalog.
Pravice in obveznosti uresničujemo po postopkih in na načine, o katerih smo se dogovorili s posebnim samoupravnim sporazumom (Uradni list SRS, št. 6/ 1981).
3.	člen
Zdravstveno varstvo uresničujemo po načelih vzajemnosti in solidarnosti v:
—	temeljni, delovni oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela za storitve, ki smo si jih dolžni zagotoviti po zakonu ali pa si jih zagotavljamo z neposredno svobodno menjavo dela, in za del pravic pri zagotavljanju socialne varnosti, kar zadeva zdravstveno varstvo;
—	občinski zdravstveni skupnosti za pravice do zdravstvenih storitev, ki si jih nismo zagotovili z neposredno svobodno menjavo dela ali v organizaciji združenega dela, kot tudi za pravice, ki zadevajo socialno varnost po tem sporazumu;
—	medobčinski zdravstveni skupnosti za dogovorjene programe ali za njihove dele na podlagi dogovorjenih meril med občinskimi zdravstvenimi. skupnostmi. Na tej ravni uveljavljamo medsebojne solidarnostne odnose praviloma za bolnišnične in univerzitetne zdravstvene storitve pa tudi za druge potrebe na podlagi meril, določenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov;
— Zdravstveni skupnosti Slovenije za storitve, ki so občanom zagotovljene na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu ter na podlagi dogovorjenih meril med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji.
4.	člen
Uporabniki smo dolžni uresničiti individualne, skupinske ali množične ukrepe, da bi čim dlje ostali zdravi. V ta namen si zagotavljamo najustreznejše preventivne storitve, ki jih opravljamo sami ali pa jih opravljajo zdravstveni delavci. Če kljub temu zbolimo, si skladno s potrebami po povrnitvi zdravja ali ohranitvi življenja ter v mejah določil tega sporazuma zagotavljamo storitve na področjih osnovne, speciali-stično-ambulantne, bolnišnične, zdraviliške, univerzitetne zdravstvene dejavnosti, na področju preskrbe z zdravili in drugimi farmakološkimi sredstvi za zdravljenje in varovanje zdravja, s sanitetnim materialom in ortopedskimi in drugimi pripomočki ter na področju nujne medicinske pomoči in reševalnih prevozov.
V teh mejah si zagotavljamo tudi socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki obsega pravico in dolžnost:
—	delavcev v združenem delu ter drugih delovnih ljudi do denarnega nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti z dela zavoljo bolezni in poškodbe oziroma nege obolelega ožjega družinskega člana (zakonec, otroci);
—	do potnih stroškov, ki nastajajo pri uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva;
—	do pogrebnine in posmrtnine.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
—	u Z. alinei 2. odstavka ni besede »ožjega«.
5.	člen
Po tem samoupravnem sporazumu štejejo za:
—	delavce: osebe, ki delajo z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti ali v drugi obliki združevanja, in upokojenci;
—	za delovne ljudi: 'osebe, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kako drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, ter kmetje in druge osebe, ki opravljajo dejavnost z osebnim" delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov ;
—	za družinske člane delavcev in drugih delovnih ljudi: zakonec, otroci, posvojenci ter druge osebe, ki jih delavec preživlja in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu;
—	za nezaposlene osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine;
—	za druge občane: osebe, ki niso uvrščene v prejšnje alinee tega člena in imajo stalno prebivališče na območju občine.
Ne glede na določilo 1. odstavka tega člena imajo status družinskih članov in s tem pravice do zdravstvenih storitev tudi otroci, posvojenci in zakonci delavcev, ki so na delu v tujini, ter delavcev iz drugih republik, če jih preživljajo, pa z njimi ne živijo v kraju stalnega prebivališča oziroma v kraju njihove zaposlitve.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
—	v 3. alinei se besedilo nadaljuje: ... »-za katere določi kriterije o preživljanju s posebnim sklepom skupščina občinske zdravstvene skupnosti«.
II.	ZDRAVSTVENE STORITVE, KI SI JIH DELAVCI ZAGOTAVLJAMO V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
6.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje smo po določilih zakona o zdravstvenem varstvu dolžni zagotoviti v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih (v nadaljnjem»besedilu: v organizacijah združenega dela) pravice do:
—	preventivnih zdravstvenih pregledov;
—	storitev, ki zadevajo zdravstveno varstvo pri delu;
—	zdravstvenih ukrepov, ki zadevajo utrjevanje zdravja in delovne sposobnosti;
—	posebnega zdravstvenega varstva delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo;
—	zdravstvenih storitev, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni.
Za uresničevanje storitev iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena se organizacije združenega dela dogovorijo za medsebojne solidarnostne odnose. Del solidarnostnih nalog na tem področju uresničujejo delavci in drugi delovna ljudje tudi v zdravstveni skupnosti na podlagi osnov in meril, M so jih sprejeli s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o temeljih planov zdravstvene skupnosti.
Zdravstvene storitve, Id zadevajo preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ter rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri detet, obsegajo:
—	preglede in nadzor delavcev, ki jih lahko ogrozijo poklicne bolezni, kontroliranje njihovega zdravstvenega stanja kot tudi škodljivih vplivov okolja;
—	zdravstveno-prosvetna to vzgojna dejavnost za Preprečevanje poklicnih bolezni to poškodb pri deta;
—	organiziranje m zagotavljanje prve pomoči delavcem pri delu kot tudi nujnih medicinskih storitev
to ustreznih reševalnih prevozov do zdravstvene organizacije;
—	opravljanje potrebnih zdravstvenih storitev v organizacijah osnovne zdravstvene dejavnosti, vštevši storitve zdravljenja in nege na domu za delavce, ki so zboleli za poklicno boleznijo ali se poškodovali pri delu; sem sodijo tudi storitve specialistične, bolnišnične in univerzitetne zdravstvene dejavnosti ter storitve, ki zadevajo preskrbo z zdravili, s sanitetnim materialom in z drugimi farmakološkimi sredstvi, potrebnimi za zdravljenje to s potrebnimi ortopedskimi in drugimi pripomočki;
—	medicinsko rehabilitacijo in s tem v zvezi tudi strokovno utemeljeno zdraviliško zdravljenje.
8.	člen
Za poškodbo pri delu se šteje vsaka poškodba delavca in drugih delovnih ljudi, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kake druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenih delih in nalogah ali z delom oziroma z dejavnostjo, na podlagi katere ima poškodovanec status uporabnika.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki zadene delavca ali drugega delovnega človeka na redni poti od stanovanja do' delovnega mesta in nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi obolenje delavcev in drugih delovnih ljudi, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katere ima oboleli status uporabnika.
Poklicne bolezni so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenih delih in nalogah ali delih oziroma dejavnostih, na podlagi katerih ima oboleli status uporabnika.
Med poklicne bolezni štejejo po tem sporazumu tiste bolezni, ki so opredeljene s posebnimi predpisi.
Za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen se šteje tudi poškodba ali bolezen, ki je posledica opravljanja dejavnosti ali opravil organizacije združenega dela, v kateri je delavec v delovnem razmerju ali pa jih opravlja v njenem interesu.
9.	člen
Storitve iz 6. člena tega sporazuma bodo svojim delavcem in osebam, ki se usposabljajo, zagotavljale organizacije združenega dela in tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov.
Za storitve, predvidene v 6. členu tega sporazuma, borno zagotovili sredstva delavci, združeni v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti to z združevanjem sredstev po načelih solidarnosti v delovni to sestavljeni organizaciji združenega dela.
Za storitve iz zadnje alinee 6. člena tega sporazuma smo na podlagi dogovorjenih meril, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti, solidarni tudi v skupnosti.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
—	v 2. odstavku je na koncu dodano naslednje besedilo: »»oziroma drugi delovni ljudje«.
III.	ZDRAVSTVENE STORITVE, KI SI JIH UPORABNIKI ZAGOTAVLJAMO V ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI
10.	člen
Uporabniki si z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti zagotavljamo pravice do drugih zdravstvenih storitev, ki si jih nismo zagotovili v svoji organizaciji združenega dela. Te pravice zagotavljamo po načelih solidarnosti in vzajemnosti vsi uporabniki, ki imamo status upravičenca na podlagi določil 5. člena tega sporazuma.
Pravice iz prejšnjega odstavka tega člena obsegajo storitve:
L Osnovna zdravstvena dejavnost
—	zdravniški in drugi pregledi ter preiskave oziroma storitve, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo ob bolezni ali poškodbah zunaj dela;
—■ storitve zdravstvenih delavcev, ki so sestavni del zdravljenja in nege bolnika na domu;
—	sistematični in serijski pregledi ter zdravstveni nadzor in dispanzerska obravnava nekaterih skupin prebivalstva, kot so otroci, šolarji in druga mladina, ženske, ko gre za ukrepe za svobodno odločanje o rojstvu otrok in materinstvo, borci NOV, prav tako pa tudi v zvezi z nekaterimi obolenji (tuberkuloza, sladkorna bolezen, duševne bolezni, rakasta obolenja, zvišan krvni pritisk, mišične in živčno-mišične bolezni, multiplaskleroza, hemofilija);
—	preventivne storitve oziroma ukrepi, sprejeti s programom zdravstvenega varstva v skupnostih in skladno z opredelitvami iz zagotovljenega programa,
—	nujna medicinska pomoč in medicinsko utemeljeni reševalni prevozi;
—	patronažni in babiški obiski v obsegu, predvidenem z zagotovljenim programom ter vodenjem poroda na domu;
—	delo s skupinami kronično obolelih občanov na podlagi programov in izoblikovanih doktrinarnih stališč univerzitetnih zdravstvenih organizacij;
—	zobozdravstvene storitve.
2.	Specialistično ambulantna zdravstvena dejavnost :	a
—	specialistični pregledi in storitve, za katere ugotovi zdravnik osnovne dejavnosti, da so potrebni, in jih predlaga z izdajo napotnice oziroma brez napotnice pri specialistih, za katere tako določa samoupravni sporazum o ptistopku in načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva;
—	storitve nujne medicinske pomoči ustrezne dejavnosti na tej ravni.
3.	Bolnišnična zdravstvena dejavnost:
—	storitve in preiskave, ki so potrebne zavoljo odkrivanja, zdravljenja, rehabilitacije obolelih oziroma poškodovanih, ko zdravstveno stanje občana to zahteva, ker so izčrpane možnosti v osnovni oziroma spe-cialistično-ambulantni dejavnosti. To potrebo ugotovi izbrani zdravnik v osnovni oziroma v specialietično-ambulantni dejavnosti;
—	storitve, ki zadevajo nastanitev in prehrano bolnika v bolnišnici med zdravljenjem;
—	storitve nujne medicinske pomoči ustrezne dejavnosti na'tej ravni.
4.	Univerzitetna zdravstvena dejavnost:
—	strok ovno - tehnološko in organizacijsko najzahtevnejše zdravstvene storitve, za katere je ugotovil
potrebo izbrani zdravnik osnovne, specialistične ali bolnišnične dejavnosti z izstavitvijo napotnice uporabniku, vštevši nujne medicinske storitve;
—	storitve, Iti zadevajo nastanitev in prehrano bolnika, če gre za stacionarno obravnavo bolnika.
5.	Zdraviliška zdravstvena dejavnost:
—	storitve medicinske rehabilitacije, za katere ugotovi potrebo konzilij bolnišnične organizacije, če gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja;
—	storitve medicinske rehabilitacije, ki jih zdravilišče opravlja na ambulantni način;
—	storitve medicinske rehabilitacije, ki jih določi konzilij zdravnikov osnovne zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonsko zagotovljenimi pravicami in z letnim programom skupnosti;
—	storitve, ki zadevajo nastanitev in prehrano za uporabnike, pri katerih je rehabilitacija možna le na stacionaren način. Te storitve so lahko največ na ravni standardov hotelov B kategorije;
—	oskrba pri zdravstveno utemeljenem letovanju otrok, za katere je potrebo ugotovil konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti v skladu s programom skupnosti.
6.	Prevozi z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili:
—	prevozi z reševalnimi avtomobili, ko to zahteva narava bolezni, bolezensko stanje ali poškodbe in če to potrebo ugotovi zdravnik;
—	prevozi s posebnimi vozili, če prevoz z reševalnim avtomobilom ni možen, zdravstveno stanje pa tak prevoz zahteva:
—	drganiziran prevoz ponesrečenca v gorah do kraja, od koder ga je mogoče prepeljati z reševalnim ali posebnim vozilom.
7.	Zdravila in druge sredstva za diagnostiko in zdravljenje:
—	zdravila, ki so registrirana V SFRJ in jih predpiše zdravnik na recept;
—	zdravila, ki niso registrirana v SFRJ in jih zagotovijo univerzitetne klinike in inštitut ter jih je mogoče uporabljati le pod njihovim nadzorom;
—	kontracepcijska sredstva, ki jih aplicira ali predpiše zdravnik na recept;
—	drug pomožni in sanitetni material, ki ga predpiše zdravnikma recept,
8.	Ortopedski in drugi pripomočki:
—	drtotična in protetična sredstva, očesni in slušni pripomočki, ortopedska obutev, invalidski vozički, sanitarne in druge priprave, ki so medicinsko indicirane.
Podrobnejša opredelitev teh pripomočkov, standardnih materialov za njihovo izdelavo in dobe trajanja je navedena v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci smo dolžni čimbolj smotrno in varčno ravnati na področju zdravstvenega varstva. Pri tem uporabniki uveljavljamo pravice do zdravstvenih storitev po tem sporazumu v primerih, ko je to upravičeno in potrebno zavoljo našega zdravstvenega stanja oziroma ko so posamezne storitve, programi oziroma dejavnosti predvideni s sprejetimi programi na podlagi svobodne menjave dela. Pri tem na svojo pobudo uveljavljamo pravico do prvega pregleda oziroma obiska pri izbranem zdravniku oziroma zdravstvenem delavcu, ki na podlagi dosežkov medicinske znanosti oceni in odredi potrebne nadaljnje zdravstvene storitve.
Pri presoji upravičenosti posameznih zdravstvenih storitev morajo zdravstveni delavci ravnati po načelih humanosti in smotrnosti ter upoštevati načela etike zdravstvenih delavcev in izoblikovana doktrinarna stališča po načelih stopnjevite diagnostike in terapije. To še zlasti velja pri ocenjevanju začasne delovne nesposobnosti delavcev zaradi bolezni, pri opredeljevanju potrebe po bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju,- pri predpisovanju in uporabi zdravil kot tudi pri, presoji o utemeljenosti zahtev uporabnikov in drugih pravic.
12.	člen
Pravice do zdravstvenih storitev imamo delavci ter drugi delovni ljudje in občani s stalnim prebivališčem na območju občine, kot tudi delavci, zaposleni pri organizaciji združenega dela s sedežem na območju občine ter njihovi ožji družinski člani. Te pravice so zagotovljene tudi začasno nezaposlenim osebam v času, ko prejemajo nadomestilo osebnega dohodka, in njihovim ožjim družinskim članom.
Če kmetje in. drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in delavci, ki med opravljanjem dela v tujini zagotavljajo zdravstveno varstvo zase in za svoje družinske člane v skupnosti,' ne poravnajo predpisanih prispevkov oziroma niso oproščeni plačila, imajo sami in njihovi družinski člani le pravico do- storitev, ki so jim zagotovljene z zakonom, in do nujnih medicinskih storitev.
V primerih iz 2. odstavka tega člena zdravstvena skupnost zahteva od uporabnikov povračilo stroškov, ki jih je poravnala za opravljanje zdravstvene storitve, do katerih uporabniki niso imeli pravice.
Če uporabniki iz 2. odstavka tega člena poravnajo svoje obveznosti, imajo pravico zahtevati od zdravstvene skupnosti povračilo za plačane zdravstvene storitve in izplačilo sredstev, ki zadevajo uresničevanje drugih pravic iz tega sporazuma.
IV.	PRAVICE UPORABNIKOV PO MEDNARODNIH POGODBAH OZIROMA MED BIVANJEM IN ZDRAVLJENJEM V TUJINI
13.	člen
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini, delavcem v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini, delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali v jugoslovanskih in mednarodnih organizacijah v tujini, delavcem, ki so bili poslani na delo v tujino za jugoslovansko organizacijo alt delodajalca, in delavcem, ki so V tujini na strokovnem izpopolnjevanju in zagotavljajo v zdravstveni skupnosti zdravstveno varstvo sebi in syojim družinskim članom, ki so z njima v tujini, je zagotovljena v prvih šestih mešecih bivanja v tujini samo nujna zdravniška pomoč, po preteku šestih mesecev pa tudi druge oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zdravstvena skupnost uporabnikom po samoupravnih splošnih aktih.
Uporabnikom, ki so v tujini po zasebnem ali službenem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo y prvih treh mesecih bivanja v tujini, in sicer le nujna zdravniška pomoč.
Službeno potovanje, ki traja več kot tri mesece, se od prvega dne četrtega meseca šteje po tem sporazumu za opravljanje dela v tujirii.
Uporabniku, ki je v tujini na rednem ali podiplomskem študiju, je zagotovljeno v tujini nujno zdravstveno varstvo za obdobje enega leta v času predpisanega trajanja rednega ali podiplomskega študija.
Upokojencu, 'ki se naseli v tujini, je zagotovljeno v tujini nujno zdravstveno varstvo za dobo treh mesecev, v upravičenih primerih pa tudi za daljši čas.
Uporabnikom iz 1. in 4. odstavka tega -člena in upokojencem, ki bodo v tujini več kot 3 mesece, je zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini, če je bilo pred njihovim odhodom z zdravniškim pregledofti ugotovljeno, da ni zdravstvenih zadržkov za opravljanje nameravanega dela ali bivanja v tujini.
Delavci, zaposleni pri tujih^ delodajalcih v domovini (denimo mednarodni center, predstavništva, kulturni center itd.), morajo sebi in svojim družinskim Članom zagotoviti zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti, če niso zdravstveno zavarovani v državi, kjer ima sedež matična organizacija,
Delavci iz SR Slovenije, ki delajo v tujini in so tam zdravstveno zavarovani, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno varstvo v domovini, če to ni zagotovljeno z njihovim zavarovanjem v tujini.
14.	člen
Če uporabniki v primerih iz prejšnjega člena nujno potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, imajo pravico do tega zdravljenja do treh mesecev, od prvega dne četrtega meseca dalje pa le tedaj, če to odobri zdravstvena skupnost na podlagi mneiija konzilija bolnišnične organizacije. Če zdravstvena skupnost ne odobri daljšega zdravljenja v tujini, povrne skupnost od prvega dne četrtega meseca dalje le toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji jugoslovanski bolnišnici, ki lahko zagotovi tako zdravljenje.
Nujna zdravniška pomoč gre uporabnikom le dotlej, dokler niso sposobni za premestitev na zdravljenje v domovino.
15.	člen
Uporabnikom, ki delajo v tujini kot detaširani . delavci, zdravstvena skupnost začasno zagotavlja zdravstveno varstvo ob poškodbah pri delu tudi v primeru, ko bi ga morala zagotoviti organizacija združenega dela sama. Stroške tega zdravstvenega varstva mora organizacija združenega dela povrniti zdravstveni skupnosti.
Delavci, ki so v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali so zaposleni pri tujem delodajalcu, delavci* v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov v tujina in delavci, zaposleni pri tujih organizacijah na območju SR Slovenije, si v zdravstveni skupnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo ob poškodbah pri delu.
16.	člen
Delavcem na ladjah in njihovim družinskim članom zagotavlja zdravstveno varstvo, dokler so na ladji, organizacija, ki je lastnik ladje.
Delavci na tujih ladjah si za čas, ko niso na ladjah, sami zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti.
17.	člen
Uporabnikom, ki med bivanjem v tujini uveljavljajo zdravstveno varstvo mimo določb samoupravnih splošnih aktov skupnosti, se v dinarjih povrnejo stroški, in sicer do višine, kot bi stalo tako zdravljenje v mejah pravic, dogovorjenih, v zdravstveni
skupnosti oziroma do višine, ki bi jo priznal tuji organ zdravstvenega zavarovanja.
Za zdravstveno varstvo, ki ga je dolžna zagotoviti zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, veljajo določbe tega sporazuma, če niso v nasprotju z mednarodnimi sporazumi.
Pri uveljavljanju zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki k stroškom 40 % vrednosti zobozdravstvenih storitev im pripomočkov, 40 °/o vrednosti drugih protetičnih sredstev in pripomočkov ter 20 °/o vrednosti zdravil, ki jih prejemajo na recept, če mednarodni sporazumi ne določajo drugače.
18.	člen
Če so delovni ljudje iz SR Slovenije med opravljanjem dela v tujini zavarovani pri tuji organizaciji zdravstvenega zavarovanja, vendar so pri tem zagotovljene bistveno manjše pravice, kot jih zagotavlja ta sporazum, ali pa svojih pravic ne morejo uživati v Jugoslaviji, si morajo zagotoviti te pravice s posebno pogodbo pri občinski zdravstveni skupnosti, pri kateri bi se morali zavarovati, če ne bi bili zavarovani v tujini. S pogodbo se pravicam ustrezno določi prispevek.
19.	člen
Uporabniki imamo izjemoma pravico do zdravljenja v tujini, če konzilij pristojne univerzitetne klinike ali inštituta ugotovi, da so v Jugoslaviji izčrpane možnosti za uspešno zdravljenje, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja ali bi preprečili bistveno poslabšanje obolenja.
Uporabniki imamo pravico tudi do nakupa določenih zdravil ortopedskih ali drugih pripomočkov v tujini, do pregleda organskega tkiva in do sodelovanja tujega zdravstvenega strokovnjaka pri zdravstvenem posegu v domovini, če je upravičenost za to ugotovil konzilij univerzitetne klinike oziroma inštituta.
Uporabnik iz prvega in drugega odstavka tega člena prispeva k stroškom za storitve in pripomočke iz drugega odstavka tega člena znesek, ki bi ga sicer plačal za te storitve in pripomočke po določilih, ki veljajo v zdravstveni skupnosti, v kateri ima status upravičenca.
V.	ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI V ZVEZI Z ZDRAVSTVENIM VARSTVOM
20.	člen
Delavci si zagotavljajo socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom v svojih oragnizacijah združenega dela oziroma z uresničevanjem solidarnosti na podlagi dogovorjenih meril v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela pa tudi v zdravstveni skupnosti. Merila za solidarnost med organizacijami združenega dela v zdravstveni skupnosti so opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti.
To pravico zagotavljajo zase in za svoje delavce delovni ljudje, iz svojega dohodka oziroma na podlagi dogovorjenih meril tudi s solidarnostjo v zdravstveni skupnosti.
Pravica do socialne varnosti obsega:
— nadomestilo osebnega dohodka,
—	povračilo potnih stroškov ob uveljavljanju zdravstvenega varstva,
—	pogrebnino,	,
—	posmrtnino.
21.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka za začasno odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodb imajo:
—	delavci v združenem delu (vštevši delavce,‘ki poklicno opravljajo delegatske ali druge družbene funkcije), in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih.
—	člani obrtniških in ribiških zadrug, če jim je ta edini in glavni poklic,
—	občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov,
—	družinski člani umrlega obrtnika, ki so dopolnili 15. leto starosti in jim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne delavnice prek poslovodje,
—	delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno in kot poklic opravljajo umetniško ali kako drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost.
—	združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca, in ki plačujejo tudi prispevek, namenjen za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
22.	člen
Upravičenci do nadomestila osebnega dohodka uveljavljajo to pravico na podlagi mnenja pristojnega zdravnika oziroma konzilija ustrezne zdravstvene organizacije v primerih začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu in izven dela, medicinskih preiskav, transplantacij tkiva in organov v prid drugih oseb in dajanja krvi, nege obolelega družinskega člana, izolacije oziroma spremstva.
Pravica do nadomestila gre delavcem in drugim delovnim ljudem
—	za čas, za katerega ugotovi zdravnik oziroma zdravniški konzilij v skladu z določili samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, da začasno niso sposobni za delo, oziroma dokler pristojni organ s pravnomočno odločbo ne ugotovi, da je pri njih nastala trajna delovna nezmožnost,
—	med nego ožjega družinskega člana največ do sedem delovnih dni.
V primerih, ko to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko-, ustrezni konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti na” podlagi mnenja soeialno-kadrovske službe organizacije združenega dela podaljša pravico do odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, zlasti če bi s tem preprečili morebitno hospitalizacijo obolelega družinskega člana, poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja ali druge nezaželene posledice. Ta odsotnost se lahko podaljša še za 7 delovnih dni, pri negi otroka do 7 let starosta pa največ dvakrat po sedem dni. V teh primerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi za podaljšani čas.
Cerknica, Grosuplje, Idrija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Trbovlje, Vrh-
nika spremenjena je druga in dodana 3. alinea drugega odstavka:
—	med nego ožjega družinskega člana (zakonca ali otroka od 7 do 15 let) največ do sedem delovnih dni
—	med nego ožjega družinskega člana (otroka do 7 let) največ do petnajst delovnih dni;
v primerih iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka, ko to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko ustrezni konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti na podlagi mnenja socialno-kadrov-ske službe organizacije združenega dela podaljša pravico do odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, zlasti, če bi s tem preprečili morebitno hospitalizacijo obolelega družinskega člana, poslabšanj? njegovega zdravstvenega stanja ali druge nezaželene posledice. Ta odsotnost se lahko podaljša še za največ 7 delovnih dni. V teh primerih ima pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi za podaljšani čas.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
v členu je črtana beseda »ožjega«.
23.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe (socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom iz prve alinee 3. odstavka ' 20. člena tega sporazuma) si zagotavljamo delavci v organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih iz lastnih sredstev oziroma z uveljavljanjem dogovorjene solidarnosti. Konkreten obseg posameznih pravic določijo organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem upoštevajo, da te pravice ne bodo manjše, kot predvideva ta sporazum v členih od 25 do 34.
Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov, in delavci, ki so pri njih v delovnem razmerju, si zagotavljajo nadomestilo osebnega dohodka za prvih 45 dni začasne delovne nezmožnosti iz dohodka, ki ga ustvarjajo z opravljanjem dejavnosti. Pri tem tudi zanje veljajo merila iz tega sporazuma.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
zadnji stavek 1. odstavka se glasi:
Pri tem upoštevajo, da te pravice ne bodo drugačne, kot predvideva la sporazum v členih od 25. do 34.
24.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje zagotavljamo sredstva v zdravstveni skupnosti za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, in sicer za:
—	nadomestila osebnih dohodkov v času zadržanosti z dela ob transplantaciji kože, živega tkiva in organov v prid druge osebe, ob dajanju krvi, izolaciji in spremstvu, ko to odredi zdravnik, za potne stroške v te namene pa tudi za nadomestila osebnega dohodka ob negi obolelega ožjega družinskega člana;
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe za del, ki ga uresničujemo v skupnosti
—	za zagotavljanje pravic delovnim ljudem, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, in delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju, za čas odsotnosti z dela nad 45 dni;
—	za zagotavljanje pravic delavcem, zaposlenim po mednarodni pogodbi, delavcem, zaposlenim pri tu-
jih delodajalcih, delavcem, zaposlenim pri delavcih jugoslovanskih organov v tujini in delavcem, zaposlenim pri tujih organizacijah na območju SR Slovenije;
—	za pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov ter njihovih družinskih članov, in sicer za potne stroške, pogrebnine in posmrtnine.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
v 1. alinei je črtana beseda »ožjega«.
25.	člen
Višino nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela določijo delavci organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem morajo upoštevati, da mesečno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oziroma ne nižje od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SR Slovenije.
Opredelitve iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za druge delovne ljudi ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in za pri njih zaposlene delavce.
Organizacije združenega dela zagotovijo v svojih samoupravnih splošnih aktih nadomestilo osebnega dohodka posameznemu delavcu najmanj v višini:
—	75 °/o od osnove za prve tri (3) • dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana:
—	80 %> od osnove od četrtega (4) do petnajstega (15) dneva odsotnosti;
—	85 °/o od osnove od šestnajstega (16) do tridesetega (30) dneva odsotnosti;
—	90 »/o od osnove od enaintridesetega (31) dneva dalje;
—	100 "/o od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnem osvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945. leta. in za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega * tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi.
Konkretni odstotki, navedeni v prejšnjem odstavku tega člena, predstavljajo tudi merila za solidarnost med organizacijami združenega dela, ki jo uveljavljajo v skupnosti.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom:
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oziroma ne nižje od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SR Slovenije.
Opredelitve iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za druge delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in za pri njih zaposlene delavce.
Organizacije združenega dela zagotovijo v svojih samoupravnih splošnih aktih nadomestilo osebnega dohodka posameznemu delavcu v višini: '
—	75 6/o od osnove za prve tri (3) dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega družinskega člana;
—	85 °/o od osnove od četrtega (4) do petnajstega (15) dneva odsotnosti;
—	90 °/o od osnove od šestnajstega (16) dneva dalje;
—	100 °/o od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnem osvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945. leta, in za borce španske narodnoosvobodilne jsojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, fci so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi.
26.	člen
Delavec, ki na podlagi mnenja zdravniškega konzilija oziroma komisije dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu, da bi tako hitreje obnovil svoje delovne zmožnosti, velja za zadržanega od dela za tisti čas, ko ne dela. Za ta čas ima tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka. Če je v tem primeru delavčev osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu šlo, če ta čas ne bi delal, ima pravico tudi do nadomestila za to razliko.
Če delavec na podlagi ugotovitve zdravniškega konzilija ne more opravljati svojega dela in dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike med osebnim dohodkom in višino nadomestila, ki bi mu šlo, če ne bi delal.
27.	člen
Delavcu gre nadomestilo za osebni dohodek za tiste dneve oziroma ure, ko bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada oziroma nadomestilo zanje.
Delavcu, pri katerem nastopijo razlogi za zadržanost z dela medtem ko je odsoten z dela, brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi tedaj ne more opravljati svojega dela.
28.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje delovne nezmožnosti pristojni zdravnik ali pristojni konzilij zdravnikov ne ugotovi, da je zmožen opravljati delo, oziroma dokler ni pravnomočna odločba o delavčevi trajni delovni nezmožnosti.
Delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje, gre nadomestilo osebnega dohodka še največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja, če
—	v tem času ne prejme drugih nadomestil, „
—	bi bil nesposoben za delo, če bi bil v tem času v delovnem razmerju.
V tem primeru mu izplačuje nadomestilo osebnega dohodka skupnost, v kateri je imel status uporabnika, dokler je delal.
Delavcu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstrahjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti ali pa je v priporu, se nadomestilo zniža za toliko, kolikor bi se v tem času znižal njegov osebni dohodek.
29.	člen
Delavcu, ki je v delovnem razmerju v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih, ob začasni zadržanosti z dela izplačujejo nadomestilo
osebnega dohodka vse temeljne organizacije združenega dela, s katerimi ima sklenjeno delovno razmerje, in sicer v sorazmerju z delovnim časom, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.
Za delavca, ki je v delovnem razmerju v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih in se poškoduje na delu, poravna stroške za zdravstvene storitve tista temeljna organizacija, v kateri se je delavec poškodoval. Če se je delavec poškodoval na poti na delo ali z dela, poravnajo stroške za zdravstvene storitve vse temeljne organizacije združenega dela, v katerih ima delavec sklenjeno delovno razmerje, in sicer v sorazmerju z 'delovnim časom, za katerega je sklenjeno delovno razmerje.
30.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje nimajo pravice do nadomestila oziroma se jim ustavi izplačevanje nadomestila, če med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni:
—	opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost ali opravljajo delo, za katero dobivajo osebni dohodek, povračilo ali nagrado;
—	se brez opravičenega razloga ne odzovejo vabilu na zdravniški pregled ali pozivu zdravniškega konzilija;
—	organ kontrole organizacije združenega dela oziroma skupnosti ali zdravnik ugotovijo, da upravičenci ne upoštevajo navodil o zdravljenju in s svojim neprimernim vedenjem podaljšujejo svojo začasno delovno nezmožnost oziroma če brez odobritve zdravnika odpotujejo iz kraja svojega prebivališča;''
—	če v roku 3 dni, ki je predviden v samoupravnem sporazumu o postopku in načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, ne obvestijo zdravnika, ki je pristojen za ugotavljanje njihove začasne nezmožnosti za delo da so zboleli;
—	če opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so last občanov, zadržanost z dela pa nastopi v času, ko je njihova delavnica začasno zaprta.
Delavcem in drugim delovnim ljudem se zadrži izplačevanje nadomestila zaradi razlogov iz 2. in 3. alinee z dnem, ko je bil določen zdravniški oziroma konziliarni pregled ali pregled na invalidski komisiji, oziroma z dnem, ko je organ kontrole ugotovil, da se ne ravnajo po zdravnikovih navodilih, traja pa vse dotlej, dokler trajajo posledice takega ravnanja oziroma dokler se ne odzovejo vabilu.
' V primerih iz 4 alinee pridobijo delavci in drugi delovni ljudje pravjco do nadomestila šele od dneva, ko izpolnijo svojo dolžnost, da morajo obvestiti organizacijo združenega dela in predložiti o tem zahtevano dokumentacijo.
V primerih iz 5. alinee tega člena pridobijo pravico navedeni uporabniki do nadomestila po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če še naprej niso sposobni opravljati svojega dela.
31.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega, dohodka, je mesečno poprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem 'računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal. V osnovo se Šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po
zakonu o delovnih razmerjih dolžan delati dlje kot poln delovni čas, pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas, pa osebni dohodek za nepoln . delovni čas. V to osnovo se skladno z določili posebnega družbenega dogovora vštevajo tudi osebni dohodki delavcev, ki jih dosežejo v delu nad polnim delovnim časom v premogovnikih.
Ce delavec združuje delo v rednem delovnem času v več organizacijah združenega dela, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel pri vseh organizacijah.
Delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, in njihovim delavcem, se šteje v osnovo znesek, ki je podlaga za plačilo prispevka za zdravstveno varstvo v minulem koledarskem letu.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka združenega kmeta je ugotovljeni čisti dohodek iz proizvodnega sodelovanja v kmetijski dejavnosti v minulem letu, ki je bil tudi podlaga za plačilo prispevkov za zdravstveno varstvo.
Delavcem, ki so jih poslale na delo jugoslovanske organizacije in so le-te še naprej plačevale prispevek za zdravstveno varstvo (detaširani delavci), se za izračun osnove upošteva neto osebni dohodek delavca v minulem letu.
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujih delodajalcih v tujini ter delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali organizacij v tujini in pri mednarodnih organizacijah. v tujini, se šteje tista osnova, ki je bila podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v minulem koledarskem letu.
Kmetom in delovnim ijudem, ki opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu, se šteje v osnovo čisti zaslužek iz takega dela, to je kosmati zaslužek po odbitku vseh materialnih stroškov, vsebovanih v tem zaslužku.
Delavcu, ki se je poškodoval na poti na delo in mu ni mogoče določiti osnove po določbah tega sporazuma, se za izračun osnove upošteva osebni dohodek, ki bi ga prejemal, če bi nastopil delo.
Če delavec v minulem letu ni dobil osebnega dohodka, se šteje za osnovo poprečni mesečni znesel; osebnega dohodka za tekoče leto pred mesecem, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pra-.vico do nadomestila, če pa je nastopila Začasna zadržanost pred iztekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek do dneva, ko je nastopila začasna zadržanost.
Če je delavec v minulem letu določen čas dobival osebni dohodek iz delovnega razmerja v združenem delu in za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, se osnova ugotovi s seštevkom osnov za minulo leto.
Delavcu, ki po odslužitvi ali doslužitvi vojaškega roka ali po predčasnem odpustu iz JLA zaradi bolezni in poškodbe ne more nastopiti dela, se določi osnova po doseženem osebnem dohodku v minulem letu v skladu z določbami tega sporazuma.
Ce je delavec prejemal osebni dohodek pred odhodom v JLA v predpreteklem letu. se osnova valorizira s količnikom valorizacije, s katerim so bile valorizirane osnove v preteklem letu.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
Črtan je sedmi odstavek.
32.	člen
Za izračun osnove ne upoštevamo:
1.	osebnega dohodka za pogodbeno delo, honorarjev pa tudi nagrad za dolgoletno delo in podobno, čeprav jih po splošnem aktu organizacije priznavajo za osebne dohodke;
2.	prejemke, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrine, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za dopust in podobno);
3.	prejemke v naravi, razen ko pomenijo sestavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih, in to največ do višine, določene v teh predpisih ;
4.	nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne delovne nezmožnosti zavoljo bolezni, poškodbe, nege in poroda, nadomestila v času začasne nezaposlenosti oziroma drugi socialni prejemki.
33.	člen
Osnovo izračunamo tako. da ugotovimo izplačani osebni dohodek na uro za obdobje, ko je delavec delal in prejemal osebni dohodek, ter ga pomnožimo s predpisanim delovnim časom v organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu v obdobju, za katerega je potrebno izplačati nadomestilo.
34.	člen
Delavcem in delovnim ljudem, ki so odsotni z dela več kot 6 mesecev, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira dvakrat v letu, in sicer ob koncu prvega in drugega polletja koledarskega leta. Ob koncu prvega koledarskega polletja se ob valorizaciji upošteva količnik rasti poprečnega osebne^ dohodka na zaposlenega detavca v prvem polletju v temeljni organizaciji združenega dela v primerjavi s poprečjem osebnega dohodka na zaposlenega delavca v temeljni organizaciji združenega dela v minulem koledarskena letu. Ob koncu drugega polletja pa se valorizira osnova 'skladno z rastjo poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v temeljni organizaciji združenega dela v tem koledarskem letu v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v minulem letu v temeljni organizaciji združenega dela.
V primerih, ko prejemajo delovni ljudje nadomestilo osebnega dohodka v skupnosti, se pri valorizaciji osnov upošteva povprečna rast osebnih dohodkov na zaposlenega v občini.
Tako povečano nadomestilo osebnega dohodka gre delavcu od prvega naslednjega dne po izteku vsakih 6 mesecev zadržanosti z deli.
35.	člen
Povračilo potnih stroškov 'v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega:
1.	prevozne stroške,	9
2.	stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
36.	člen
Uporabniki si zagotavljamo povračilo potnih stroškov :
1.	ko nas izbrani zdravnik, zdravstvena organizacija ali njen pristojni organ zavoljo m^eljavljanja zdravstvenega varstva napoti ali pokliče v kraj zunaj
našega prebivališča;
2.	ko moramo zavoljo uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve ali prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno organizacijo, ker v kraju zaposlitve oziroma prebivališča ni zdravnika ali zdravstvene organizacije;
3.	ko je potrebno potovanje v zdravstveno organizacijo ali iz nje in iz ene zdravstvene organizacije v drugo.
37.	člen
Povračilo prevoznih stroškov gre uporabnikom za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije, vendar šele na razdaljo nad 20 km in to v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. To povračilo gre uporabniku tudi tedaj, če je moral zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva ob zdravljenju iste bolezni potovati v zdravstveno organizacijo najmanj 5-krat na mesec in znaša skupna razdalja potovanj v eno smer najmanj 60 km. Če zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim sredstvom ni možen, gre upravičencu pravica do povračila oziroma plačila za poseben prevoz.
Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje:
v prvem odstavku je številka 20 Tiadomeščena s številko 30, in v drugem odstavku številka 60 s številko 100.
38.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi znaša:
—	1,50 °/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu za več kot 8 ur odsotnosti;
—	3 “/o poprečnega mesečnega neto osebnega do-
hodka v SR Sloveniji v minulem letu za več kot 12 ur odsotnosti, če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju.	r
Za otroka, starega od 1 do 7 let, znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneska iz 1 odstavka tega člena, če traja odsotnost več kot
8 ur.
Ce zdravstvena skupnost napoti upravičenca na zdravljenje v tujino, znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve zanj in za spremljevalca (če je spremstvo odobreno) 80 odstotkov dnevnice za II. skupino delovnih mest po odločbi o najvišjih zneskih dnevnic za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in organizacijam med materialne stroške.
Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin:
v prvem in drugem odstavku je številka 8 nadomeščena s številko 12.
39.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec, če mora po mnenju izbranega zdravnika ali konzilija zdravnikov spremljati upravičenca na poti na zdravljenje ali na zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15 leta starosti velja, da praviloma potrebujejo spremljevalca.
40.	člen
Povračilo potnih stroškov uveljavljamo na način,' ki ga določa samoupravni sporazum o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva. Organizacije združenega dela izplačujejo delavcem in njihovim družinskim članom potne stroške, ki nasta-
jajo pri uveljavljanju zdravstvenega varstva, nato pa zahtevajo od zdravstvene skupnosti, da jim jih povrne. Drugi upravičenci do potnih stroškov pa uveljavljajo vračilo potnih stroškov neposredno v zdravstveni skupnosti.
Uporabnik nima pravice do povračila potnih stroškov v celoti, če na svojo zahtevo uveljavlja pravico do zdravstvenih storitev mimo določb samoupravnega sporazuma o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva.
V teh primerih je uporabnik upravičen do povračila potnih stroškov v obsegu, do katerega bi bil upravičen, če bi uveljavljal svoje pravice skladno z določili samoupravnega sporazuma o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva.
41.	člen
Pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnine) imajo družinski člani delavcev in drugih delovnih ljudi, združenih kmetov, kmetov-borcev in drugih upravičencev, ki so upravičeni do nadomestila osebnega dohodka ali pa prejemajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja," ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec preživljal do svoje smrti.
Posmrtnina znaša 70 odstotkov poprečnega ' mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu.
42.	člen
Pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnine) ima ob smrti delavcev in drugih upravičencev, navedenih v 41. členu ter njihovih ožjih družinskih članov tisti, ki poskrbi za pogreb. Ta pravica zadeva tudi vojaške invalide. Pogrebnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu, za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska.
43.	člen
Pogrebnina za delavce in druge upravičence oziroma za njihove družinske člane, ki -so umrli med bivanjem v tujini, se prizna v višini stvarnih stroškov, ki jih sporoči jugoslovansko diplomatsko-konzularno predstavništvo oziroma jih plačuje po svojih predpisih tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja, na območju katerega je upravičenec umrl, vendar največ v višini 2-kratnega zneska, ki je dogovorjen v skupnosti,
VI.	DOPLAČILA UPORABNIKOV K CENI ZDRAVSTVENIH STORITEV
44.	člen
Da bi zagotovili odgovornejši odnos delavcev, delovnih ljudi in občanov do lastnega zdravja, njegove krepitve in preprečevanja obolevnosti ter spodbujali smotrnejše razporejanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, da bi dosegali čim večje učinke in zagotovili potrebno prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti in uveljavili cenejše oblike ter zavoljo boljše informiranosti uporabnikov o oblikovanju in višini cene zdravstvenih storitev, bomo uporabniki iz svojih dohodkov prispevali del sredstev k ceni zdravstvene storitve.
45.	člen
Pr; uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske:
1. Za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti	50
2. Za obisk zdravnika na domu, ka je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 150 3. Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico
zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	110
4.	Za vsak ponovni obisk ali pregled pri
zdravniku specialistično-ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu	30
5.	Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6 uro zjutraj:
—	pri zdravniku osnovne dejavnosti	100
—	pri zdravniku specialistične dejavnosti	220
6.	Za zobozdravstvene storitve:
—	za	vsako	zalivko	50
—	za	polno	kovinsko	prevleko	350
—	za	druge	prevleke	450
.— za	inlay,	nazidek	240
—	za	vsako	krono (z	zatičkom)	500
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji	250
—r- za vsako nadomestilo fasete, cementiranje
stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	50
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem,
mostičku	90
—	za gred, opornico ali jahač	240
—	za vsako totalno protezo	720
—	za vsako parcialno protezo	900
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare
proteze, p odložitev ali reokluzijo	100
7.	Za posameznovzdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 40
8.	Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki
se ne predpisujejo na recept	250
9.	Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni
medicinsko indicirana	450
10.	Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi
posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja	150
11.	Za ortopedske in specialne	čevlje	900
12.	Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za
krn po amputaciji	300
13.	Za proteze, ortotične pripomočke, aparat
za ekstenzijo in za prosto stoječi posteljni trapez 300
14.	Za	kilni pas	300
15.	Za	bergle	80
16.	Za	aparat za omogočanje	glasnega	govora, za slušni aparat	400
17.	Za invalidski voziček, za elektronsko
funkcionalni stimulator	1.250
18.	Za	očala	100
19.	Za	kontaktna stekla	800
20.	Za	očesno protezo	130
21.	Za	oskrbni dan v bolnišnici	ali	zdravili-
šču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30
dni v koledarskem letu — na dan	120
Za prvi kurativni pregled po 1., 3. in 5. točki tega - člena se šteje vsak prvi obisk pri posameznem zdravniku ali prvi obisk l zavoljo posamezne bolezni na zahtevo uporabnikov v koledarskem letu.
46.	člen
če je cena zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočka nižja od določenega zneska participacije, plača uporabnik le stvarno ceno.'
47.	člen’
Zneski participacije za zdravstvene storitve določene v 45. členu, se valorizirajo vsako leto v skladu s poprečno rastjo osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Pri tem bomo udeleženci sporazuma spoštovali podatke Zavoda SR Slovenije za statistiko o rasti osebnih dohodkov. O podatkih zavoda obvesti strokovna služba Zdravstvene skupnosti Slovenije strokovne službe občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Le-te so dolžne sporočiti valorizirane 'zneske participacij zdravstvenim organizacijam na njihovem območju. Valorizirani zneski participacij se uporabljajo vsako leto od 1. marca dalje. Pri valorizaciji se zneski zaokrožijo tako, da se končujejo na 0 ali 5 din.
48.	člen
Uporabniki niso dolžni prispevati participacije iz 45. člena tega sporazuma, ko gre za:
—	novorojence, dojenčke ter predšolske in šolske otroke;
—	učence in študente usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju. Ta oprostitev velja pri učenkah in študentkah tudi za kontracepcijska sredstva ter za umetno prekinitev nosečnosti;
• — ženske, in to za storitve pri spremljanju nosečnosti, zdravljenju njenih komplikacij, pri porodu in pri komplikacijah ob porodu v času 6 mesecev po porodu, za umetno prekinitev nosečnosti, ki je medicinsko indicirana;
—	nosilce partizanske spomenice 1941, odlikovance z redom narodnega heroja in druge borce narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas~ aktivnega m organiziranega aela~v nafodnoosvo-'bodllnemrtidTir priznan v dvornem trajanju do 15. maja 1945. leta; _vojaške invalide in civilne invalide vojne ler uživalce stalne republiške ali občinske priznavalnine ali družinske invalidnine; borce španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne v letih 1936 do 1939; udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije; borce za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918; odlikovance z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom belega orla z meči in zlato medaljo Obilica;
—	brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, ter njihove ožje družinske člane, ki jih le-ti preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu;
-— varovance v 'socialnih zavodih in prejemnike družbenih denarnih pomoči;
—	upokojence z varstvenim dodatkom in upokojence, ki prejemajo zajamčeno pokojnino in njihove družinske člane, ki jih preživljajo in z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu;
—	uporabnike, ki uveljavljajo storitev v zvem s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo , poklicnih bolezni in poškodb pri delu ali pri javnih delih ter v zvezi z uresničevanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Prispevka posameznih uporabnikov ob uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva ni mogoče določiti pri tetraplegikih in paraplegikih, pri zdravljenju
nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje (karantenske bolezni, aktivna pljučna tuberkuloza, sifilis, kapavica, mehki čankar, četrta spolna bolezen) pri zdravljenju malignih rakastih obolenj, hemofilije, skleroze multiplek-s, sladkorne bolezni, duševnih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, pri zdravljenju in negi bolnika na domu ter pri preventivnih in zdravstveno vzgojnih ukrepih. Uporabniki he plačujejo prispevka tudi pri uveljavljanju zdravstvenih storitev, ki so v neposredni vzročni zvezi z obolenji iz tega odstavka.
49.	Člen
Plačila k ceni zdravstvenih storitev so oproščeni tudi uporabniki, ki zavoljo svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovijo občinske zdravstvene skupnosti na podlagi enotno dogovorjenih meril v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Oprostitve obveznosti doplačil k stroškom za zdravstvene storitve iz tega člena veljajo v času, ko gmotni položaj uporabnikov ustreza navedenim merilom.
50.	člčn
Ne glede na določbe 48. in 49. člena so oproščeni plačila participacije tudi uporabniki:
1.	stari 70'let in več, ter osebe z najmanj 70-od-stdttio telesno okvdfo za:
—	prve kurativne preglede v osnovni dejavnosti,
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept;
2.	ki trajno potrebujejo dializo za:
—	reševalne prevoze,
3.	ki se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava (Uradni list SRS, št. 7/77), ih za beležili zvišanega krvnega pritiska za:
—	prve kurativne preglede v osnovni zdravstveni dejavnosti.
4.	ženske do 19. leta starosti, ki niso v delovnem razmerju za:
—	kontracepcijska sredstva in
—	umetno prekinitev riosečnosti.
Celje:
v prvi točki sta besedi 70 let nadomeščeni z besedama 65 let.
31. člen
Oprostitve plačila participacije (popolne ali delne) ugotavljajo zdravstveni delavci po opravljenih zdravstvenih storitvah uporabniku na podlagi:
—	rojstnih in drugih podatkov v zdravstveni izkaznici za novorojence, dojenčkej predšolske in šolske otroke ter za učence in študente v usmerjenem izobraževanju, za občane, ki so stari več kot 70 let, ter za udeležence NOB in druge osebe, ki so z njimi izenačene;
—	odločbe, druge liatine ali odrezka poštne nakaznice za upokojence, za osebe s telesno okvaro, za brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo, za varovance v socialnih zavodih, za prejemnike družbenih denarnih pomoči za odrasle in za občane, ki jim je bila za določen čas odpisana obveznost plačila davka';
—	ugotovitve o opravljeni zdravstveni storitvi za ženske, in to za storitve v zvezi z uresničevanjem zakona o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, ki so oproščene plačila participacije; za uporabnike, ko se zdravijo zavoljo nalezljivih bolezni, malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, duševnih bolezni, mišičnih
in živčno-mišičnih bolezni, multiple skleroze, hemofilije, zvišanega krvnega pritiska; za uporabnike, ko uveljavljajo zdravstvene storitve- v zvezi z dializo, s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, pri te-traplegikih in paraplegikih;
—	potrdila občinske zdravstvene skupnosti za druge upravičene primere.
Celje:
ti prvi alinei sta besedi 70 let iiadbiheščeni z besedami 65 let iit več.
52.	člen
Ne glede na določila 48., 49. in 50. člena tega sporazuma so uporabniki dolžni plačevati razliko v ceni, do katere je prišlo, ker so na svojo zahtevo uveljavljali zdravstvene storitve drugače, kot je določeno v tem samoupravnem sporazumu in drugih samoupravnih splošnih aktih Skupnosti.
Za odstopanja od dogovorjenega standarda šteje uveljavljanje pravic:
—	po drugačnem postopku, kot je določen s samoupravnim sporazumom o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva;
—	po drugačnem postopku, kot je utemeljen na podlagi medicinske doktrine;
—	v drugačni kvaliteti storitev oziroma pripomočkov, kot je določena v samoupravnih splošnih, aktih skupnosti, če so s tem povezani tudi višji stroški;
—	po drugačnih fibrmativih dli pogojih oprhvlja-nja storitev, če so s tem povezani višji stroški. ,
53.	člen
Šteje se, da je uporabnik uveljavljal pravice po drugačnem postopku, kot je dogovorjen v skupnosti, oziroma mimo opredelitev medicinske doktrine, če je zahteval1
—	ponovitev prvega pregleda pri zdravniku, ki ni njegov izbrani zdravnik, in pri tem ni šlo za nujno medicinsko pomoč, kot tudi. če je uporabnik zahteval ponovitev storitve;
—	preglede pri zdravniku v specialistično-ambu-lantni dejavnosti brez napotnice zdravnika iz osnovne zdravstvene dejavnosti razen tedaj, ko le-ta ni predpisana ;
—	takšne storitve v specialistično-ambulantnih dejavnosti, ki bi jih lahko uveljavljal v osnovni zdravstveni dejavnosti;
—	preglede oziroma storitve v bolnišnični, zdraviliški ali univerzitetni zdravstveni dejavnosti, za katere zdravnik v osnovni dejavnosti ali pristojni konzilij zdravnikov ni ugotovil potrebe in izdal napotnice, razen če gre za nujne medicinske storitve;
—	sistematične in serijske preglede ali patronažne obiske, ki po obsegu ali številu niso predvideni v zagotovljenem programu zdravstvenega varstva oziroma če je uporabnik ob tem zahteval preiskave in storitve, ki niso dogovorjene oziroma potrebne;
—	pregled ali zdravljenje v zdravstxreni organizaciji, ki ni najbližja njegovemu prebivališču ozirotha kraju zaposlitve;
—	prevoz z reševalnim ali drugim vozilom, za katerega je zdravnik ugotovil, da ni bil potreben.
Uporabnik uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev mimo dogovorjenega standarda, ki je opredeljen s kakovostjo ali ustreznimi normativi, če je zahteval:
—	zobozdravstvene storitve, ortopedski oziroma ortotični pripomoček, slušni aparat oziroma očesni pripomoček, izdelan iz nestandardnega oziroma dražjega materiala, kot določa ta sporazum;
—	zobozdravstveno storitev, ortopedski oziroma ortotični pripomoček, slušni oziroma očesni pripomoček pred iztekom dobe trajanja, določene s sporazumom;
—	zdraviliško zdravstveno varstvo, kjer nastanitev in prehrana presegata normative B kategorije hotelskih storitev;
—	storitve specialistične ambulantne oziroma bolnišnične dejavnosti namesto v najbližji zdravstveni organizaciji, ki je po delitvi dela usposobljena za storitve, ki jih je potreboval in s katero je skupnost sklenila samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, v drugi zdravstveni organizaciji, v kateri je višji standard in cena nemedicinskega dela oskrbe oziroma tudi drugi (kadrovski, materialni, delovni) normativi, zaradi katerih je višja tudi cena medicinskega dela oskrbe in drugih storitev.
V	vseh primerih iz "tega člena mora uporabnik sam pokrivati razliko v ceni, do katere je prišlo zavoljo drugačnega postopka, kakovosti ali obsega storitev in uporabljenih normativov pri storitvah, ki jih je sam zahteval. O tem doplačilu mora biti uporabnik obveščen, preden je opravljena storitev. V primerih iz 1., 2., 3., 4., 5. in 7. alinee prvega odstavka in iz 2. alinee drugega odstavka plača uporabnik storitev v celoti sam.
Če se kasneje ugotovi, da je bila zahteva uporabnika po zdravstvenih storitvah utemeljena in je na podlagi 52. in 53. člena tega sporazuma neupravičeno plačal prispevek ali ceno zdravstvene storitve, ima pravico od zdravstvene organizacije zahtevati vračilo vseh plačanih sredstev.
54.	člen
Nepotrebni in dopolnilni stroški, ki nastanejo zavoljo drugačnega načina uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva, kot smo se sporazumeli v samoupravnem sporazumu o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva in ki jih mora plačati uporabnik sam, zajemajo tudi razliko v potnih stroških, ki nastane zaradi tega, ker uporabnik ni izbral zdravstvene organizacije, ki je naj bližja njegovemu prebivališču oziroma kraju zaposlitve.
, 55. člen
Organizacija združenega dela s področja zdravstva nosi tudi materialne posledice, če bi njeni delavci neupravičeno omogočili uporabnikom pridobitev pravice oziroma storitve v nasprotju z določili tega sporazuma. To velja za neupravičene oprostitve ali obremenitve uporabnika za plačilo participacije ali za razlike v standardih.
V	takih primerih zdravstvena skupnost zmanjša znesek povračila za opravljene storitve, ki bi sicer zdravstveni organizaciji šel po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela. Če je bil pri tem oškodovan uporabnik, lahko zahteva povračilo sredstev, ki jih je neupravičeno plačal zdravstveni organizaciji.
56.	člen
Uporabniki plačajo participacijo v zdravstveni organizaciji v višini, ki je dogovorjena v skupnosti, na območju katere ima zdravstvena organizacija svoj sedež. ■ in sicer ne glede na to v kateri občini ali republiki ima uporabnik stalno prebivališče.
Če zdravstvena organizacija ne zahteva plačila od uporabnika ko je to dolžna storiti, opravi to zdravstvena skupnost in ravna pri tem v skladu z določili
55.	člena.
57.	člen
Kar zadeva način plačevanja doplačil uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev, pooblaščamo udeleženci sporazuma skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije, da sprejme posebno navodilo. Z njim naj določi najprimernejši in najustreznejši način poslovanja zdravstvenih organizacij pri pobiranju participacij, tako da:
—	se obseg administrativnega dela zaradi tega ne bo povečal oziroma da se bo zmanjšal;
—	da bo celotni postopek za uporabnika dovolj preprost in ga ne bo obremenjeval z nepotrebnimi opravili;
—	da bo postopek pregleden in bo možno tudi preverjati, . kako uporabniki izpolnjujejp obveznosti pri plačevanju participacije.
Do uveljavitve navodila iz prvega odstavka tega člena velja dosedanji način plačevanja doplačil uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev.
58.	člen
Občani morajo sami plačati tiste storitve, ki niso predmet pravic po zakonu in tem sporazumu, kot so:
—	storitve pri ugotavljanju zdravstvenega stanja, če so to dolžni storiti po drugih predpisih (potrdila za voznike motornih vozil, zavoljo zahtevkov pri zavarovalnih skupnostih, zavoljo sodnih obravnav in podobno) ;
—	stroški za nabavo novih protetičnih in ortopedskih pripomočkov, za očala in druge očesne pripomočke ter za slušne in ortodontske aparate, ker so z dosedanjimi malomarno ravnali in jih poškodovali ali izgubili;
—	storitve v zvezi z iztreznitvijo ob akutnem alkoholnem opoju;
—	neobvezna cepljenja;
—	storitve kozmetičnih operacij, ki niso pogojene s poprejšnjo boleznijo ali poškodbo.
59.	člen
Zdravstvena skupnost lahko uveljavlja odškodninski zahtevek od občanov, ki so namerno ali iz velike malomarnosti poškodovali sebe in druge občane in s tem povzročili stroške njihovega zdravljenja. To velja predvsem za prometne nesreče pri katerih je ugotovljena krivda voznika za povzročeno nesrečo, ali tudi za druge poškodbe, ki jih je občan storil s kaznivim dejanjem ali s prekrškom, za kar je bil obsojen.
Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje:
v prvem stavku je črtana beseda »-lahko«.
VII.	SPREMLJANJE URESNIČEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
60.	člen
Zdravstvene organizacije združenega dela so dolžne voditi evidence, ki omogočajo sprotno spremljanje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva Informacije o zdravstvenih podatkih uporabnikov in o opravljenih storitvah ter dokumentaciji, na podlagi katere so ugotavljali upravičenost posameznega uporabnika do zdravstvenih storitev, morajo dati na vpogled pristojnim organom skupnosti, če to zahtevajo.
Prav tako morajo adravstvene organizacije obračunavati opravljeno delo tako, da so v fakturi navedeni podatki o upravičencu ih njegovi občinski zdravstveni skupnosti oziroma o organizaciji združenega dela, vrsti in šifri ter količini opravljenih storitev pa tudi to, ali gre za storitev iz zagotovljenega oziroma, dopolnilnega občinskega programa ali- za storitev, ki je predmet neposredne svobodne menjave dela. Na računu mora biti prikazan znesek, ki ga je v obliki participacije poravnal uporabnik.
61.	člen
Strokovna služba, ki opravlja naloge za potrebe zdravstvene skupnosti, je dolžna zbirati in preverjati podatke o uresničevanju tega sporazuma po posameznih skupinah občanov oziroma v organizacijah združenega dela. Njena naloga je, da ugotavlja pogoje, ki jih določa ta sporazum, iz katerih izhajajo konkretne materialne obveznosti posameznih uporabnikov oziroma organizacij združenega dela.
Dolžnost delavcev strokovne službe je, da terjajo poravnavo materialnih obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma za uporabnike oziroma članice skupnosti. Prav tako morajo o uresničevanju sporazuma ter o morebitnih pomanjkljivostih obveščati samoupravne organe skupnosti, zlasti pa odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
62.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo občinske zdravstvene skupnosti je zadolžen za nadzor nad uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma. Pri tem lahko sam ali s pomočjo posebnih strokovnih skupin preverja:
—	upravičenost uveljavljanja posameznih pravic, zlasti kar zadeva bolnišnično in zdraviliško zdravljenje, ortopedske, ortotične, zobno-protetične, slušne in očesne pripomočke ter reševalne prevoze;
—	zagotavljanje socialne varnosti delavcem i-n delovnim ljudem v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in pri zasebnih delodajalcih, in to zlasti z aspekta upravičenosti odsotnosti delavcev z dela zavoljo bolezni;
—	uveljavljanje storitev, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu;
—	pravilnost obračunavanja participacije-ter stroškov, ki so nastali zavoljo uveljavljanja storitev v višjem standardu, kot ga določajo akti skupnosti, ali pa so posledica uresničevanja, ki ni v skladu s samoupravnim sporazumom o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva;
—	uresničevanje tega sporazuma v zdravstvenih organizacijah;
—	poroča skupščini o svojih ugotovitvah.
Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje:
v drugi alinei je besedilo za besedo »delodajalci-« črtano.
VITI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63.	člen
Določila samoupravnega sporazuma, ki zadevajo plačevanje zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu skladno z opredelitvami iz 9. člena kot tudi zagotavljanje nadomestil v času odsotnosti z dela, opredeljeno v 23. členu, bomo
uresničili po sklenitvi aneksa k samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti. Pri tem bomo z aneksom določili tudi rok prenosov » pravic in obveznosti pri zagotavljanju teh oblik zdravstvenega varstva na organizacije združenega dela. Do tega roka, vendar najkasneje do 1. 1. 1984. leta bomo glede teh pravic uporabljali določila iz dosedanjega samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
Brežice, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Ljutomer, Šmarje pri Jelšah:
drugi stavek je nadomeščen z naslednjim besedilom:
Prenos pravic in obveznosti pri zagotavljanju teh oblik zdravstvenega varstva na organizacije združenega dela bomo izvršili s 1. 1. 1984
Krško:
v prvem stavku so za besedami v 23. členu dodane besede »in 24. členu«.
Trbovlje, Zagorje:
določila 6., 7., 8., 9., 20., 23. in 25. člena samoupravnega sporazuma, ki zadevajo plačevanje zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, kot tudi zagotavljanje nadomestil v času odsotnosti z dela bomo uresničili naknadno. Do tedaj bomo glede teh pravic uporabljali določila iz dosedanjega samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
64.	člen
Posamezne zneske participacij, ki smo jih že določili v naši skupnosti in ki so višji od zneskov v 45. členu tega sporazuma, bomo uporabljali toliko časa, dokler z valorizacijo zneskov iz tega sporazuma ne bodo dosegli že uveljavljenih višin.
Ajdovščina, Brežice, Cerknica, Celje, Črnomelj, Dravograd, Idrija, Ilirska Bistrica, Koper, Krško, Laško, Metlika, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Postojna, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradeč, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trebnje: Ta člen je črtan.
Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Postojna, Sežana:
Besedilo člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom:
Organizacije združenega dela so dolžne uskladiti svoje akte z določbami tega sporazuma najkasneje do 31. 12. 1983.
65.	člen
Predsedstvo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije objavi samoupravni sporazum v Uradnem listu SR Slovenije za vse občinske zdravstvene skupnosti, ki so ga sprejele. Pri tem objavi določbe, ki so bile sprejete v enakem besedilu, in vse določbe, ki so bile sprejete v posamezni občinski zdravstveni skupnosti v različnem besedilu.
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi in se uporablja od 1. 7. 1983. leta dalje.
S tem dnem preneha veljati samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki smo ga v zdravstveni skupnosti sklenili leta
1978, prav tako pa vse spremembe in dopolnitve tega sporazuma in vsi drugi splošni akti, sklepi in ukrepi, ki niso usklajeni z določbami tega sporazuma.
Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin, Žalec:
drugi odstavek se glasi: »Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi in se uporablja od 1. 1. 1984 dalje, razen VI. poglavja, ki se uporablja od 1. 7. 1983 dalje.
Kočevje:
drugi odstavek glasi:
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi in se uporablja od 1. 1. 1984 dalje
Gbčinske zdravstvene skupnosti:
Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Koper, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trebnje, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec.
PODROBNEJŠA OPREDELITEV ORTOPEDSKIH
IN DRUGIH PRIPOMOČKOV, STANDARDNIH
MATERIALOV ZA ZDRAVSTVENE STORITVE IN NJIHOVE DOBE TRAJANJ/
1
Potrebo po pripomočkih, ki jih določa samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva v 9. členu, ugotavlja pooblaščeni zdravstveni delavec oziroma konzilij zdravnikov na način, kot je dogovorjen v samoupravnem sporazumu o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva. Podlago za uveljavljanje teh pravic predstavlja zdravstveno stanje uporabnika in doseženo medicinsko znanje o umestnosti in koristnosti uporabe pripomočkov.
2
Ko uporabnik uveljavlja pravico do očal, j^e na podlagi enotno dogovorjenega standarda upravičen do naslednjih vrst stekel:
—	s korekcijskimi stekli za korekcijo ametropije in presbiopije;
—	z mlečnimi stekli pri diplopiji in monokularni arakiji v primeru anizokorije;
—	z bifokalnimi stekli namesto dvojnih očal s stekli v dioptrijah za korekcijo vida na bližino in daljavo, pri ametropiji ali presbiopiji, če je razlika med dioptrijama najmanj 1,5 %>;'
—	s specialnim sistemom leč (teleskopska očala pri visoki stopnji slabovidnosti), ko ostrine vida na obeh očeh ni mogoče zboljšati z navadnimi stekli za korekcijo in pri kateri po mnenju očesne klinike s takimi očali dosežemo polovico normalne ostrine vida in omogočamo opravljanje poklica.
Do temnih očal je uporabnik upravičen v naslednjih primerih:
1.	Brez dioptrij:
—	pri spačenosti zunanjih delov očesa oziroma vek (entropije, ektropije večje stopnje, enoftalmus, kome-skn-blefaron);
—	pri fliktenuloznem keratokonju — ktivitisu (če je zajeta roženica) po nepretrganem najmanj enomesečnem zdravljenju ali po recidivi takega obolenja;
—	pri obolenju sprednjega segmenta očesa, to je parenhimatozni keratitis, sklerozni keratitis, herpetični (disciformnd, dentritični) keratitis, iritis, iridocikliitas;
—	pri obolenju očesnega ozadja in očesnega živca; honioditis, horioretinitis, retinitis, nevritis, nevroreti-nitis, atrofije očesnega živca in odstop mrežnice;
—	pri intraokularnih operacijah (katarakte, glavkoma), odstranitvi tujka iz očesa, če je nastala komplikacija po operaciji (iritis) in krvavitev v steklovino očesa ipd.
2.	V dioptrijah:
—	v primerih, ko je uporabnik upravičen do očal s stekli z dioptrijo in zavoljo naravne bolezni hkrati potrebuje tudi temna očala;
3 S stranskimi ščitniki oziroma z okluzijo:
—	vložitev potrebnega dodatka na navadna temna očala;
—	pri odstopu mrežnice, krvavitvi v steklovino očesa in pri spomladanskem katarju.
4.	S stenopeično režo s prilagoditvijo navadnih očal:
—	pri odstopu mrežnice in krvavitvi v steklovino očesa.
5.	S temnimi stekli iz plastične mase:
—	pri slepoti.
3
Uporabnik ima pravico do kontaktnih trdnih ali mehkih stekel v tehle stanjih oziroma boleznih:
—	keratokonus;
—	monokularna afakija (aphakia unilateralis), če je leča na drugem očesu prozorna;
—	anizometropija, ki presega 3 dioptrije, in obstaja potreba po stereoskopskem vidu zavoljo opravljanja poklica;
—	anizometropija pri otrocih od pet do petnajst let starosti;
—	ametropdja, ki presega 5 dioptrij — kombinirana z astigmatizmom, ki presega 3 dioptrije, pri čemer se s stekli v dioptrijah ne da doseči ostrine vida, večje od 0,5 dioptrije kot tudi pri miopiji nad 10,0 dioptrij;
—	iregularni astigmatizem;
—	obojestranska afakija.
Do očal s plastičnimi lečami ima uporabnik pravico, ko gre za:
—	ametropijo nad 10,0 dioptrij,
—	otroci do sedmega leta starosti z ametropijo nad 6,0 dioptrij.
Pravico do polne očesne proteze uveljavlja uporabnik pri enoftalmusu, do delne luskinaste proteze, ko ni potrebna enukleacija, do orbitalne proteze pa tedaj, ko so poleg atrofije očesnega zrkla skaženi tudi zunanji deli očesa.
Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Trebnje:
v 3 alinei je na koncu dodano besedilo »in šolan ja*.
4
Standardni materiali za očesne pripomočke so standardni okviri za očala iz plastične mase in krilca, okrepljena s kovinsko armaturo, očesna proteza iz plastične mase, stekla, porcelana ali kake druge snovi. Doba trajanja za posamezne očesne pripomočke je za:
—	očalne okvire najmanj osemnajst mesecev;
—	stekla in temna stekla v dioptrijah ter brez dioptrij najmanj eno leto;
—	mlečna stekla, bifokalna stekla, teleskopska očala in kontaktna stekla za otroke od petega do petnajstega leta starosti eno leto, za druge dve leti;
—	očesne proteze za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti po potrebi, za druge pa najmanj osemnajst mesecev.
5
Uporabniki so upravičeni do slušnega aparata, če:
—	gre za obojestransko izgubo sluha, ki se z zdravljenjem ne da izboljšati;
—	je bilo s tonalno ter govorno audiometrično preiskavo in s testiranjem karakteristik amplifikatorja ugotovljeno, da je s slušnim aparatom mogoče doseči zadovoljiv rehabilitacijski učinek.
Pri tem šteje za standardni slušni aparat naprava, ki:
—	omogoča zadovoljiv slušno rehabilitacijski učinek glede na stanje uporabnika;
—	je na našem tržišču najcenejša.
Doba trajanja slušnega aparata je najmanj dve leti od dneva, ko ga je uporabnik prejel.
Cerknica Grosuplje, Idrija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Siska, Logatec, Trbovlje, Vrhnika:
v drugem odstavku je beseda »standardni« nadomeščena z besedo »ustrezni«.
6
Uporabnik ima pravico do aparata za omogočanje glasnega govora, ko trajno izgubi možnost govora zaradi bolezni, poškodbe ali operativnega posega v grlu, če učenje ezofagealnega govora zavoljo utemeljnih razlogov ni bilo uspešno, s testiranjem pa je bilo dokazano, da je s takim aparatom možno doseči zadovoljivo sposobnost komuniciranja. Uporabnik ima pravico do najcenejšega aparata ustrezne vrste, ki je dostopen na , jugoslovanskem tržišču.
Doba trajanja aparata za omogočanje glasnega govora je najmanj štiri leta in začne teči od dneva, ko uporabnik prejme pripomoček.
7	.
Uporabniku je.zagotovljena proteza, če:
—	mu manjka vsa zgornja ali spodnja okončina ali njen del.
Skupaj s protezo za zgofnjo okončino mu je zagotovljena funkcionalna prijemalka, delovni nastavki na protezi, estetska rokavica in nepodložen par rokavic.
8
Če je upravičencu amputirana spodnja okončina, so utemeljeni tudi proteza za kopanje, par navadnih čevljev (po potrebi z vdelanim vložkom za nogo), par bergel in sprehajalna palica.
Skupaj s protezo za zgornjo ali spodnjo okončino so utemeljene tudi navleke za krn, in sicer 6 navlek skupaj s protezo.
Ortotična sredstva oziroma pripomočki (aparati za zgornji in spodnji okončini ter pasovi, suspenzorji, stezniki in ortopedski vložki) so uporabnikom zagotovljeni za preprečitev ali korekcijo deformacij, kontrolo gibov in dosego stabilizacije ali razbremenitve okončin ali hrbtenice.
9
Pravico do ortopedske obutve o uporabniki, če imajo več kot 2,5 cm, pri otrocih do dopolnjenega 15. leta starosti pa za 1,5 cm krajšo nogo ne glede na to, ali je skrajšanje navidezno ali stvarno, in to:
—	zaradi izpaha, preloma ali zaradi večjih kostnih izrastkov precej deformiran skočni sklep in stopalo, vštevši močnejšo deformacijo nožnih palcev, če je potrebno izdelati obutev po mavčnem odlitku;
—	močneje dvignjeno stopalo (prirojeno ali pri-dobljenoji;
—	petno stopalo;
—	konjsko stopalo;
—	navznoter obrnjeno stopalo;
—	močno navzven obrnjeno stopalo;
—	izrazite trofične spremembe na stopalih;
—	paralitično ali paretično stopalo;
—	močno deformirani prsti stopal, tako da posamezni prsti segajo čez druge prste;
—	elefantiazo;
—	če manjkata več kot dva prsta na enem ali obeh stopalih.
Namesto ortopedske obutve lahko uporabniki dobijo posebej izdelane ortopedske vložke na podlagi mavčnega odlitka'' če s tem dosežemo enak učinek kot z ortopedsko obutvijo.
10
Specialno obutev, ki ima namesto vezalk gumijasti vložek, dobi uporabnik, če:
—	je amputirana roka nad zapestjem ali je okvara prstov (najmanj trije in med njimi kazalec in palec) ene roke tolikšna, da je ne more uporabljati;
—	sta popolnoma ohromela dva ali trije glavni živci iste roke (radialni, medialni ali ulnarni);
—	je ohromel laket ene roke v kotu najmanj go0 glede na nevtralni položaj 0°;
—	ima nepregiben kolk, koleno ali hrbtenico v tolikšni meri, da ne more obuti čevlja;
—	je slep.
Obutev velja za sestavni del pripomočka, če je:
—	potrebno ortotično sredstvo (aparat) spojeno z
obutvijo;	\
—	potrebna ortopedska sandala ali ortotično sredstvo s kovinsko sandalo;
—	odrezan del narta ali petnice, ne nosi pa uporabnik ortotičnega sredstva.
11
Uporabnik lahko uveljavlja pravico do elektronsko protetičnega in ortotičnega sredstva, če:
—	gre za otroke in mladino, ki se usposabljajo,
—	se usposablja za samostojno opravljanje del in nalog ali pa mu omogoča opravljanje določenih del ali nalog.
12
Uporabnik ima pravico do invalidskega vozička ko:
—	sta mu amputirani obe nogi nad kolenom;
—	sta mu amputirani' obe nogi pod kolenom, proteze pa so medicinsko kontr ai ndieirane ie jih ni mogoče aplicirati;
—	mu je amputirana ena noga in mu zavoljo progresivne bolezni druge noge ali pričakovanega poslabšanja njenega stanja ni mogoče napraviti proteze in omogočiti hoje;
—	ima popolnoma ohromeli spodnji okončini ter mora kljub aparatom prebiti večino časa na vozičku;
—	sta mu amputirani ena noga in ena roka;
—	ima težke deformativne procese ali vnetja na velikih sklepih spodnjih okončin ter zavoljo težkih posledic politravm na teh sklepih:
—	ima popolnoma hromo roko in nogo na isti strani, funkcionalna hoja pa ni možna ali ni utemeljena zavoljo drugih medicinskih vzrokov (denimo srčne bolezni idr.);
—	mu je eksartikulirana noga v kolku;
—	ne sme obremenjevati spodnjih okončin, ker ima v njih zasevke novotvorb.
13
Uporabniku je zagotovljen standardni sobni tip jli kombiniran tip invalidskega vozička s standardnimi cjodatki glede na njegove potrebe.
Na podlagi dogovorjenega standardi) lahke uporabnik, ki je v delovnem razmerju ali opravlja dejavnost oziroma je na medicinski ali poklicni rehabilitaciji, poleg invalidskega vozička sobnega tipa uveljavlja tudi pravico do terenskega invalidskega vozička, po potrebi pa tudi do invalidskega vozička na motorni pogon oziroma do vozička z vgrajenim električnim irtotpr-jem.
Sobni invalidski voziček na električni pogon uporablja uporabnik, ki ima poškodovano hrbtenico ali bolezni s posledično ohromelostjo vseh štirih udov, uporaba standardnega invalidskega vozička pa ni možna.
14
Vojaškim invalidovi je zagotovljena tildi posebna naprava za varno vožnjo avtomobila, prilagojena za potrebe invalidov (saksomat). Do tega pripomočka so upravičeni vojaški invalidi z najmanj 60-od§totno okvaro zgornje ali spodnje okončine.
15
Pomožni pripomočki, ki so zagotovljeni uporabnikom, so:	o
—	aparat za ekstenzijo pri stanjih po prelomu hrbtenice, pri kompresivnem sindromu hrbtnega mozga in pri drugih stanjih, če je. tpk aparat nujen za medicinsko rehabilitacijo na domu:
—	prosto stoječi posteljni trapez ob dvojni amputaciji, paraplegiji, hemipiegiji itd.;
—	kilni pas, če gre za inoperabilno umbilikalno, lingvinalno ali femoralno kilo;
—	bergli ali bergle, tudi tripožpa ali štirinožna palica, če s tem omogočimo uporabniku, da lahko hodi ali stoji ali če je potrebno razbremeniti spodnje okončine;
—	trebušni pas po meri z odprtino za umetni anus pri kili oziroma pri veliki trebušni kili. ko ni možna operativna korekcija;
—	hudulja, če gre za oslabljeno mišičje nog, slabo usklajenost kprakov zaradi nepravilnosti v sklepih in zavoljo drugih vzrokov za moteno oziroma otežkočeno
hojo.
16
Uporabniki uveljavljajo pravico do drugih pripomočkov in sanitarnih naprav, kot so:
—	električni pripomočki, stimulatorji medeničnega dna in zvočni signalni aparati ali aparat z električnim draženjem pri otrocih, ki močijo posteljo (enureza);
—	plastične vrečke za seč s priključkom za kateter ali zbiralnik seča ter zbiralnik za seč (urinal), če seč stalno uhaja;
—	lepilna pasta za fiksacijo kondoma pri urinalu;
—	pas z vrečico za blato skupaj z vrečicami, če se črevesje prazni skozi umetno odprtino na trebušni steni;
—	brizgalke za injekcije 2 ccm za enkratno uporabo, z iglami in anatomsko pinceto, če uporabnik boleha za sladkorno boleznijo in če je indicirano vbrizgavanje insulina;
—	anatomska pinceta, brizgalka in igle za injekcije;
—	dve endotrahealni kanili, če je bila opravljena traheotomija;
—	stalni Foleyevi katetri, če uporabnik ne more prazniti sečnega mehurja;
—	specialna blazina ali gumijast kolobar, če mora uporabnik zaradi bolezni ali poškodbe ležati v postelji več kot dva meseca in pri poškodovani hrbtenici ali hrbtnem mozgu, zaradi česar je stalno priklenjen na invalidski voziček in obstaja nevarnost, da bo dobil preležanine;
—	gumijasta žimnica iz gobaste mase pri poškodbi hrbtenice ali hrbtnega mozga, če obstaja nevarnost, da bo uporabnik dobil preležanine;
—	razprševalec, inhalator, če uporabnik boleha za dolgotrajno respiratorno boleznijo s stalnimi dihalnimi težavami;
—	elastična rokavica, če po radikalni operaciii dojke močno oteka okončina.
17
Do sredstev estetskega restavriranja (umeten nos, ušesna školjka, lasulja, del obraza, umetna dojka idr.) so upravičeni uporabniki, ki imajo določen defekt zavoljo amputacije ali izgube posameznih delov telesa in če poseg plastične kirurgije ni medicinsko indiciran ali z njim ni mogoče popraviti defekta in če uporabnik ne privoli v plastično operacijo.
18
Standardni materiali za izdelavo protetičnih in or-totičnih sredstev so:
—	pri protezah plastična masa, les ali usnje za izdelavo ležišča ter plastična masa, les, kovina, usnje, klobučevina in guma za izdelavo sestavnih delov;
—	pri navleki za krn: volna, bombaž ali sintetična vlakna;
—	pri ortotičnih sredstvih: kovina, plastična masa,
usnje, gurflg ali tkanina;	\	,
—	pri ortopedski obutvi in rokavicah: usnje.
19
Med vsemi možnimi pripomočki, ki so opredeljeni v točkah 7 do 17 in sredstvi, izdelanimi iz standardnih materialov, ima uporabnik pravico do najcenejšega, ki je dosegljiv na tržišču. Zdravstvene skupnosti lahko zahtevajo od proizvajalcev ali organizacij združenega dela, ki oskrbujejo uporabnike s temi pripomočki, da jih redno seznanjajo z njihovimi cenami.
20
Doba trajanja pripomočkov od 7. do 17. točke je:
1.	Pri otrocih do dopolnjenega 7. leta starosti za: ,
mesecev
—	protezo za zgornjo okončino	6
—	protezo za spodnjo okončino	6
—	protezo za kopanje za spodnjo okončino	12
—	prvo poskusno protezo za zgornjo okončino	3
—	prvo poskusno protezo za spodnjo okončino	3
—	ortopedske čevlje	6
—	specialne čevlje	6
—	navadne čevlje	'	6
—	nepodložene usnjene rokavice	12
—	kilni pas	3
—	bergle	12
—	aparat za spodnjo okončino	6
—	aparat za zgornjo okončino	6
—	razbremenilni steznik	6
—	steznik, korzet	6
2.	Pri otrocih in mladini nad 7. letom starosti	in
do dopolnjenega 18. leta za:
mesecev
—	protezo za zgornjo okončino	10
—	protezo za spodnjo okončino	10
—	protezo za kopanje za spodnjo	okončino	20
—	prvo poskusno protezo za zgornjo	okončino 5
—	prvo poskusno protezo za spodnjo	okončino 5
—	ortopedske čevlje	8
—	specialne čevlje	8
—	navadne čevlje	8
—	nepodložene usnjene rokavice	12
—	kilni pas	8
—	bergle	18
—	aparat za zgornjo okončino	12
—	aparat za spodnjo okončino	12
—	razbremenilni steznik	12
—	steznik, korzet	12
3.	Pri osebah, starejših od 18 let, za:
mesecev
—	protezo za zgornjo okončino	36
—	poskusno protezo za zgornjo okončino	6
—	protezo za spodnjo okončino	24
—	protezo za kopanje za spodnjo	okončino	60
—	prvo poskusno protezo za spodnjo	okončino 6
—	ortopedske čevlje	12
—	specialne čevlje	12
—	navadne čevlje	12
—	kilni pas	12
—	nepodložene usnjene rokavice	24i
—	bergle	36,
—	aparat za zgornjo okončino	24
—	aparat za spodnjo okončino	24
—	razbremenilni steznik	24
—	steznik	24
4.	Pri osebah posameznih poklicev, pri katerih se zavoljo delovnih razmer in načina dela, telesne konstrukcije in konfiguracije terena pripomočki intenzivneje obrabijo (stoja, hoja, prekomerna telesna teža, neraven teren in podobno), za:
mesecev
—	protezo za zgornjo okončino	24
—	poskusno protezo za zgornjo okončino	6
—	protezo za spodnjo okončino	20
—	protezo za kopanje za spodnjo okončino 48
—	prvo poskusno protezo za spodnjo okončino 6
—	ortopedske čevlje	8
—	specialne čevlje	8
—	navadne čevlje	8
—	nepodložene usnjene rokavice	24
—	kilni pas	12
—	bergle	36
—	aparat za zgornjo okončino	18
—	aparat za spodnjo okončino	18
—	razbremenilni steznik	18
—	steznik	18
5.	Pri uporabnikih za
mesecev
—	invalidski voziček	60
—	invalidski voziček za invalide do 40 let, pri
katerih je invalidski voziček edino sredstvo za premikanje	36
—	estetsko rokavico za ročno protezo	6
—	ortopedske vložke	8
—	bergle, če uporabnik ne nosi proteze	12
—	zbiralnik za seč (urina!)	6
—	plastična vrečka za seč s priključkom za
kateter ali zbiralnik	5 dni
—	lepilna pasta za fiksacijo kondoma pri uri-
nalu (ena tuba)	4
—	zbiralnik za seč (urinal) pri bolniku z odvajanjem seča na kožo
osnovni komplet	6
dopolnilni komplet	2
—	pas z vrečico za blato	3
—	plastične vrečke za blato (130 vrečk)	3
—	anatomska pinceta, brizgalka in igle za injekcije	18
—	endotrahealna kanila — kovinska	12
—	endotrahealna kanila — plastična	6
—	stalni kateter za enkratno uporabo	14 dni
—	gumijasta blazina ali kolobar	24
—	gumijasta žimnica	36
—	razprševalec (inhalator)	8
—	navleka za krn	2
—	umetna dojka, umeten nos in druga sredstva estetskega restavriranja	12
—	elektronski funkcionalni
stimulator	■ 36
navleka	.	3
elektroda	1
priključki	6
vložki	6
—	saksomat	7 let
V mejah storitev, ki si jih zagotavljamo uporabniki na področju zobnoprotetičnega zdravljenja in zagotavljanja zobnoprotetičnih izdelkov, imamo pravico do vseh vrst prevlek ali kron:
—	če je destruirana zobna krona, ki je s plombiranjem ni mogoče zadovoljivo obnoviti;
—	če je potrebno uredita višino ugriza pri zobeh, ki nosijo mostičke;
—	pri zobeh, ki nosijo zaponke ali naslonke, če je to potrebno;
—	pri zobeh, ki nosijo indicirane snemne proteze (teleskopske prevleke);
—	pri zaščiti zob pred abrazijami, uzurami in erozijami ;
—	če je potrebna povezava zob.
Uporabniki imamo pravico do mostičkov (fiksnih protez), če manjka katerikoli zob v fronti ali najmanj dva zoba v transkaninem sektorju oziroma več zob
zapored in če to dovoljujejo statični, biološki, funkcionalni in drugi aspekti.
22
Do delne (parcialne) snemne proteze smo uporabniki upravičeni:
—	če manjkajo trije ali več zob zapored in ni indiciran mostiček;
—	če manjkajo trije ali več zob na koncu zobne vrste (najmanj kočniki) enostransko ali ob tem še kakšen zob V istem ali drugem kvadrantti v isti čeljusti ;
—	če je več vrzeli in bi vsaka zase pomenila pravico do mostička;
—	pri mladini do osemnajstega leta starosti, ko strokovni aspekti ne dovoljujejo mostička
Pravico do totalne snemne proteze ima uporabnik, ko izgubi vse zobe v eni čeljusti. Snemno protezo s kovinsko ploščo (z vlito bazo) uporabnik lahko zahteva, če je:
—	s testom dokazana preobčutljivost na akrilate;
—	potrebno kombinirati delno protezo z opornico;
—	če ima pravico do dveh ali treh mostičkov ali pa so razdalje v zobnih vrzelih prevelike ali pa so zobje premalo stabilni.
23
Standardni materiali v zobozdravstvu, ki si jih uporabniki zagotavljamo solidarnostno, so:
1.	pri zalivkah fosfatni, silikofosfatni, silikatni cementni ter amalgam, pripravljeni z ročnim mešanjem, ali tudi v kapsulah, pri šolski mladini pa tudi kom-pozitni materiali. Slednje je možno uporabiti tudi pri zalivkah IV. razreda.
2.	za prevleke in mostičke srebrno-paladijeve zlitine (auropal, palador in podobno), akrilati in pol-žlahtne zlitine za kovinsko tehniko;
3.	za zobne fasete akrilat;
4.	za proteze akrilat in najcenejše garniture zob, ki so dostopne na jugoslovanskem tržišču, kavčuk, zlitina kromkobalt-molibden ipd.
5.	za skeletirane proteze zlitine kroma, kobalta in molibdena ter podobna
Ormož, Ptuj:
na koncu zadnjega stavka točke 1 je dodano besedilo »in dograditvah-«.
Domžale:
1.	točka se glasi:	'
—	pri zalivkah fosfatni, silikofosfatni, silikatni, cementni in komprositi ter amalgam, pripravljeni z ročnim mešanjem ali tudi v kapsulah.
24
Doba trajanja za posamezne zobozdravstvene storitve j<e najmanj:
1.	pri zalivkah
—	te provizoričnih polnilnih materialov pri otrocih in šolarjih pet mesecev;
—	iz salikofosfatnih oziroma silikatnih polnilnih materialov štiriindvajset mesecev in
—	iz amalgama trideset mesecev.
2.	za prevleke, krone in mostičke:
—	iz polplemenatih zlitin pet let;
—	za prevleke na zobeh, ki nosijo parcialne proteze, tri leta;
—	za estetske prevleke 4 leta.
3.	za parcialne proteze iz akril&ta tri leta;
4.	za totalne proteze te akrilata pet let;
5.	za proteze s kovinsko ploščo pet let, pri mladini do dopolnjenega osemnajstega leta starosti pa dve leti;
6.	za začasne (imediatne) parcialne proteze šest mesecev;
7.	za opornice pri parodontopatiji tri leta.
Izjemoma je mogoče uporabiti tudi druge materiale pri univerzitetnih zobozdravstvenih storitvah.
Ormož, Ptuj:
v točki 1 se v 2. alinei, sta besedi »24 mesecev« zamenjani z besedama »12 mesecev«.
25
Ves čas dobe trajanja ima uporabnik pravico do popravila posameznih pripomočkov oziroma storitev, določenih v tej prilogi, če je prišlo do okvare ob normalni uporabi pripomočka. V nasprotnem primeru uporabnik sam plača popravilo pripomočka. Če je potrebno popravilo pripomočka pred iztekom dobe trajanja zavoljo neustrezne kvalitete ali napake, ki jo je zakrivil izvajalec, je le-ta dolžan na svoje stroške popraviti pripomoček.
Cerknica, Grosuplje, Idrija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Siska, Logatec, Trbovlje, Vrhnika:
na koncu doda nov stavek, ki glasi:
• »To ne velja za slušne aparate, kjer v času garancijske dobe aparata vsa popravila bremenijo izvajalca po preteku garancijske dobe pa uporabnika aparata«.
26
Standardni materiali in dobe trajanja za posamezne pripomočke oziroma storitve veljajo na območju celotne republike pri uresničevanju pravic iz zagotovljenega programa zdravstvenega varstva. Predstavljajo pa tudi podlago za vrednotenje tega "programa in s tem povezane medsebojne solidarnostne obveznosti in pravice občinskih zdravstvenih skupnosti.
1155.
Na podlagi 11. člena samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah in četrte alinee 5. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah skupnih organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na seji dne 30. junija 1983 sprejela naslednji
SKLEP
Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 1. 9. 1983 poveča od dosedanjih 5,85 din na 6,41 din.
Tabela vrednosti' kadrovskih štipendij:
Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanje:
Po uspeteu	at. točk	Me
zadosten	406	2.564
dober	480	3.677
prav dob«	590	3.781
odKfeen	736	4M
Za študente na	višjih in visokih šolah:	
Po uspehu	St. točk	Din
		
6,0—6,5	600	3.846
6,6—7,2	650	4.166
7.3—7,9	720	4.615
8.0—8,6	800	5.128
8,7—9,3	900	5.769
9,4—10,0	1080	6.923
Enotna kadrovska štipendija:
—	za učence v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja (ne glede na prejšnji učni uspeh)
480	3.077
—	za študente v 1. letniku višjih in visokih šol (ne glede na prejšnji uspeh)
650	4.166
Ljubljana, dne 15. julija 1983.
Namestnik predsednika skupščine- delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije
Roman Kogelnik 1. r.
1156.
Na podlagi 23. člena družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/80) sklenejo udeleženci družbenega dogovora
DRUŽBENI DOGOVOR o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11 80)
1.	čflen
V	družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji se v preambuli doda nova zadnja alinea, ki se glasi:
»— pomembna oblika usmerjanja v raziskovalno delo za potrebe hitrejšega razvoja.«
2.	člen
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z uresničevanjem dogovorjenih načel, enotnih izhodišč in kriterijev si udeleženci prizadevamo zagotavljati, da vsaka podeljena štipendija temelji na kadrovskih potrebah in da je upoštevan socialni in razvojni vidik tako, da je omogočeno šolanje tistim, ki imajo za to nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati. Pri izenačenih pogojih naj imajo prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin.«
3.	člen
V	5. členu se besedilo dopolni z novo zadnjo ali-neo, ki se glasi:
»— da izenačujemo materialne možnosti vseh mladih za šolanje tudi z nadomestili za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov.«
4.	člen
V	6. členu se besedilo prve alinee spremeni tako, 'da se glasi:
»— za kadrovsko štipendijo v primeru, če dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 85 "/o povprečnega nelo osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, uradno ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve v primeru, če za vključevanje V ustrezne vzgojno-izobraževalne programe ni dovolj ustreznih kandidatov ter za podiplomski študij, o čemer se naj sporazumejo udeleženci samoupravnega sporazuma v občini;«
5.	člen
V	7. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
s Enako se zavzemamo za oblikovanje enotnih kriterijev in enotne višine nadomestil za družbeno prehrano učencev in študentov.«
Sedanji drugi m tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
6.	člen
Za besedilom 9. člena se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
»Štipendiranje raziskovalnih kadrov na podiplomski stopnji spodbujajo in usmerjajo pristojne samoupravne interesne skupnosti, ki vodijo usklajeno kadrovsko politiko glede na potrebe razvoja in uveljavljanje enotnih kriterijev štipendiranja.«
7.	člen
V	10. členu se doda nova tretja alinea, ki se glasi:
»— za izplačilo nadomestil za nižjo ceno družbene prehrane.«
8.	člen
Besedilo 15. člena sc spremeni' tako, da se glasi:
»Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Samoupravne interesne skupnosti, posebej pa Zveza socialistične mladine Slovenije, bodo s samoupravno in družbeno politično akcijo na vseh ravneh tvorno delovale pri oblikovanju, razvijanju in uresničevanju štipendijske politike, tako da bodo
—	organizacije SZDL in sindikatov v občinah nosilci družbenopolitične akcije za oblikovanje in sprejem samoupravnih sporazumov o štipendiranju, v katerih bodo podrobneje opredeljena načela in kriteriji iz tega dogovora,
—	organizacije SZDL in sindikatov v občinah trajno delovale za uveljavljanje javnosti dela organov na področju štipendiranja in demokratičnost ter ob-jektivnost pri podeljevanju štipendij,
—	organizacije ZSMS delovale, da bodo štipendisti dosledno spoštovali sprejete obveznosti in v okviru organiziranih oblik delovanja ZSMS vplivale na oblikovanje ih izvajanje štipendijske politike.«
9.	člen
Besedilo 18. člena se spremeni tako. da se glasi:
»Gospodarska zbornica Slovenije bo spodbujala hitrejše uveljavljanje načrtovanja kadrov in kadrovskega štipendiranja v organizacijah združenega dela v skladu s prednostnimi nalogami razvoja ter se zavzemala za pospešeno usmerjanje v podiplomski študij za potrebe gospodarstva ter tako prispevala k uekla-
jenemu razvoju združenega dela na območju SR Slovenje.«
10.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga poapise najmanj dve tretjini udeležencev in ko to ugotovi zbor delegatov udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji.
11.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji Boris Bavdek 1. r.
ORGANI SN ORGANIZACIJE V OBČINI
1157.
DOGOVOR O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOGOVORA
o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za za obdobje 1981—1985
Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 s tem dogovorom opredeljujejo spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985. Pri tem izhajajo iz stališč za spremembo in dopolnjevanje planskih aktov v Ljubljani za obdobje 1981—1985, ki jih je sprejela Skupščina mesta Ljubljane, dolgoročnega programa stabilizacije in odločnejše usmeritve v izvoz na konvertibilno področje in izboljševanje zunanje likvidnosti. Pri tem so' upoštevani objektivno spremenjeni pogoji gospodarjenja, ki terjajo spremembo posameznih nalog in obveznosti, ki so jih podpisniki sprejeli z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985.
Naloge iz tega dogovora so sestavni del spremenjenih in dopolnjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov podpisnikov tega dogovora.
I.	TEMELJNI 'RAZVOJNI CILJI IN KRITERIJI
1.	Cilji družbenoekonomskega razvoja
1.	člen
S tem dogovorom prevzemajo podpisniki dogovora konkretne obveznosti za uresničevanje skupnih interesov in ciljev družbenega razvoja Ljubljane:
— dograjevali bodo sistem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter krepili vlogo združenega dela pri obvladovanju družbene reprodukcije; razvijali bodo samoupravno organiziranost delavcev v združenem delu, poglabljali in razširjali, združevanje dela in sredstev delavcev TOZD na dohodkovnih osnovah, uveljavljali delitev po delu in rezultatih dela in svobodno menjavo dela; poglabljali bodo pravico in odgovornost delavcev pri odločanju o ustvarjanju in delitvi dohodka, o naložbah na področju ekonomskih odnosov s tujino in gospodarjenja z denarjem tor cen; prizadevali si bodo za nadaljnje uveljavljanje ustavne osnove občine v Ljubljani, večjo učinkovitost samoupravnih organov občin in mesta ter okrepili prizadevanja za sprejemanje in izvajanje čim bolj pretehtanih in racionalnih odločitev, ki bodo
prispevale k uresničevanju ekonomske stabilizacije in razvoju komunalnega sistema;
—	zagotavljali bodo stabilnejši in bolj usklajen gospodarski razvoj z doslednim izvajanjem politike in ukrepov ekonomske stabilizacije; izvoz blaga in storitev, zlasti na konvertibilno področje, je poglaviten dejavnik gospodarskega razvoja, razvijali bodo proizvodnje, ki se je sposobna po obsegu, kvaliteti, ceni in strukturi uveljaviti na tujem trgu; gospodarstvo se bo preusmerilo na povečevanje deleža proizvodnje, ki je razvojno-tehnološko Intenzivna, značilna po veliki udeležbi visokokvalificiranega ustvarjalnega dela in avtomatizacije proizvodnih procesov, z učinkovitejšo samoupravno organiziranostjo združenega dela, proizvodnim in dohodkovnim povezovanjem na enotnem Jugoslovanskem trgu, racionalnejšo uporabo energije, surovin in reprodukcijskih materialov, izrabo zgrajenih'proizvodnih zmogljivosti, z razvojem znanstveno-raziskovalnega dela in prenašanjem dosežkov v prakso bodo dosežene kvalitativne spremembe v gospodarjenju in povečan prispevek produktivnosti dela v rasti 1 družbenega proizvoda;
—	na dohodkovnih osnovah bodo združevali akumulacijo za skupno dogovorjene razvojne projekte za uresničevanje razvojnih zmogljivosti za izvoz na konvertibilno področje, proizvodnjo hrane in energije,
—	izenačevali bodo družbenoekonomske in druge pogoje za življenje in delo vseh delovnih ljudi ih občanov v krajevnih skupnostih, občinah in mestu kot celoti;
—	prizadevali si bodo za humanizacijo bivalnih
in delovnih pogojev in odnosov ter za splošni kulturni napredek Ljubljane;	bfskwrenigoarendm
—	zagotavljali bodo dolgoročno preskrbljenost mesta s potrebnimi količinami energije in hrane ob upoštevanju naravnih in ekoloških omejitev realnih možnosti preskrbe z energetskimi surovinami in hrano;
—	uvajali bodo delovni čas, ki bo ustrezal značilnostim delovnega procesa ter bo usklajen z organizacijami združenega dela, tako da bo prilagojen spremenjenim razmeram v gospodarstvu. Poslovni čas bodo organizirali tudi v skladu s potrebami občanov, ne da bi pri tem ovirali izvajanje osnovne dejavnosti delavcev v združenem delu;
—	pospeševali bodo odpiranje Ljubljane v širši
prostor, se vsestransko povezovali in sodelovali z drugimi organizacijami združenega dela, občinami in skupnostmi' ter razvijali medmestno sodelovanje doma in v tujini,	*
—	nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti bodo usklajevali z gospodarskimi možnostmi; predlagali
bodo uvedbo oblike združevanja sredstev za naložbe v razširjeno reprodukcijo družbenih dejavnosti po posebej dogovorjenem programu;
—	usklajevali bodo razvoj dejavnosti v prostoru ter ustvarjali kvalitetne urbane celote;
—	izboljševali bodo okolje in preprečevali njegovo nadaljnje razvrednotenje, varovali bodo naravno in pridobljeno bogastvo;
—	načrtovali in uresničevali bodo program stanovanjske graditve za pokrivanje tekočih potreb, zmanjševanje stanovanjskega primanjkljaja .iz preteklih let, za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije in barakarskih naselij;
—r samoupravno in strokovno organiziranost na področju cestnega, energetskega in komunalnega gospodarstva bodo uskladili z novimi republiškimi zakoni na teh področjih;
—	pospeševali bodo proces samoupravnega družbenega planiranja, pri katerem bodo upoštevali zahtevo po enakomerni porazdelitvi učinkov stabilizacijskih ukrepov med vse subjekte planiranja, po pravočasni vključitvi predvidenih usmeritev razvoja v obdobju 1986—1990, še zlasti na področju ekonomskih odnosov s tujino, prestrukturiranja energetike, prometa in stanovanjske gradnje ter po takšni opredelitvi nosilcev razvojnih nalog in obveznosti, da se lahko nedvoumno ugotavlja osebna in kolektivna odgovornost za izvrševanje teh nalog in obveznosti;
—	utrjevali, dodatno razvijali in krepili bodo enotni sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavnega dela družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in krajevnih skupnostih. 2 3 4
2.	člen
Sestavni del tega dogovora so tudi skupno dogovorjene obveznosti, ki jih sprejemajo podpisniki dogovora z dogovorom o skupnih temeljih planov udeležencev ljubljanskega območja za obdobje 1981—1985 in dogovorom o demeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985.
I
2.	Ustvarjanje in razporejanje dohodka
Podpisniki: izvršni svet skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
3.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije in Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva bodo usklajeno za raven mesta dajali pobude in ustvarjali pogoje, s katerimi bodo omogočili vsem ostalim podpisnikom dogovora in drugim udeležencem v procesu materialne in nematerialne proizvodnje, da bodo nenehno povečevali celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek, v tem okviru pa bistveno povečali delež celotnega prihodka, ustvarjenega s prodajo na zunanjih trgih. Njihovo kvalitetno rast bodo zagotavljali s povečevanjem deleža produktivnosti in zmanjševanjem deleža zaposlovanji.
4.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije in Mestna konferenca So-
cialistične zveze delovnega ljudstva bodo koordinatorji prizadevanj združenega dela za stabilnejše gospodarjenje ter pobudniki sporazumevanja in dogovarjanja, ki bo zagotovilo uspešnejše obvladovanje procesov družbene reprodukcije, usklajevanje kupnih in blagovnih skladov in razvijali podlage za uveljavljanje samoupravnih dohodkovnih odnosov. Udeleženci dogovora bodo pri razporejanju ustvarjenega dohodka uresničevali takšna razmerja, tako da bodo v globalu naraščala sredstva za osebno, skupno in splošno porabo počasneje od rasti dohodka. Realni osebni dohodki bodo naraščali največ v okviru gibanja produktivnosti dela. Gibanja posameznih vrst porabe se bodo opredeljevala z letnimi 'resolucijami o politiki uresničevanja družbenega plana mesta' Ljubljane.
3.	Kriteriji za razširjeno reprodukcij*
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja. Ljubljanska banka —- Gospodarska banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Invest banka — Poslovna enota Ljubljana, Ljubljanska banka — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
5.	člen
Podpisniki dogovora se zavezujejo za izvajanje kvalitetne preobrazbe ljubljanskega gospodarstva. Preusmeritev v tiste dejavnosti in proizvodnje, ki imajo najboljše pogoje za hitro rast produktivnosti', bodo uresničevali tako, da bodo pri načrtovanju in izvajanju investicij upoštevali naslednje gospodarske, socialne, prostorske in narodnoobrambne kriterije:
a)	kriterij racionalne uporabe prostora in varovanja okolja (investicije na komunalno opremljenih in prometno dostopnih zemljiščih; investicije, ki so ustrezno prostorsko opredeljene; investicije, ki' zagotavljajo usklajevanje dejavnosti v prostoru in omo-.gočajo ustvarjanje kvalitetnih urbanih celot, investicije, ki omogočajo financiranje nadomestnih zemljišč, ki ne ogrožajo kvalitete zraka, vode ih drugih naravnih bogastev, ter kulturne dediščine ter kvalitetnih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo);
—	kriteriji zagotavljanja socialne varnosti in družbeno dogovorjenih standardov delavcev (investicije, ki zagotavljajo socialno varnost delavcev, katerih delo zaradi nove investicije ni več potrebno);
—	kriterij razvijanja humanih oblik dela in bivanja (investicije, ki zaposlujejo visok delež delavcev, ki že prebivajo na lokacijah v bližini lokacije investicije);
b)	kriterij nadpovprečne razvojne in tehnološke intenzivnosti,
—	kriterij izvozne usmerjenosti,
—	kriterij visokega dohodka na zaposlenega;
—	kriterij racionalnega ih produktivnega zaposlovanja;
—	kriterij zagotavljanja materialnih, kadrovskih in drugih pogojev za nadaljnjo krepitev in podružb-
Ijanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v izrednih razmerah in v vojni;
—	kriterij zagotavljanja kontinuirane oskrbe s surovinami, energijo in repromaterialom.
Podpisniki se obvezujejo, da bodo ustvarili pogoje za to, da se bo krepila odgovornost za investicijske odločitve v delovnih kolektivih, ki o investicijah odločajo, in v drugih organih, ki sodelujejo pri zagotavljanju sredstev za investicijo.
Za izvedbo sistema spremljanja uspešnosti posameznih investicij se zadolžujejo poslovne banke, , Služba družbenega knjigovodstva, Medobčinska gospodarska zbornica, izvršni sveti občinskih skupščin ter mestni Komite za energetiko, industrijo in malo gospodarstvo.
6.	člen
Za dolgoročno uspešnost sprejetih razvojnih kriterijev 'in doseganje načrtovanih rezultatov sprejemajo podpisniki dogovora ustrezen način sankcioniranja v primerih:
—	odstopanja dejanskih doseženih rezultatov' od načrtovanih, ,
—	odstopanja posredovanih podatkov od dejanskih.
Način sankcioniranja bo enotno dogovorjen na vseh področjih in ravneh planiranja in podrobneje opredeljen v letnih dokumentih o politiki razvoja.
7.	člen	•
Podpisniki dogovora se zavezujejo za izboljšanje strukture investicij. V obdobju 1981—1985 bodo sprejemali' takšne investicijske odločitve, da bodo izboljšali razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi investicijami ter ga dosegali v razmerju 55 : 45 v korist proizvodnih investicij. V okviru povečanega deleža proizvodnih investicij se bo nadalje povečal tudi delež investicij v industrijo in s tem delež investicij v panoge, ki bistveno prispevajo k prestrukturiranju industrijske proizvodnje.
Glede na neugodna razmerja med proizvodnimi in neproizvodnimi investicijami v letih 1981 in 1982 bodo podpisniki v letih 1983—1985 podpirali sprejem takih investicijskih odločitev, ki bodo zagotovile za to leto razmerje najmanj 58:42 v korist proizvodnih investicij.
Doseženo razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi investicijami v posameznem letu izvajanja srednjeročnega plana 1981—1985 bo služilo kot izhodišče za opredeljevanje konkretnih ukrepov za izvrševanje dogovorjene politike investiranja v vsakokratni resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane v prihodnjem letu srednjeročnega obdobja 1981—1985. V njej bodo tudi opredeljeni način in oblike spremljanja doseženega razmerja med " proizvodnimi in neproizvodnimi investicijami.
4.	Zaposlovanje
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občin in mesta, Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, Jugobanka — temeljna banka_ Ljubljana, Invest banka — Poslovna enota Ljubljana, Ljubljanska banka — Stanovanjsko-ko-komunalna banka Ljubljana, Beogradska banka —
Temeljna banka Ljubljana, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
8.	člen
Podpisniki dogovora bodo pri usklajevanju planov obsega in strukture zaposlovanja izhajali iz zoženih možnosti zaposlovanja in upoštevali usmeritev, da bo rast zaposlovanja v celotnem srednjeročnem obdobju vsaj 0,9 “/o letno. Pri tem bodo upoštevali tudi potrebe, da se z ustrezno politiko in ukrepi doseže večja mobilnost delavcev, izboljšanje kvalifikacijske sestave zaposlenih, hitrejše zmanjševanje pogodbenega dela, večizmensko delo, kjer za to obstajajo pogoji in hitrejše zaposlovanje pripravnikov. Podpisniki bodo pri zaposlovanju upoštevali naslednje kriterije:
—	pri zaposlovanju bodo imeli prednost tisti delavci', ki s svojo usposobljenostjo za delo lahko največ prispevajo k hitrejšemu družbenoekonomskemu razvoju, k hitrejši dinamiki rasti itn.;
—	hitreje bodo lahko zaposlovale organizacije združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki bodo izvajale prednostne programe in ki bodo dosegale nadpovprečne rezultate v primerjavi z rezultati organizacije združenega dela iste dejavnosti, zlasti glede porasta dohodka in produktivnosti;
—	hitreje bodo lahko zaposlovale organizacije združenega dela, ki zagotavljajo, na podlagi rezultatov zaključnih računov, večjo produktivnost in večji' dohodek na zaposlenega;
—	predvsem pa bodo hitreje zaposlovale tiste organizacije združenega dela, ki bodo v skladu z izvozno usmerjenostjo gospodarstva povečevale delež celotnega prihodka, dosežen z izvozom blaga in storitev,
—	hitreje bodo zaposlovale organizacije združenega dela s področja malega gospodarstva;
—	na novo bodo lahko zaposlovale organizacije združenega dela, ki so podpisale samoupravni sporazum o pogojih zaposlovanja ter minimalnih standardih;
—	organizacije združenega dela in delovne skupnosti morajo dosledno zaustaviti rast zaposlovanja na področju režijsko-administrativnih del;
—	organizacije združenega dela bodo skrbele in vodile tako kadrovsko politiko, da bo zagotovljena pravočasna reprodukcija kadrov;
—	organizacije združenega dela bodo v razvojnih programih upoštevale možnosti za usposabljanje in pridobivanje kadrov ter izdelale programe za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo;
—	občinska in mestna skupnost za zaposlovanje bodo urejale zaposlovanje skozi samoupravne sporazume o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja.
5.	Cene
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Skupnost za cene mesta Ljubljane, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije.
9.	člen
Podpisniki dogovora bodo v skladu s protinflaclj-skim programom vodili restriktivno politiko cen in s tem prispevali k upočasnjeni dinamiki rasti cen in življenjskih stroškov. Pri izvajanju politike cen iz
pristojnosti skupnosti za cene mesta Ljubljane bodo upoštevali samoupravne odločitve OZD, nujnost odpravljanja nesorazmerij v cenah in s tem pridobivanju dohodka: podpisniki bodo pripravili kriterije in merila ter program za postopno uveljavljanje ekonomskih zakonitosti in kriterijev pri oblikovanju cen, ki so v pristojnosti mestne skupnosti.
6.	Ekonomski odnosi s tujino
Podpisniki': izvršni sveti skupščin občin in mesta. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja. Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Invest banka — Poslovna enota Ljubljana, Ljubljanska banka — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, Beo-gradstea banka — Temeljna banka Ljubljana, Center ■za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, Univerza Edvarda Kardelja, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
10.	člen
Podpisniki tega dogovora si bodo prizadevali za bistveno povečanje'obsega ekonomskih odnosov s tu-|jino, ki jih bodo trajno obravnavali kot temeljno izhodišče svojega razvoja in razvojne politike. Povečanju obsega izvoza bodo podredili tudi oskrbljenost domačega trga, razen pri osnovni preskrbi prebivalstva in preskrbi gospodarstva z reprodukcijskim materialom za izvoz izdelkov višje stopnje predelave.
Podpisniki bodo sprejeli ukrepe in dajali pobude za:
—	povečanje obsega izvoza blaga bistveno hitreje kot bo naraščal družbeni proizvod, tako da bo v povprečju realni izvoz blaga naraščal po povprečni1 letni stopnji 10,8 °/o, delež izvoza v družbenem proizvodu pa se bo povečal od 27e/o na 38 %> na koncu srednjeročnega obdobja;
—	bistveno hitrejše povečanje izvoza blaga na konvertibilno področje kot bo v povprečju naraščal realni izvoz blaga; v obdobju 1981—1985 bo izvoz blaga na konvertibilno področje naraščal po povprečni letni stopnji 13 %;
—	zmanjševanje uvoza blaga, tako da se bo ta zniževal po povprečni' letni stopnji — 2,6 ”/0;
—	postopno spreminjanje regionalne usmerjeno-.sti zunanjetrgovinske menjave v skladu s sklepi neuvrščenih držav na konferenci v Colombu in Havani. Delež menjave z deželami v razvoju se bo' povečal od 15 »/o na 20%;
—	dajanje prednosti uvozu reprodukcijskega materiala, surovin, rezervnih delov, opreme in višjim oblikam menjave. Uvoz blaga za široko porabo bodo v okviru možnosti omejili le na življenjsko nujne dobrine;
—	vlaganja na osnovi dohodkovnih odnosov v druge republike in pokrajine za zmanjševanje odvisnosti od uvoza energije, surovin in reprodukcijskega materiala;
—	pospeševanje medsebojnega povezovanja na enotnem jugoslovanskem trgu za zagotavljanje večjega obsega izvoza blaga in Storitev, za enotnejše in celovitejše nastopanje na tujih tržiščih in večji devizni priliv
—	pospeševanje razvoja znanstveno-raziskovalne-ga dela, predvsem v smeri krepitve njegovih funkcij pri povečevanju izvoznih učirikov združenega dela;
—	pri dodeljevanju dopolnilnih sredstev bodo banke upoštevale vse naštete opredelitve, poleg tega pa še: razvijanje višjih in trajnejših oblik ekonomskega sodelovanja s tujino, povečanje neblagovnih deviznih prilivov in razvijanje ekonomskega sodelovanja z obmejnimi območji;
—	pospeševanje stimulativnega varčevanja preko deviznih hranilnih vlog z namenom razreševanja stanovanjskih problemov zdomcev ih možnosti njihovega zaposlovanja v'malem gospodarstvu.
11.	člen
Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, banke v Ljubljani se obvezujejo, da bodo v letu 1982 oblikovali skupne predloge za enotno strokovno in nepristransko presojo vseh oblik trajnejšega poslovno-tehničnega in proizvodnega sodelovanja organizacij združenega dela s tujimi partnerji (licence, patenti, kooperacije, skupna vlaganja ipd.). Pri oblikovanju predlogov bodo sodelovale tudi ustrezne visokošolske in znanstvene organizacije.
7.	Energetska oskrba
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana, Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Invest banka — Poslovna- enota Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Ljubljanska banka — Stanovanj sko-komunalna banka, Poslovna skupnost za realizacijo programa gazifikacije v SR Sloveniji, Temeljna samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana, DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana mesto in Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana okolica, Delovna organizacija Kurivoprodaja, Železniško gospodarstvo — Železniška transportna organizacija Ljubljana, Geološki zavod Ljubljana, DO Energetika — Poslovna skupnost za izgradnjo EITC Dolsko Ljubljana, Petrol — Delovna organizacija Trgovina.
12.	člen
Podpisniki dogovora se obvezujejo, da bodo:
—	načrtovani razvoj uskladili z realnimi možnostmi energetske oskrbe;
—	sprejeli ukrepe za racionalno porabo in omejitve porabe vseh vrst energije in energetskih surovin;
—	pri gradnji vseh objektov dosledno; upoštevali normative za toplotno izolacijo, da se zmanjšajo toplotne izgube na minimum;
—	pri izvajanju vseh načrtovanih naložb zagotovili zadostno energijo ter zamenljivost in skladnost energetske oskrbe s potrebnimi vrstami energije;
—	s pospeševanjem centralnih energetskih sistemov zmanjšali' energetske izgube in omogočili zaščito in očuvanje okolja ter zraka;
—	zagotovili sredstva in primarno energetsko gorivo za energetski vir sistema daljinske oskrbe s to-
plotno energijo, za pripravo obstoječega omrežja in distribucijo zemeljskega plina in polnilnico tekočega naftnega plina;
—	razvijali in pospešeno uvajali uporabo tistih vrst energije, ki jih je objektivno možno uporabljati na območju ljubljanskih občin, pa je bila njihova uporaba doslej premajhna;
—	raziskati možnosti za uporabo nuklearne energije, ki bi dolgoročno reševala energetske potrebe Ljubljane in prispevala pomemben delež k izboljšanju energetske situacije v Sloveniji;
—	v zvezi z energetskimi potrebami Ljubljane intenzivirati raziskave energetskih surovin ter uvajanje novih energetskih virov doma in v deželah v razvoju.
II.	TEMELJI UREJANJA PROSTORA IN VAROVANJA OKOLJA
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, samoupravne stanovanjske skupnosti, občin in mesta, komunalne skupnosti ljubljanskih občin, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, kmetijsko-zemljiške skupnosti, Območna vodna skupnost Ljubljanica Sava, Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-leLnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane, Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet, Komunalno podjetje Ljubljana in druge organizacije združenega dela za urejanje okolja. Delovni organizaciji za individualno komunalno porabo. Sestavljena organizacija združenega dela Integral — Delovna organizacija Ljubljanski potniški promet, DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana mesto in Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana okolica. Delovna organizacija Savske elejitparne, Ljubljanska banka — Stanovanjsko komurialna-banka Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo ljubljanskega območia, samoupravne interesne skupnosti za družbene dejavnosti, Zavod za izgradnjo Ljubljane
13.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo zagotavljali enakomernejšo in medsebojno usklajeno razporeditev vseh dejavnosti v prostoru, pri čemer bodo pospeševali usmerjanje teh dejavnosti na manj razvita območja in izven ljubljanskih občin v skladu z dolgoročnejšimi razvojnimi nyqef}tvami in na podlagi sprejetih obveznosti v planskih aktih na medobčinski in republiški ravni. Vsa navedena področja bodo podpisniki usklajevali tako, da bodo organizirali skupino za pripravo dolgoročnih družbenih planov ter prostorskih in urbanističnih načrtov.
14.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, Stanovanjske skupnosti občin to mesta, Kmetijsko-zemljiške skupnosti, samoupravna interesna skupnost za gospodarstvo ljubljanskega območja, Območna vodna skupnost kiubljanica-Sava. Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje HHetnega programa izgradnje cegtnega omrežja mesta Ljubljane in Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet se ob-
vezujejo, da bodo na področju urejanja prostora usklajeno m pravočasno pripravljali geodetsko in drugo dokumentacijo in posegali v prostor v skladu s tem dogovorom in v skladu z dolgoročnimi in policentričnimi zasnovami na ospnvi znanstvenih spoznanj.
15.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta, Komunalne skupnosti ljubljanskih občin in njihova zveza. Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet. Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane in drugi uporabniki dokumentacije geodetske službe se obvezujejo pravočasno zagotoviti sredstva za nastavitev in ažuriranje potrebne dokumentacije in da bodo zagotavljali pogoje (kadri, oprema) kot osnovg za izvajanje predvidenih prostorskih posegov in zemljiške politike po obstoječih predpisih, dogovorjenih nalogah in po prioritetah. .
16.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta, Komunalne skupnosti ljubljanskih občin in njihova zveza, Območna samoupravna .interesna skupnost za PTT promet in Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10 letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane se obvezujejo, da bodo zagotovili pridobivanje kvalitetnih urbanističnih rešitev pri obstoječih. noveliranih urbanističnih m drugih načrtih mesta in naselij m izvajali usklajen nadzor za izgradnjo in obnovo sosesk, objektov in primestnih naselij.
Podpisniki dogovora se obvezujejo, da bodo pri načrtovanju razvoja in sprejemanju odločitev upoštevali nujnost nastajanja'središč združenega življenja prebivalcev v posameznih delih mesta Ljubljane in drugih naseljih na območju ljubljanskih občin.
17.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta, Komunalne skupnosti ljubljanskih občin in njihova zveza bodo združevali sredstva za pravočasno pridobivanje gradbenih ‘zemljišč, usklajevali potrebe ter uveljavili dosledno družbeno kontrolo na celotnem področju zemljiške politike
Podpisniki dogovora morajo zagotoviti v naslednjem srednjeročnem obdobju, v skladu z že sprejetimi in predvidenimi urbanističnimi odločitvami’ mesta enotno politiko pridobivanja in urejanja stavbnih zemlejišč ter pravočasno in med seboj usklajeno naročanje in sprejemanje urbanistične dokumentacije.
Enotno in "obvezno evidenco vseh naročil prostor-sko-urbanistične in lokacijske dokumentacije ter evidenco pravnega stanja, ki se nanaša na sprejeto urbanistično dokumentacijo. Enotno evidenco vseh naročil in pravnega stanja bo opravljal zavod za družbeno planiranje Rjubljapa in o tem dvakrat letpo poročal izvršnim svetom skupščin občin in mesta Ljubljane.
18.	člen
V cilju zagotovitve smotrnejšega razvoja stanovanjske graditve na nranjšem številu gradbišč ter upoštevaje razvojno strategijo celotnega mestpega prostora bodo izvršni sveti skupščin občin in mesta.
samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti združevali sredstva za naročanje in izdelavo urbanistične dokumentacije. Obenem bodo sporazumno določili skrbnika združenih sredstev, ki bo pred zaključkom vsakega koledarskega leta pripravil podroben rokovni pregled, za koliko stanovanjskih enot je že pripravljena in potrebna urbanistična dokumentacija, za koliko enot je dokumentacija v postopku potrditve, za koliko enot je dokumentacija v pripravi (z rojcom dovršitve) in za kohko stanovanjskih enot so pripravljena naročila za izdelavo urbanistične dokumentacije.
19.	člen
Izvršni sveti' skupščin občin in mesta, Komunalne skupnosti občin in njihova zveza, DBS Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana mesto in Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana okolica ter Delovna organizacija Savske elektrarne, Območna vodna skupnost Ljubljanica— Sava, kmetijsko-zemljiške skupnosti in samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo ljubljanskega območja se obvezujejo, da bodo na področju vodnega gospodarstva izvajali 'usklajene posege v prostoru, skrbeli za varstvo Save, uskladili programiranje, načrtovanje in izvajanje vodnoregulacijskih posegov s hidroenergetskimi objekti na Savi ter gozdnogospodarskimi in kmetijskimi projekti na celotnem območju Barja in ljubljanskih vodotokov.
20.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje, komunalne skupnosti občin in njihova zveza bodo sprejemale takšne medsebojne usklajene odločitve s področja materialne proizvodnje, ki bodo pri poseganju v prostor zagotavljale povezavo kvalitetnih urbanističnih, arhitektonskih, tehnoloških, tehničnih in ekoloških rešitev tako pri novogradnjah kot rekonstrukcijah objektov in naprav.
21.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, mestne in občinske samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti se obvezujejo, da bodo sprejemali takšne medsebojne usklajene odločitve na ravni mesta, ki bodo zagotavljale vsestransko smotrno razporeditev objektov s področja družbenih dejavnosti.
Podpisniki se obvezujejo, da bodo pridobivali kvalitetne in prilagojene objekte in dobre arhitektonske, rešitve praviloma z javnimi natečaji, pri čemer bodo dajali prednost rešitvam, ki bodo upoštevale merila in kriterije, ki jih vsebujeta ta dogovor in družbeni plan mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985.
22.	člen
Podpisniki dogovora se obvezujejo, da bodo zagotovili sočasnost in usklajenost načrtovanja in izvedbe vseh akcij, ki predstavljajo izgradnjo zaključnih programov primarne infrastrukture za realizacijo proizvodnih, stanovanjskih in drugih dejavnosti na nekem območju, ki deluje kot razvojno zaokrožena celota.
Podpisniki dogovora bodo izvajali naloge in ukrepe za izboljšanje stanja v onesnaženem okolju, pri
čemer bodo dali posebno pozornost izvajanju nujnih nalog, potrebnih za takojšnjo zaščito pitne vode.
23.	člen
Podpisniki dogovora bodo pri načrtovanju sosesk in posameznih objektov upoštevali traso Poti spominov in tovarištva ter dogovorjeni- in usklajeni potek trase vključevali v urbanistično in izvedbeno dokumentacijo.
Izvršni1 sveti skupščin občin in mesta bodo pospešeno pridobivali jjemljišča za izgradnjo Poti spominov in tovarištva na osnovi terminskega plana izgradnje in skladno z lokacijsko dokumentacijo.
III.	TEMELJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Podpisniki: Izvršni sveti skupščin občin in mesta. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Ljubljanska banjca — Gospodarska banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Invest banka — poslovalna enota Ljubljana, Ljubljanska banka — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana.
24.	člen
Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo prihodnji gospodarski razvoj mesta načrtovali na razvoju tehnološl«) m razvojno intenzivnih dejavnosti, v njihovem okviru pa predvsem tistih, ki predstavljajo podlago za splošen dvig tehnično-tehnolo-ške ravni vsega združenega dela in za njegovo usposobitev za uspešnejše nastopanje na domačem in tujem trgu.
Zato bodo v okviru kriterijev, ki jih sprejemamo v 5. členu tega dogovora, dajali prednost proizvodnitn programom: strojegradnje, elektronske in elektroindustrije, kemične industrije, dejavnosti zunanje trgovine v povezavi s proizvodnjo, inžiniring dejavnosti, ki poleg proizvodnje ih trgovine vključujejo projektiranje, geološko in raziskovalno delo, prav tako bomo kot prednostno razvojno dejavnost pospeševali naložbe v proizvodnjo osnovnih kmetijskih pridelkov.
Pri načrtbvanju naložb na področju tistih gospodarskih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju lokalno-regionalnih potreb, zlasti agroživilstva ter v okviru tega preskrbe s kmetijskimi izdelki ter komunalne energetike bodo podpisniki dogovora upoštevali širši družbeni interes. Zato kriteriji dohodka na zaposlenega in drugi ekonomski kriteriji, pri presoji naložb v te dejavnosti ne bodo odločilni, vendar se bodo smiselno uporabljali.
Pri načrtovanju naložb v druge dejavnosti bodo upoštevali prednostno predvsem tiste dejavnosti, v katerih že dosedanja stopnja razvoja omogoča doseganje visokegadohodka na zaposlenegain ki so tudi v drugih pogledih usoglašene s kriteriji v 5. členu, vendar zlasti na daljši rok ne zadovoljujejo zahteve po tehnološki in razvojni intenzivnosti. Naložbe v te dejavnosti bodo v največji meri usmerjali v. modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih tehnologij in opreme, kar naj zagotovi njihov maksimalni učinek.
Na območju Šiške:
1.	Temeljni razvoj dejavnosti materialne proizvodnje
Industrija
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta,' Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja. Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Invest banka — poslovna enota Ljubljana, Ljubljanska banka — Stanovanj sko-komunalna banka Ljubljana, Delovna organizacija Titovi zavodi Litostroj, DO Indos, Sestavljena organizacija združenega dela Iskra, Delovna organizacija Izolirka, Delovna organizacija Termika, Delovna organizacija Lek, Sestavljena organizacija združenega dela Kemija, PAP podjetje za avtomatizacijo prometa, Sestavljena organizacija združenega dela IMP •— industrijska montažna podjetja, Poslovna skupnost za izgradnjo EITC Dolsko, Občinske komunalne skupnosti in zveza Komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, DO Avtomontaža, Pluta! Ljubljana, DO Mladinska knjiga TOZD Tiskarna, TIBA Električni stroji POZD, SOZD HP Kolinska, Služba družbenega knjgovodstva — Podružnica Ljubljana.
25.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane "bodo usmerjali gradnjo novih industrijskih objektov v naslednje, industrijske cone:
Na območju Moste-Polje:
— MP 2 ob Šmartinski cesti: javna skladišča, lahka predelovalna industrija, gradbena industrija;
— MP 3 Moste-Polje:
lahka kovinska in predelovalna industrija,
tekstilna industrija,
kontejnerski termihal, Terminal MPP,
BTC (blagovno-transportni center Javna skladišča) ;
— MP 4 Zalog: .
ekološko sprejemljiva predelovalna industrija;
,	MP-6, MP-6/1 Zalog:
lahka predelovalna industrija živilska industrija;
— MM-4 Moste-Fužine:	1
komunalno-infrastrukturni objekti, mak) gospodarstvo;
— MP-7 Vevče:
Papirna industrija;
— MP-10 Dolsko:
skladišče tekočih goriv in plina;
Na območju Bežigrada:
— BP-5:
grafična in grafičnopredelovalna industrija;
— BP-10 Nadgorica—Ježa
ekološko sprejemljiva (čista) industrija, prodajna skladišča;
— BP-12:
proizvodnja energije, (nuklearna energija). Komunalno energetski objekti (za potrebe Komunalne energetike);
— BP-203 Podgorica-Sentj akob:
ekološko sprejemljiva kemična industrija.
— SP-2 Litostroj:
kovinska industrija, ■ farmacevtska industrija, lahka predelovalna industrija;
— ŠM-1/1:
komunalna dejavnost;
— ŠM-1/2, ŠM-1/3 in del ŠM-1/4: plinska dejavnost, gradbeno servisna dejavnost;
— ŠP-3 Stegne: elektroindustrij a, kovinska industrija;
— ŠP-4, SP-5:
kovinska industrija, elektro industrija, grafična industrija;
— del cone ŠS 101, SS 1/1 in SP 1: živilska industrija;
— ŠP 218/1 Vodice: kemična industrija;
— ŠP-11 Stanežiče:
ekološko sprejemljiva (čista) industrija MEP-1/2 Medvode:
ekološko sprejemljiva kemična industrija, tekstilna industrija, kovinska industrija;
Na območju Vič-Rudnik:
— VP-6 Vrhovci:
‘ elektro industrija,
lahka predelovalna industrija; ,
— VP-3/3, Cesta v Mestni log: lahka predelovalna industrija;
— RP-3/2, 3/1 Lavrica:
lahka predelovalna industrija;
— VP-213 Horjul:
lahka predelovalna Industrija;
— VP-205 Kamnik pod Krimom: lahka predelovalna industrija;
— VP-201 Polhov gradeč:
lahka predelovalna industrija;
— VP-4 ob Cesti dveh cesarjev: lahka predelovalna industrija, gradbena industrija, skladišča;
— VP-245/1 Škofljica: lesna industrija, lahka predelovalna Industrija;
— RP-2 Rudnik:
lahka predelovalna industrija, prodajna skladišča, terminal cestno-tovornega prometa, malo gospodarstvo.
Namembnost con bo dokončno opredeljena z dolgoročnim planom mesta Ljubljane, do tedaj je možna sprememba namembnosti le po postopku sprememb in dopolnitev tega dogovora. To velja tudi za opredelitev namembnosti tistih industrijskih con, ki v tem členu niso poimenovane.
Gradnja industrijskih objektov na obstoječih lokacijah (razširitve, rekonstrukcije ipd.) je možna v skladu s postopkom in pod pogoji, M jih ta dogovor opredeljuje za gradnjo v industrijskih conah.
' Podpisniki dogovora se bodo do konca leta 1982 dogovorili, zaradi zoženih materialnih možnosti komunalnega opremljanja, v katere cone bodo prioritetno usmerjene gospodarske investicije v tem srednjeročnem obdobju in po letu 1985.
26.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, Gospodarska-zbornica občin ljubljanskega območja, občinske komunalne skupnosti in Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in temeljne banke bodo dajale pobude za merila, pogoje in način financiranja izgradnje posameznih celovitih industrijskih con s samoupravnim sporazumevanjem investitorjev oziroma vsega ljubljanskega gospodarstva preko politike izenačevanja cen komunalnega opremljanja zemljišč v Ljubljani.
S prelivanjem tako zbranih finančnih sredstev bomo izenačili prispevke za pripravo in komunalno opremo zemljišč za:
—	gradnjo industrijskih objektov v posameznih industrijskih conah petih ljubljanskih občin ter za
—	gradnjo industrijskih objektov v vrzelih že opremljenega, urbanega 'zemljišča (na obstoječih industrijskih lokacijah). S tem bodo podane realne možnosti usmerjanja novih industrijskih objektov.
V	modelu financiranja priprave in komunalne opreme zemljišča industrijskih con se mora upoštevati, da se bodo cone, zaradi svoje selektivne vsebinske usmerjenosti, izgrajevale daljše časovno obdobje.
27.	člen
Podpisniki se zavezujejo, da bodo za izvajanje kvalitetne preobrazbe ljubljanskega gospodarstva upoštevali kriterije prestrukturiranja gospodarstva za področje industrije, ki so opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985.
V	industriji, razen v elektrogospodarstvu in pridobivanju premoga, nafte.' zemeljskega plina, rud, barvastih kovin in nekovinskih rudnin, kjer bodo uporabljena specifična merila, bodo upoštevali naslednje kriterije:
1.	Minimalni zahtevi glede ustvarjanja višjega dohodka ustreza proizvodni oziroma investicijski program. ki zagqtavlja letni dohodek na delavca najmanj v višini 400.000 din, izražen v cenah iz leta 1979,. in 0,30 dinarjev dohodka na uporabljen dinar investicijskih sredstev, upoštevajoč stopnjo sredstev za reprodukcijo v višini najmanj 14,5 "/o.
2.	Novi proizvodni programi oziroma investicijski projekti izpolnjujejo minimalne zahteve izvozne usmerjenosti. če predvidevajo vsaj 50 %> svoje proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje in pozitivni plačilnobilančni učinek v konvertibilnih devizah, pri čemer mora izračun temeljiti na metodologiji za vrednotenje neto deviznega učinka, ki ga bo sprejela komisija za oceno investicij v SR Sloveniji v sodelovanju z Ljubljansko banko — združeno banko. Izvoz osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) se tu ne upošteva.
Šteje se, da minimalno zahtevo kriterija izvozne usmerjenosti zadovoljujejo tudi investicijski' projekti in programi, ki za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu
deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) in osnovnih prehrambenih proizvodov. Pri teh programih mora biti izpolnjen pogoj, da devizni odliv v konvertibilnih devizah ne sme biti večji od polovice ene tretjine vrednosti nove proizvodnje.
3.	Proizvodni oziroma investicijski programi izpolnjujejo minimalne zahte've glede kriterija razvojno-tehnološke Intenzivnosti, če ustrezajo eni izmed naslednjih dveh skupin zahtev:
a)	delež nabavne vrednosti avtomatiziranih de-
lovnih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav, ki jih predvideva projekt oziroma program, je vsaj 80 odstbtkov;	. _
— projekt oziroma program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 3 "/o od planiranega bruto dohodka;
b)	delež delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo znaša vsaj 15°/o skupnega števila predvidenih zaposlenih delavcev,
program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 6 "/o od planiranega bruto dohodka (dohodka, povečanega za amortizacijo po minimalnih stopnjah)
4.	Proizvodnji oziroma investicijski program ustreza kriteriju smotrne rabe energije, če predvidena proizvodnja porabe energije ne presega 0.3 tj. milijon din bruto dohodka.
5.	Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalne rabe osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin, če njihova skupna poraba (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) ne presega 0.8 denarnih enot na denarno enoto bruto dohodka.
9. Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterije, racionalnega zaposlovanja, če predvidena proizvodnja ne zahteva več kot 2 delavca v bazični industriji ofiroma ne. več kot 6 delavcev v predelovalni industriji na 10 milijonov din vrednosti investicij v opremo.
Navedene zahteve se poostrijo ali ublažijo s korektivnim faktorjem, ki izraža različnost delovnih rezerv po občinah:
Ljubljana	Bežigrad	0.080'
Ljubljana	Center	.0.000
Ljubljana	Moste-Polje	0,168
Ljubljana	Šiška	0,108
Ljubljana	Vič-Rudnik	0,474
7.	Prostorsko ekološke zahteve oziroma omejitve so naslednje:
Zemljišč, ki’ po svojih lastnostih ustrezajo prvi kategoriji kmetijskih zemljišč, ni moč uporabiti za stavbna zemljišča.' Izjema so za industrijo določena območja oziroma cone, stanovanjska zazidava s stanovanjsko gostoto nad 250 stanovalcev na ha in infrastrukturni objekti in naprave, če za to ni mogoče uporabiti drugih površin in če jih vključujejo družbeni plani občin. V infrastrukturo spadajo energetski, prometni, komunalni in vodnogospodarski objekti in naprave.
Občine bodo v skladu s svojimi specifičnimi razmerami to prostorsko-eicološko omejitev po potrebi zaostrile.
Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati, če z njim ni zagotovljeno vprašanje tehnološke vode v enaki kakovosti, kot je voda sprejemnika, pri čemer vrnjena voda ne sme biti slabša od drugega kakovostnega razreda.
Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati, če predvideva uporabo pitne vode za tehnološko vodo. Za izjemo šteje tehnološko pogojena uporaba pitne vode oziroma če poraba ne presega 500 m3 na milijon din bruto dohodka.
Da bi zagotovili skupno urejanje določenih ekoloških problemov, je le v območju oziroma conah, določenih za industrijo izven naselij, moč graditi nove gospodarske objekte, ki:
—	imajo škodljive vplive na okolje, ki se jim ni
moč izogniti,	v
—	povzročajo prekomerne prometne obremenitve.
Predlagane lokacije za investicijski program ni moč odobriti, če več kot ena četrtina predvidoma zaposlenih na tej lokaciji potrebuje več kot pol ure vožnje na delo z javnim prometnim sredstvom ali je njihovo bivališče oddaljeno več kot 20 krn, merjeno po prometnicah.
28.	člen
Podpisniki dogovora se zavezujejo, da bodo v Ljubljani dajali pobude in usmerjali vlaganja za realizacijo ključnih proizvodnih programov v naslednjih industrijskih skupinah, ki so osnova za tehnološki razvoj vsega združenega dela s ciljem prestrukturiranja ljubljanskega gospodarstva:
—	strojegradnja,
—	računalništvo,
—	elektronika z nadaljnjim razvojem laserske tehnike,
—	mikroelektronika,
—	proizvodnja termoizolacijskih materialov,
—	bazična in predelovalna kemija,
—	elementi, naprave in sistemi za avtomatizacijo v železniškem in cestnem prometu, industriji, elektrogospodarstvu ipd.
V okviru teh industrijskih skupin bodo prednostno obravnavani investicijski programi skladno s 27. členom tega dogovora. V okviru teh prednostnih industrij sk'h skupin bodo podpisniki podpirali samo programe, usklajene v okviru industrijskih asociacij, kot tudi med njimi, ter za katere bodo na osnovi samoupravnih sporazumov OZD in bank zagotovljena investicijska sredstva oziroma zaključene finančne konstrukcije.
Podpisniki dogovora bodo do leta 1985 izvedli naslednje investicije, ki ustrezajo kriterijem iz 27. člena dogovora:
a) investicije, ki so izvozno usmerjene na konvertibilno področje in spreminjajo gospodarsko strukturo:
1.	Iskra — TOZD	razširitev in modernizacija
Feri ti	proizvodnje
2.	Lek — TOZD
Kemija
3 SOZD Kemija —
Donit
fleksibilne organske sinteze rekonstrukcija, modernizacija in povečanje proizvodnje filtrov
rekonstrukcija, modernizacija in razširitev proizvodnje laminatov
4.	SOZD Kemija — Color
5.	SOZD Kemija — Teol
6.	HP Kolinska — TOZD Tovarna hranil
7.	Avtomontaža —n TOZD Tovarna grelnih naprav
8.	Aero Tovarna Celuloze Medvode
9.	Plutal
10.	ZPS Litostroj
11.	Mladinska knjiga — TOZD Tiskarna
12.	Lesnina
rekonstrukcija in razširitev proizvodnje poliestrov površinsko aktivne snovi in holinklorid
predelava govejega in kokošjega mesa
izgradnja tovarne grelnih naprav
rekonstrukcija proizvodnje celuloze
modernizacija proizvodnje zapiralne embalaže razširitev proizvodnje elektroenergetske opreme razširitev in modernizacija tiskarne
gradbeno servisni center
b)	Investicije v pridobivanju deficitarnih surovin:
povečanje proizvodnje vodikovega peroksida izgradnja tovarne penta-eritritola
rekonstrukcija obrata termoizolacijskih smol
c)	investicije, ki pomenijo tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in povečujejo izvoz:
1. SOZD Kemija — Belinka
2. SOZD Kemija — Donit
1.	POZD Tiba
2.	ZPS Litostroj
3.	DO Avtomontaža — TOZD TV
4.	SOZD Kemija — Polikem — Trgovina
povečanje proizvodnje
elektromotorjev
jeklolivarna
Izgradnja proizvodno skladiščne hale za montažo TAM'
blagovno-transportno distribucijski in proizvodni center kemije
Odbor podpisnikov dogovora bo na pobudo organizacij združenega dela, ki nameravajo investirati, najmanj enkrat letno obravnaval njihove predloge in z investicijskimi programi, ki bodo ustrezali opredelitvam v 2. odstavku tega člena dopolnil ta člen.
29.	člen
GZ bo skupaj z izvršnimi sveti občin in mesta vzpodbujala industrijske OZD, da bodo na osnovi svojih programov hitreje prenašale v kooperacijsko proizvodnjo drobnemu gospodarstvu tiste programe proizvodnje nekaterih polizdelkov in sklopov, ki jih sedaj uvažamo ali predstavljamo maloserijsko proizvodnjo. -Takšni programi bodo vzpodbuda za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva ter spodbuda za prizadevanje in sovlaganje sredstev OZD z namenom smotrnejše delitve dela in večanja izvoznih možnosti z maksimalno udeležbo svojega znanja in dela.
30.	člen
Podpisniki dogovora bodo nosilce industrijskega razvoja usmerjali tako, da bodo le-ti pri načrtovanju proizvodnje in izvajanju investicij upoštevali interese splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V investicijskih programih bodo zato posebej prikazani: usklajenost nameravane investicije S smernicami ir) vojaško-politično oceno pristojnih organov za splošno ljudsko obrambo, pomembnost tehnološkega procesa, proizvodov in surovin z obrambnega vidika, upoštevajoč kategorizacijo proizvodov in storitev po nomenklaturi za proizvodnjo iri storitve v vojni in možnosti za obratovanje v vojnih razmerah (možnosti za preusmeritev proizvodnje, možnosti nadomestitve deficitarnih surovin in repromaterialov z domačimi).
Trgovina
Podpisniki: Sestavljena organizacija združenega dela Elektrotehna, Sestavljena organizacija združenega dela Emona, Sestavljena organizacija združenega dela Mercator, Sestavljena organizacija združenega dela KIT, Sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka — organizacija združenega dela s sedežem na področju Ljubljane, Sestavljena organizacija združenega dela Nama, Sestavljena organizacija združenega dela Moda, Delovna organizacija Agrotehrii-ka-Gruda, Petrol — Delovna organizacija Trgovina, Delovna organizacija Lesnina, Delovna organizacija Metalka, Poslovna skupnost IRIS, Delovna organizacija Kurivoprodaja, Sestavljena organizacija združenega dela Kemija, Sestavljena organizacija združenega dela Iskra, Delovna organizacija Intertrade, Delovna organizacija Jugotekstil Ona-On, Delovna organizacija Jugotekstil-Impex, Sestavljena organizacija združenega dela HP, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Gospodarsko razstavišče, Slovenijales — Delovna organizacija Trgovina, Delovna organizacija Žičnica, Delovna organizacija Sora
31.	člen
Podpisniki dogovora se zavezujejo, da se. bodo v okviru razvojnih programov samoupravno dohodkovno povezovali s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, ki sodelujejo pri pretoku blaga, organizacijami združenega dela, skupno načrtovali proizvodnjo in prodajo, združevali sredstva za skupne naložbe in sprejemali skupne odločitve v okviru dohodkovne povezanosti.
Na področju zunanje trgovine se zavezujejo za:
—	dogovorjeno razmerje med izvozom in uvozom;
—	skupno nastopanje na zunanjem trgu in trajnejše povezovanje s poslovnimi partnerji;
—	prenos tehnologije na domače principate;
—	usmerjenost na konvertibilni izvoz in doseganje dogovorjenega razmerja med izvozom in uvozom ter preusmerjanje kadrov od sedanje uvozne orientiranosti k pospešenemu delovanju na področju izvoza;
—	skupno nastopanje na tujih trgih ter pospeševanje konvertibilnega izvoza sočasno s preusmeritvijo proizvodnje na izrabo domačih surovin in repro-materiala;
—	izboljšanje zunanje trgovinske bilance;
—	odpravljanje nelojalne konkurence;
—	prednostni red novih naložb.
Na področju trgovine na debelo bodo zagotovili:
—	samoupravno povezovanje s proizvodnjo in trgovino med seboj;
—	uveljavljanje načela enotnega jugoslovanskega
trga;
—	delitev dela;
—	združevanje sredstev za prednostne investicije.
Na področju trgovine na drobno se zavezujejo za:
—	prednostni razvoj trgovske mreže osnovne preskrbe v Ljubljani; članice SIS za preskrbo bodo sprejele sporazum o prednostnem vrstnem redu in združevanju sredstev za gradnjo trgovin za osnovno preskrbo do konca leta 1982; z združevanjem sredstev bodo zagotovile izgradnjo trgovin osnovne preskrbe predvsem osnovne preskrbe, predvsem v novih stanovanjskih soseskah in v mestnih in primestnih naseljih, kjer je prodajna površina blaga osnovne preskrbe na prebivalca nezadovoljiva;
—	modernizacijo in specializacijo že obstoječih trgovinskih objektov;
—	prilagoditev delovnega časa potrebam potrošnikov;
—	izvajanje obveznosti in nalog v okviru preskrbe Ljubljane;
—	izboljšanje kakovosti, založenosti, izbire in boljše usluge;
—	povezovanje z dobavitelji in proizvajalci na osnovi dohodkovnih odnosov;
—	investicije v drobno-prodajno mrežo trgovin za mlečne proizvode z zajtrkovalnicami in specializirane tehnične trgovine z organiziranim strokovnim posredovanjem;
—	specializacijo drobno-prodajnih trgovin v centrih ter vključevanje v program prenove starih mestnih predelov.
32.	člen
Članice Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja bodo v okviru mesta ,in republik dale poudarek vsebinski' širitvi programa in postopno preusmerjale razvoj gospodarskega razstavišča v gospo-darsko-poslovni center. S tem bodo zagotavljale pogoje za večjo medsebojno izmenjavo dosežkov in sodelovanje ter boljšo ponudbo in informiranost potrošnikov.
33.	člen
Trgovinske organizacije Sestavljena organizacija združenega dela Emona, Sestavljena organizacija ždruženega dela Mercator in Sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka bodo oblikovale in vzdrževale tržne rezerve pomembnejših proizvodov vsakdanje rabe.
Trgovinski organizaciji Petrol in Kurivoprodaja pa bosta oblikovali'rezerve energetskih surovin.
Gostinstvo in turizem
Podpisniki: Sestavljena organizacija združenega dela GHT — združeno gostinsko, hotelsko turistično podjetje, Sestavljena organizacija združenega dela Emona, Sestavljena organizacija združenega dela ABt Pomurka — organizacije združenega dela s sedežem na področju Ljubljane, Delovna organizacija Kompas, Sestavljena organizacija združenega dela Mercator, Ljubljanska turistična zveza, Ljubljanska turistična poslovna skupnost, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja.
34.	člen
Organizacije združenega dela gostinstva, turističnega posredovanja in gospodarstva, pogodbene organizacije združenega dela, zasebni gostinci ter orga-
nizacije združenega dela, skupnosti in organizacije, ki dopolnjujejo m oblikujejo turistično ponudbo mesta bodo sklenile samoupravni sporazum, na osnovi katerega bodo zagotavljale:
—	enoten nastop na domačem in tujem tržišču;
—	pospešen razvoj turističnih dejavnosti, ki zagotavljajo večji neto devizni priliv (tranzitni, poslovni in kongresni turizem);
—	združevanje sredstev za splošno in skupno turistično propagando in informativno službo;
■— enoten program prireditev in akcij za turistično poživitev Ljubljane.
• 35. člen
Organizacije združenega dela s področja turizma in gostinstva se bodo v okviru Ljubljanske turistične poslovne skupnosti in Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja sporazumele za:
—	skupen program izgradnje turističnih objektov s spremljajočimi infrastrukturnimi objekti;
—	samoupravno združevanje sredstev in uresničevanje razvojnih programov turističnih objektov na podlagi dohodkovnih odnosov;
—	pOvččanje števila hotelskih prenočitvenih zmogljivosti;
—	povečanje števila zasebnih turističnih sob z organizacijo skupne recepcijske službe';
—• pospeševanje in razvoj kmečkega turizma;
—	širjenje in povezovanje razstaviščnih in kongresnih dejavnosti ter iskanje novih motivov za popestritev turistične ponudbe;
—	razvijanje rekreacijsko-turističnih centrov v Ljubljani in njeni bližnji in dalj nji okolici;
—	nadaljevanje prenove' Ljubljanskega gradu po sprejetem planu in v okviru sredstev po samoupravnem sporazumu o prenovi gradu;
—	vključevanje samostojnega osebnega dela v pogodbene organizacije združenega dela.
36.	člen
Skupščine občin bodo vodile selektivno davčno in razvojno, banke pa kreditno politiko, ki bo vzpodbujala razvoj tistih gostinskih in turističnih dejavnosti, ki so usklajene z usmeritvami družbenih dogovorov in planov.
Gradbeništvo
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Sestavljena organizacija združenega dela — združena gradbena podjetja GIPOSS, Gradbeno industrijsko podjetje Gradis, Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste-Tehnika, Imos Združena gradbeno industrijska podjetja.
37.	člen
Podpisniki dogovora bodo na osnovi skupnih in usklajenih programov upoštevali bistveno spremenjene pogoje gospodarjenja in dosledno izvajali ukrepe, ki bodo zagotovili hitrejše napredovanje modernizacije in industrializacije celotnega proizvodno-gradbenega procesa, boljšo delitev dela in specializacijo za posamezne faze gradnje, uvajanje produktivnejše gradbene tehnologije, ki bo zmanjševala potrebe po zaposlovanju novih 'gradbenih delavcev.
Pospeševale ?n usklajevale bodo razvojno-razisko-valno delo ter uvajale odgovarjajoče organizacijske ukrepe, ki bodo prispevali k boljši ekonomičnosti in
racionalizaciji gradenj, proizvodnje in dohodkovne povezanosti in soodvisnosti in s tem krepitvi materialne in kadrovske osnove v gradbeništvu za stabilnejše cene in skrajševanje gradbenih rokov.
V	okviru nalog, opredeljenih z dogovorom, bodo organizacije združenega dela v gradbeništvu ustvarjale pogoje za večjo družbeno produktivnost dela vseh udeležencev, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, opremljenih stanovanjskih soseskah ter drugih objektov in na ta način prispevale k skrajševanju rokov in doslednem Izvajanju pogodbenih obveznosti, ki so sprejete s planskimi dokumentL
Z združevanjem dela in sredstev v integracijskih sklopih in delovnih organizacijah bodo v okviru dolgoročnega regionalnega plana urejanja okolja zagotavljale kritične gradbene materiale (pridobivanje gramoznih agregatov, gradbeni kamen in pesek) upoštevajoč nujne ukrepe zaščite naravnega okolja.
V	večji meri bodo izkoriščale svoje proizvodne zmogljivosti v širšem republiškem in jugoslovanskem prostoru predvsem v inozemstvu s posebnim poudarkom v preusmeritev na izvajanju investicijskih del v tujini: pri izvajanju del v tujini bo povezovanje potekalo v smislu krepitve kapacitet že uveljavljenih DO in integracijskih sklopov v inozemstvu, poseben poudarek pa bo dan povezovanju intelektualnih storitev v obsegu, ki bo omogočal izvoz kompleksnih ponudb gotovih izdelkov ha investicijskem področju.
38.	člen
Prostorske možnosti za potrebe organizacij združenega dela gradbeništva so opredeljene v industrijskih conah VP-4, VP-6 Vič-Rudnik in na območju INDOP Vič-Rudnik ter BP-10 Bežigrad.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo v okviru projekta »Ljubljana 2000« opredelili nove prostorske možnosti, pogoje in kriterije za potrebe dolgoročnega razvoja gradbeništva. V okviru teh con bo omogočen nadaljnji integralni razvoj gradbeniških dejavnosti v širšem prostoru Ljubljane.
Raziskovalna in razvojno-projektantska dejavnost
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Občinske raziskovalne skupnosti, Univerza Edvarda Kardelja, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, Sestavljena organizacija združenega dela — združena gradbena podjetja Giposs, Imos — Združena gradbena industrijska podjetja Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste-Tehnika, Gradbeno in industrijsko podjetje Gradis, Gradbeni center Slovenije, Mestna raziskovalna skupnost.
39.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bo raziskovalna dejavnost vsebinsko usmerjena v tista področja, ki so zlasti pomembna za nadaljnji družbenoekonomski razvoj Ljubljane ter delovne in življenjske pogoje njenih prebivalcev..
Z namenom, da se razširi obseg vlaganj v raz-vojno-raziskovalno dejavnost, bodo podpirali:
— prizadevanja, da se raziskovalno dejavnost z vsemi rezultati dosedanjega znanstvenega dela ak-
tivno vključi v razreševanje aktualnih in dolgoročnih razvojnih problemov mesta in krepitev tehnološko in razvojno intenzivnih panog ljubljanskega gospodarstva ;
—	da se znanstveno-raziskovalno delo uveljavi pri razvoju tastih aktivnosti, ki slone na racionalnejši rabi energije in surovin in nosijo večji delež pri zmanjševanju uvozne odvisnosti ljubljanskega gospodarstva;
—	iste dolgoročne raziskovalne usmeritve, ki bodo usmerjene v razvoj tehnoloških, organizacijskih in drugih znanj za potrebe prednostnih gospodarskih usmeritev v Ljubljani;
—	akcije, da se inovacijska dejavnost dokončno uveljavi kot sestavljeni del vseh procesov družbene reprodukcije;
—	usmerjanje raziskovalnih pobud in potreb ter propagiranje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v samoupravnih organizacijah in skupnostih, katere bodo sprejele enotno oblikovane normativne akte za motiviranje inovacijskih dejavnosti;
—	raziskave za racionalizacijo gradnje na barjanskem zemljišču.
40.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo dajali pobudo, da se bodo razdrobljene projektivne organizacije in službe organizirale v enotne sisteme v gradbeništvu oziroma v organizacije, ki bodo razvijale kakovostnejšo tipizacijo stanovanjskih in drugih objektov za različne urbanistične in tehnološke pogoje. Vzpodbujali bodo povezovanje in organiziranje projektnih, inženiring in raziskovalnih organizacij združenega dela, v enotne sisteme, prvenstveno za skupno nastopanje v tujini, zlasti v deželah v razvoju in konvertibilnih tržiščih.
Razvojno-projektne organizacije bodo razvijale tako tipologijo stanovanjskih in drugih objektov, ki bo ustrezala urbanistično načrtovanim pogojem in ekonomsko-tehničnim možnostim. Izdelali bodo projektne študije, ki so pomembne za razvoj mesta, in ki niso samo v interesu gradbeništva.
Bančništvo
Podpisniki: Ljubljanska banka-Gospodarska banka Ljubljana, Jugobanka-Temeljna banka Ljubljana, Invest banka — poslovna enota Ljubljana, Ljubljanska banka — Stanovanj sko-komunalna banka Ljubljana, Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana.
41.	člen
Za uresničevanje ciljev ustavne preobrazbe kreditnega in bančnega sistema bodo organizacije združenega. dela pospeševale oblikovanje in učinkovitejše delovanje internega bančnega sistema, kar bo skupaj z vsebinsko preobrazbo delovanja temeljnih bank v Ljubljani vplivalo na hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju denarno-kreditnih tokov.
Interne in temeljne banke bodo razvijale učinkovit delegatski in informacijski sistem ter s poslovno politiko, ki bo dosledno naravnana na uresničevanje ciljev ekonomske in razvojne politike, obvladovale denarne tokove družbene reprodukcije, pospeševale uveljavljanje dohodkovnih odnosov, krepile obseg sofinanciranja ter akumulativno in reproduktivno sposobnost združenega
42.	člen
Temeljne banke in poslovne enote temeljnih bank v Ljubljani bodo z učinkovitimi ukrepi poslovne politike spodbujale:
—	večjo gibljivost in koncentracijo denarnih sredstev ’ družbene akumulacije, njihovo samoupravno usmerjanje in učinkovito koriščenje v skladu s cilji ekonomske ih razvojne politike gospodarstva, načelom enotnega jugoslovanskega trga in policentričnega razvoja Slovenije;
—	hitrejšo preobrazbo kreditnih odnosov v razne oblike združevanja dela in sredstev z razvijanjem združenega finančnega upravljanja in načrtovanja v organizacijah združenega dela ter krepile svojo vlogo finančnega inženiringa;
—	uresničevale načela dolgoročne družbene učinkovitosti naložb v enostavno in razširjeno reprodukcijo;
—	uresničevanje obveznosti, ki so jih članice banke prevzele na osnovi usklajenih planov ekonomskih odnosov s tujino, še zlasti pa sprejemale učinkovite ukrepe iza varovanje zunanje likvidnosti in v tem okviru prednostno zagotavljale odplačila dospelih fiksnih in garantnih obveznosti do inozemstva.
Temeljne banke in poslovne enote temeljnih bank v Ljubljani bodo pri naložbeni politiki dosledno spoštovale kriterije prestrukturiranja gospodarstva, zagotovile enotno politiko financiranja tekočih in razvojnih potreb organizacij združenega dela na ljubljanskem območju ter opredelile skupne obveznosti pri sofinanciranju nekaterih pomembnejših investicijskih naložb.
2.	Temelji razvoja gospodarskih dejavnosti posebnega pomena
Energetika
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Delovma organizacija Energetika, Delovna organizacija Toplarna Ljubljana, DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana-mesto in Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljublja-na-okolica, Delovna- organizacija Kurivoprodaja, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Zveza komunalnih skupnosti na območju občin ljubljanskega območja, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, komunalne skupnosti občin, Poslovna skupnost za izgradnjo EITC Ljubljana Dolsko, Območna vodna skupnost Ljubljanlca-Sava, Železniško gospodarstvo — Železniška transportna organizacija Ljubljana, Ljubljanska banka :— Stanovanj sko-komunalna banka Ljubljana, Petrol — Delovna organizacija Trgovina.
43.	člen
Delovna organizacija energetika, Delovna organizacija Toplarna Ljubljana, DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana mesto in Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana - okolica, Petrol — DO Trgovina, Delovna organizacija Kurivoprodaja, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja in večji porabniki energije v povezavi s strokovnimi inštitucijami, predvsem
pa univerzo, se zavezujejo, 'da bodo za potrebe Ljubljane poiskali dolgoročne rešitve preskrbe z energijo in zdelali dolgoročno energetsko bilanco. Na podlagi in izdelali dolgoročno energetsko bilanco. Na podlagi energije in energetskih surovin ter jo usklajevali z možnostmi preskrbe z energijo in surovinami.
Dobavitelji energije bodo v 'skladu s potrebami mesta Ljubljane usklajevali potrebne' količine energije v okviru planiranih potreb.
Podpisniki dogovora se bodo za potrebe industrije in široke potrošnje ob upoštevanju ekoloških omejitev preusmerili na porabo domačih energetskih surovih, preučili uporabo vseh vrst odpadkov ter tako zmanjšali potrebe po dragih energetskih surpvinah.
44.	člen
Poslovna skupnost za izgradnjo EITC Ljubljana Dolsko bo kot nosilec v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin' in. mesta ter komunalne skupnosti in njihove zveze. Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava in železniškega gospodarstva do konca tega srednjeročnega obdobja v zvezi z energetsko cono Dolsko izdelala študijo, analize in drugo dokumentacijo o smotrnosti gradnje nuklearne centrale in toplarne na tej lokaciji. Na podlagi teh dokumentov bodo pristojni podpisniki opredelili dokončno namembnost te cone in pripravili vse potrebno ter se dogovorili za združevanje sredstev za njeno komunalno-ureditev.
Vodno gospodarstvo
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane, Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sa-va, kmetijske zemljiške skupnosti. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo ljubljanskega območja, DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana okolica, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
45.	člen
Podpisniki se bodo zavzemali za smotrno izrabo vode, za varstvo pred njenim škodljivim delovanjem in za zaščito kakovostnih vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem.
Svoje interese v celovitem urejanju vodnega režima in obveznosti' pri izrabi vod bodo med seboj usklajevali in jih uredili v samoupravnih sporazumih.
Izvršni svet Skupščine občine Vič-Rudnik si bo posebej prizadeval za zaščito podtalnice in vodnih akumulacij na Iški.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljana se bodo dogovorili z Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Šiška, Izvršnim svetom Skupščine občine Škofja Loka in Izvršnim svetom Skupščine občine Kranj za sprejem enotnih ukrepov za zaščito podtalnicfe na Sorškem polju.
46.	člen
Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo poleg rednega vzdrževanja vodotokov in objektov na njih nadaljevala z ukrepi za zavarovanje naselij in kmetijskih zemljišč pred poplavami ter podtalnice pred onesnaževanjem. Preprečevala bo zamočvirjanje in sofinancirala postopno saniranje zamočvirjenih zemljišč, urejala bo hudourniška področja in regulira-
la potoke, ki ogrožajo naselja in kmetijska zemljišča. Pri vodno-regulacijskih posegih bo upoštevala zaščito vodnega življa.
Iz združenih sredstev bo financirala oziroma sofinancirala na območju ljubljanskih občin predvsem naslednja dela:
—	vzdrževanje vodotokov, vodho-gospodarskih objektov in varstvo voda;
—	gradnjo in vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju in drugih hidromelioriranih zemljiščih;
—	gradnjo objektov in sistemov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;
—	regulacijo Šujice, Malega grabna, Glinščice in Zgornjega Galjevca;
—	pripravljalna dela za gradnjo zadrževalnika Žirovnik na Gradaščici;
—	ki bo izboljšal odtočne razmere v Gradaščici in Malem Grabnu;
—	pripravljalna dela za gradnjo centralne čistilne naprave (sofinanciranje);
—	razvojno raziskovalna in študijska dela, ki so potrebna za racionalen razvoj vodnega gospodarstva. Sofinancirala bo tudi programe ‘melioracij, ki bodo prispevali k dobri preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki.
A grož i v i 1 s tv o in preskrba
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane, kmetijske zemljiške skupnosti, Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljahe, Sestavljena organizacija združenega dela Emona, Sestavljena organizacija združenega dela KIT, Sestavljena organizacija združenega dela Mercator, Živilski kombinat Žito, Sestavljena organizacija združenega dela HP, Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, Temeljne banke v Ljubljani, Sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka, Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin in mesta Ljubljane, komunalno podjetje Ljubljana.
47.	člen
Izvršni svet skupščin občin in mesta Ljubljane in kmetijsko-zemljiške skupnosti se bodo zavzemali za dolgoročno kmetijsko prostorsko politiko In zagotovili varstvo kmetijskih zemljišč, posebno v zaokroženih cefotah kmetijskih organizacij združenega dela in zaščitnih kmetij.
Spreminjanje namembnosti bodo omogočili le v skladu s prostorskim delom dolgoročnega družbenega plana.	»
Kmetijske-zemljiške skupnosti bodo odkupovale kmetijska zemljišča in poskrbele, da bo zemlja obdelana. Prednost pri uporabi teh zemljišč bodo imeli družbeni obrati in združeni kmetje.
Usklajevale ter v skladu z možnostmi bodo sofinancirale zložbe, agromelioracije in hidromelioracije kmetijskih zemljišč, ki jih bodo kmetijske zadruge in druge kmetijske organizacije združenega dela pospešeno izvajale. Sodelovale bodo tudi pri izdelavi agrokart.
48.	člen
Kmetijske organizacije združenega dela. in kmetijske zadruge bodo na svojih obratih in preko združevanja s kmeti ter organizirane kooperacije, uvajale
tehnološko boljše, produktivnejše oblike pridelovanja in intenzivirale rabo kmetijskih zemljišč.
Skupaj z izvršnimi sveti skupščin občin in mesta bodo poskrbele, da bo opravljena inventarizacija vseh proizvodnih zmogljivosti kmetijstva.
Zavzemale se bodo za hitrejše spreminjanje družbenoekonomskih odnosov z združevanjem dela zemlje in delovnih sredstev kmetov z združenim delom.
Organizirale bodo različne proizvodne skupnosti in razvijale hranilno-kreditno službo.
Z dohodkovnim povezovanjem in združevanjem sredstev z drugimi organizacijami združenega dela bodo kmetijske TOZD in kmetijske zadruge združena / sredstva vlagale v skupno dogovorjene in gospodarsko učinkovite razvojne programe v agroživilstvu, predvsem pa za povečanje in modernizacijo kmetijske tržne pridelave.
Načrtovani so naslednji programi:
	Investitor
Farma za krave Brest	SOZD KIT TOZD Posestvo
Rekonstrukcija obstoje-	SOZD KIT TOZD Po-
čih farm, obnova črede, nakup zemljišč in agromelioracije	sestvo
Rekonstrukcija farme za	SOZD Emona TOZD Po-
pitanje	goveda	v	Ij edelstvo-govedorej a
Smledniku	
Aglomelioracij e in me-	SOZD KIT KZ Ljubija-
hanizacija	na, KZ Medvode in KZ Velike Lašče
Modernizacija in uredi-	SOZD KIT KZ Ljubija-
tev zbiralnic mleka ter	na, KZ Medvode in
oskrbovalnic za ko-	KZ Velike Lašče,
operacijo	SOZD Emona DO Kmetijska kooperacija
Vlaganja v moderniza-	SOZD KIT KZ Ljubija-
cijo kmetij (krediti	na, KZ Medvode,
kmetom)	KZ Velike' Lašče, SOZD Emona DO Kmetijska kooperacija
49.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane bodo:
—	vodili enotno politiko preskrbe in pospeševanja kmetijstva na območju ljubljanskih občin ter enotno politiko do sovlaganj v razvoj kmetijstva v širšem preskrbovalnem zaledju Ljubljane;
—	sprejemali ukrepe, ki bodo zagotavljali kmetijskim delavcem in združenim kmetom enak družbenoekonomski' položaj, kot v drugih gospodarskih področjih;
—	aktivno sodelovali s samoupravnim skladom za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane;
—	posebno pozornost posvetili hribovskim kmetijam;
—	kot dopolnilno dejavnost v kmetijstvu pospeševali turizem na kmetih ih skrbeli za izvajanje družbenega dogovora o razvoju kmečkega turizma;
—	sodelovali pri urejanju infrastrukture v hribovskih predelih;
—	na osnovi prostorskih delov družbenih planov in agrokart sprejemali proizvodne usmeritve in zagotavljali racionalno rabo kmetijskih zemljišč.
S krepitvijo ekonomskega položaja kmetijstva se bo povečala socialna varnost delavcev v kmetijstvu in združenih kmetov. Sredstva, ki jih v samoupravnem skladu za intervencije združujejo občine mesta Ljubljane iz naslova posebnih davkov iz osebnih dohodkov delavcev, rednih proračunskih sredstev, viškov proračunov in drugih virov; bodo namenjena pospeševanju kmetijstva v ljubljanskih občinah po sprejetih občinskih programih, za financiranje skupnega programa mesta za preskrbo občanov z mesom, mlekom in drugimi osnovnimi živili po preskrbovalni bilanci Ljubljane ter za sofinanciranje razvojnih programov v primarni kmetijski proizvodnji po programu samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane.
50.	člen
Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane bo krepila družbeno organizirano preskrbo in pospeševala dohodkovno povezovanje agro-živtiskih organizacij.
Na osnovi prehrambene bilance bo načrtovala potrebne količine kmetijskih pridelkov in osnovnih živil, kar bo omogočilo udeleženkam, da bodo dolgoročno planirale' proizvodnjo za ljubljansko tržišče. Samoupravna interesna skupnost za preskrbo bo sklenila vsako leto sporazume o sofinanciranju razvojnih programov udeleženk.
Prednost bo dajala tistim programom, s katerimi se bo izboljšala preskrba z mesom, mlekom, sadjem in zelenjavo, sladkovodnimi in morskimi ribami ih kruhom.
Program samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane, bo vključen v celovit program samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi- hrane občin in mesta Ljubljane in obsega za. primarno proizvodnjo sovlaganja v naslednje razvojne programe:
—	družbeno organizirano predelovanje mleka in klavne živine;
—	pridelovanje zelenjave;
—	povečevanje prireje sladkovodnih rib;
—	povečanje ulova morskih rib;
—	razvoj ovčereje;
—	razvoj konjereje.
Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane bo sodelovala tudi pri programih razvoja živilske industrije, ki' so pomembni za preskrbo Ljubljane, in pri razvoju drobnoprodajne mreže. Spodbujala bo proizvodnjo živil in ukrepala v primerih, ko bi bila zaradi motenj na trgu ogrožena preskrba občanov z živili.
Udeleženke Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane se zavezujejo, da bodo ob izpolnjenih obveznostih Ljubljane zagotovile preskrbo s kmetijskimi pridelki in osnovnimi živili in dobavile Ljubljani v razdobju 1981—1985 naslednje količine kmetijskih pridelkov in osnovnih živil:
mleka in mlečnih napitkov mlečnih izdelkov kruha in peciva mesa
mesnih izdelkov domačega sadja vrtnin
medu in drugih čebeljih piddelkov rib
150 mio 1
20.000	ton 140.000 ton
78.000	ton
40.000	ton
80.000	din
90.000	ton
5.000	ton
3.000	ton
Organizacije združenega dela trgovine za osnovno preskrbo se zavezujejo, da bodo. s samoupravnim dogovarjanjem s proizvajalci,, dobavitelji živil zagotovile nemoteno preskrbo.
V	okviru Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane se bodo organizacije združenega dela, trgovine, samoupravno dogovorile tudi za prioritetni program graditve trgovin za osnovno preskrbo in skladišč za živila.
51.	člen
Komunalno podjetje Ljubljana-temeljna organizacija združenega dela Živilski trg bo obnavljala obstoječe tržne prostore in skladišča na centralnem trgu in pripravljala dokumentacijo za racionalno gradnjo tržnic na Viču in Šiški.
Z boljšo ponudbo na trgih in širjenjem organizirane prodaje v krajevnih skupnostih, kjer je premalo trgovin za živila, bo izboljševala preskz-bo občanov s kmetijskimi živilskimi pridelki.
,	52. člen
Agroživilske organizacije združenega dela se bodo dohodkovno povezovale v reprodukcijske celote in združevale sredstva za uresničevanje skupnih interesov, zlasti za zagotovitev kmetijskih živilskih pridelkov, pšenice, koruze, mleka, 'olja, mesa in sladkorja.
53.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane bodo v skladu z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite vzdrževali in povečali' posebne blagovne rezerve strateških proizvodov.
V	skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju posebnih blagovnih rezerv osnovnih živil in neživil-skih. proizvodov ljubljanskih občin bodo združevali sredstva za uveljavljanje enotnega koncepta oblikovanja in vzdrževanja teh rezerv in gradnjo potrebnih skladišč. Zagotovili bodo tudi racionalne lokacije za ta skladišča.
54.	člen
Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva bo spodbujala delovanje svetov potrošnikov v vseh krajevnih skupnostih, tako da se bodo ustvarjalno vključili v planiranje preskrbe in reševanje vprašanj, od katerih je odvisna dobra preskrba v posameznih krajevnih skupnostih.
Gozdarstvo
Podpisniki: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo ljubljanskega območja, izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane
55.	člen
Organizacije združenega dela, združene v Samoupravno interesno skupnost za gozdarstvo ljubljan-
skega območja, bodo ob smotrni rabi gozdnega prostora povečale skrb za gozdove.
Z združenimi sredstvi bodo pomnožile vlaganja v gozdove ter povečale obseg nege in obnove gozdov. S tem bodo krepile gospodarske in splošne koristne funkcije gozdov.
Redno bodo vzdrževale gozdne poti ter gradile nove, da bo možen tudi dostop intervencijskim vozilom v primeru požarov.
Izboljšale bodo organiziranost, izvajale arondacijo, povečevale lesno zalogo in gospodarsko izrabo gozdov.
V hribovitih predelih bodo prevzele skrb za opuščena, z gozdnim drevjem porasla kmetijska zemljišča, v bližini naselij pa prepuščale del degradiranih gozdov za urbanizacijo.
Drobno gospodarstvo
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Samoupravne stanovanjske skupnosti, Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka - Ljubljana, Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Invest banka — poslovna enota Ljubljana, Skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane, Ljubljanska banka — Stanovanj-sko-komunalna banka Ljubljana.
56.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo do 30. 6. 1983 določili gospodarske dejavnosti s področja drobnega gospodarstva, katerih razvoj se želi pospeševati, ter se v sodelovanju z gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja in drugimi podpisniki družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v Ljubljani dogovorili in zavzemali za pospešeno vzpodbujanje razvoja proizvodnega in storitvenega drobnega gospodarstva -
57.	člen
Izvršni sveti skupščin občin bodo prevzeli skrb za pospešen, in racionalen razvoj ' obrtnih storitev za občane ter koordinirali razvoj obrtnih storitev, ki so lahko skupnega pomena za več krajevnih skupnosti ali občin, vzpodbujali pa bodo združevanje dela in sredstev za usklajevanje skupnih obratovalnic, kjer se bodo opravljale storitve, ki so iste ali sorodne dejavnosti:
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja bi v sodelovanju s proizvodnimi In trgovinskimi organizacijami ter občinskimi obrtnimi združenji pospeševala in koordinirala razvoj proizvodnega dela drobnega gospodarstva.
— večje organizacije združenega dela, kti proizvajajo oziroma prodajajo blago za široko potrošnjo se bodo vključile v razvoj servisnih dejavnosti za svoje proizvode s sovlaganji, v razvoj na podlagi dohodkovnih odnosov, s strokovnim usposabljanjem delavcev in kakovostnejšo oskrbo z rezervnimi deli.
58.	člen	'	'
Izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo skup-ščinam predlagali usklajeno davčno politiko v občinah mesta Ljubljana: z davčnimi oprostitvami in olajšavami bodo vzpodbujali vlaganje sredstev za
zbolj sevanj e in razširjanje materialne osnove dela v gospodarskih dejavnostih drobnega gospodarstva, katerih razvoj se želi pospeševati.
IS skupščin občin in mesta bodo poskrbeli, da se bodo za financiranje izgradnje poslovnih prostorov za gospodarske dejavnosti drobnega gospodarstva, katerih razvoj se želi pospeševati, zagotovila sredstva,
59.	člen
Izvršni sveti skupščin občin bodo zagotovili programski del zazidalnih načrtov in urbanistične dokumentacije za posamezne lokacije v:
—	obrtnih conah, ki so za potrebe razvoja prostorsko' zahtevanih dejavnosti drobnega gospodarstva (ki zaradi hrupa, obremenitev z mirujočimi in dinamičnim prometom ne sodijo v območje stanovanjskih naselij" (predvidene V MM-4 Moste, — Del RP-2, Rudnik — del VP-3/3 Murgle, VM-1, VM-2 in VM-4, SP 13/1 in 13/2 Poljane, SP 3 Trata in MRP - Medvode, BM 3 Ježica in del BS 109 Črnuče;
—	obrtnih centrih, ki so predvideni za oblikovanje zaokrožene ponudbe storitvenih dejavnosti za potrebe občanov ene ali več krajevnih skupnosti.
60.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost bo v dogovoru z občinskimi samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi skrbela za namensko oddajo prostorov, zgrajenih za potrebe oskrbe občanov v novih stanovanjskih soseskah.
V ta namen bp dajala pobude za način financiranja nakupa poslovnih prostorov za gospodarske dejavnosti drobnega gospodarstva, katerih razvoj se želi pospeševati, za to bo namenjala sredstva amortizacije poslovnih prostorov ter dajala pobudo za oblike financiranja nakupa poslovnih prostorov za gospodarske dejavnosti drobnega gospodarstva, katerih razvoj se želi pospeševati.
Pri revitalizaciji starih zgradb bo samoupravna stanovanjska 'skupnost prednostno upoštevala potrebe po poslovnih prostorih za storitvene dejavnosti drobnega gospodarstva.
Temeljne banke bodo zagotovile stanovanjskim skupnostim kredite pod ugodnimi pogoji za izgradnjo poslovnih prostorov za gospodarske dejavnosti drobnega gospodarstva s področja opravljanja storitev, katerih razvoj se želi pospeševati.
61.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo s prožnejšo politiko obrtnih cen vzpodbujal razvoj gospodarskih dejavnosti drobnega gospodarstva, katerih razvoj se želi pospeševati, zlasti tistih, za katere je vloženo pretežno živo delo, ki ga ni mogoče nadomestiti z novimi tehnološkimi postopki. Ob tem pa se bo zavzemal za sprejetje družbenega dogovora o enotnih merilih za oblikovanje cen obrtnih storitev v SR Sloveniji.
62.	člen
Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja bo v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin spodbujala samostojne obrtnike k hitrejšemu ustanavljanju in širjenju pogodbenih organizacij združenega dela, zlasti v tistih dejavnostih, v katerih potrebe in obstoječa razvitost nudijo ugodne pogoje
za njihovo oblikovanje. Občinska združenja bodo v sodelovanju z Zvezo obrtnih združenj Slovenije spodbujala združevanje obrtnikov v obrtne zadruge.
63.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin in Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja dajal, pobude in koordiniral razvoj naslednjih dificitarnih storitvenih dejavnosti skupnega pomena:
—	avtoservisne delavnice (avtomehanika, avto-elektrika, kleparstvo, ličarstvo);
—	servisne delavnice za gospodinjsko opremo, stroje, elektroaparate, elektroakustične aparate;
—	stanovanjski servisi (zidarji in fasaderji, krovci in kleparji, tesarji, pleskarji in polagalci tapet, mizarji, parketarji m polagalci podov, steklarji, pečarji vseh vrst inštalaterji);
—	popravila in vzdrževanje koles in športne opreme;
—	pralnice in kemične čistilnice.
Stavbno-z e ml jiško gospodarstvo
Podpisniki': izvršni sveti skupščin občin in mesta, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in občinske komunalne skupnosti.
64.	člen
Podpisniki bodo izdelali in sprejeli v letu 1983 metodologijo izračunavanja stroškov pridobivanja in urejanja zemljišč in izdelali sistem financiranja urejanja zemlji|č in komunalnega gospodarstva na osnovi sprejetega zakona o stavbnih zemljiščih. V ta namen bodo sklenili sporazum, v katerem bodo določili' pogoje, način, obseg in namen združevanja sredstev
Izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo na osnovi sprejete urbanistične dokumentacije v obdobju 1981—1985:
—	zagotovili urejanje stavbnih zemljišč in izvajali enotno politiko urejanja stavbnih zefhljišč na območju ljubljanskih občin;
—	oblikovali enotne osnove pridobivanja stavbnih zemljišč;
—	načrtno pripravljali in opremljali stavbna zemljišča za obdobje 1981—1985, ter pridobivali stavbna zemljišča za obdobje 1986—1990;
—	usmerjali promet s stavbnimi zemljišči v skladu s planiranimi potrebami;
—	usmerjali aktivnost in zagotavljali dogovorjeni del sredstev za realizacijo objektov na območju j ubij anskih občin, ki so predvideni v temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985;
—	oblikovali sistem zajemanja in razporejanja mestne rente in solidarnostno združevali in prelivali sredstva za realizacijo skupno dogovorjenih nalog in obveznosti;
—	zagotavljali sredstva za izdelavo potrebne do-kmoentacije in geodetskih det
65.	člen
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo za potrebe stanovanjske, poslovne in industrijske graditve v ljubljanskih občinah odkupili 772 ha zemljišč: ob-
čina Bežigrad 121 ha, občina Center 14 ha, občina Moste-Polje 90 ha, občina Siska 217 ha in občina Vič-Rudriik 320 ha.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo v srednjeročnih planih razvoja podrobneje določili obseg, vrstni red, dinamiko, roke in ostale obveznosti v zvezi z nalogami stavbno-zemlj iškega gospodarstva in opredelili stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo in objekte družbenega standarda, ki se bodo gradili po letu 1985.
66.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo koordiniral dogovarjanje, usklajevanje in združevanje sredstev za urejanje zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo in strateško-gospodarske investicije, locirane v predvidenih industrijskih conah.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta si bodo prizadevali za povezovanje in združevanje interesov potencialnih koristnikov industrijskih con.
Podpisniki dogovora se bodo na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov za izgradnjo stanovanjskih sosesk in industrijskih con dogovorili o prednosti pokrivanja stroškov urejanja stavbnih zemljišč.
Potrebna sredstva za realizacijo bodo udeleženci zagotavljali po naslednjih kriterijih:
—	osnovna urbanistična dokumentacija se financira iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti mesta in občin;
—	sredstva za odkup in pripravo stavbniji zemljišč se zagotavljajo bodoči uporabniki in • poslovne banke;
—	za pridobitev, pripravo in opremo zemljišč za najpomembnejše skupne objekte se sredstva združujejo.
Komunalno gospodarstvo
Podpisniki: Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, Komunalno podjetje Ljubljana, Izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane, DBS — Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — temeljni organizaciji združenega dela Elek-tro Ljubljana mesto in Elektro Ljubljana okolica. Ljubljanska banka — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, Delovna organizacija Vodovod — Kanalizacija, Delovna organizacija Energetika, Delovna organizacija Toplarna Ljubljana, Zavod za izgradnjo Ljubljane, Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane, Skupnost samoprispevka II. in III. ter Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava.
67.	člen
Delovna organizacija Vodovod-Kanalizacija, Delovna organizacija Energetika Komunalno podjetje Ljubljana, Komunalne skupnosti ljubljanskih občin in Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin bodo povezovale funkcionalne interese na mestni ravni s področja vodooskrbe, odvajanja in prečiščevanja odpadnih in atmosferskih voda in komunalne energetike (daljinsko ogrevanje in preskrba s plinom), odvoza smeti in odpadkov, pogrebnih in pokopaliških storitev, dimnikarskih storitev in storitev na javnih tržnih površinah.
Komunalne temeljne organizacije, komunalne skupnosti ljubljanskih občin in Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin bodo skrbele za tekoče in investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v skladu s sprejetimi letnimi plani.
Sočasno se bodo dogovorile o združevanju sredstev za izgradnjo objektov individualne komunalne porabe na zemljiščih, namenjenih za gradnjo stanovanjskih in objektov družbenega standarda v obdobju do 1985 leta in od 1986 do 1990 leta.
Prioriteto pri združevanju sredstev za komunalno opremljanje zemljišč bodo imele soseske družbeno usmerjene stanovanjske gradnje in objekti samoprispevka II in III.
Za realizacijo dogovorjenih nalog bodo podpisniki izdelali sistem financiranja komunalnega gospodarstva.
68.	člen
Delovna organizacija Vodovod-Kanalizacija, Temeljna organizacija združenega dela Mestni vodovod. Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in komunalne skupnosti ljubljanskih občin bodo zagotovile kvalitetno oskrbo s pitno vodo ter zadostne količine vode za potrebe požarne varnosti in tehnološke oskrbe. Pomembnejše naložbe bodo naslednje:
—	izgradnja vodnih virov Jarški brod, vodarna Brest, izgradnja vodarne Šentvid, priprava projekta bogatenja podtalnice na ljubljanskem polju. Za izgradnjo črpališča na Sorškem polju bo s sporazumom med bodočimi uporabniki — Ljubljano, Kranjem in Škofjo Loko — dogovorjeno sodelovanje in opredeljene obveznosti;
—	priprava dokumentacije za izgradnjo vodo-hrama Zajelše Dolsko;
—	nadaljevanje gradnje magistralnih in primarnih vodovodov zlasti pa povezava vodarne Jarški brod z ljubljanskim vodovodnim sistemom;
—	etapna izgradnja vodovodnega omrežja na področjih, ki še niso vključena na centralni mestni sistem po usklajenem programu samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti ljubljanskih občin;
—	etapna sanacija lokalnih vodnih sistemov, lokalnih vodnjakov za oskrbo prebivalstva v izrednih razmerah ter vodonosnih področjih po usklajenem programu v samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti ljubljanskih občin;
—	delovna organizacija Vodovod-Kanalizacija, Temeljna organizacija združenega dela Mestni vodovod bo ob postopni realizaciji sanacije omrežja znižala vodne izgube;
—	ureditev vodnih črpališč za porabno vodo, za kar bodo morali porabniki sorazmerno združevati sredstva. Bodoči uporabniki so samoupravna interesna skupnost za požarno varnost, večje delovne organizacije, ki bodo z uvajanjem novih tehnologij večji porabniki tehnološke vode.
69.	člen
Delovna organizacija Vodovod-Kanalizacija, Temeljna organizacija združenega dela Kanalizacija, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in drugi podpisniki' dogovora bodo na podlagi spora-
zuma zagotovili pripravljalna dela in investicij sko-tehnično dokumentacijo za izgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu.
V investicijsko-tehnični dokumentaciji bo ob sodelovanju Komunalnega podjetja Ljubljana podana tehnološka rešitev odstranjevanja blata iz centralne čistilne naprave. Tehnologija odstranjevanja blata bo prilagojena in usklajena z investlcijsko-tehnično dokumentacijo sanitarne deponije na Barju.
76. člen
Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in Temeljna organizacija združenega dela Kanalizacija bodo zagotovile:
—	izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja, tako da bo primarno orožje postopoma povezano v enoten kanalizacijski sistem;
—	kanalizacije I. in II. varstvene cone vodnih črpališč na Savi in vodarni Brest;
—	izgradnjo kanalizacijskega omrežja po usklajenih programih;
—	izgradnjo omrežja v zvezi z 10-letnim programom izgradnje cest v Ljubljani (severna obvoznica).
71.	člen
Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin bo skupaj s komunalnimi skupnostmi ljubljanskih občin ter organizacijo združenega dela Komunalno podjetje Ljubljana na podlagi skupno usklajenega programa zagotovila naslednje investicije in Ureditve:
—	razširitev pokopaliških površin na Zalah;
—	postopno vključitev lokalnih pokopališč v
enotni sistem;
—	ureditev in postopna sanacija centralne sanitarne deponije na Barju;
>— razširitev pokopališča v Sostrem;
—	razrešitev sistema in tehnologije zbiranja, predelave in uničevanja komunalnih odpadkov.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane ter Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin bodo posvetili posebno pozornost parkovnim gozdovom, zelenega pasu Ljubljane.
Združevale bodo sredstva za varstvo, obnovo in nego teh gozdov ter urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti in počivališč.
72.	člen
Na podlagi dolgoročne energetske bilance bodo opredeljene potrebe po preskrbi s toplotno in tehnološko energijo iz centralnih virov Delovne organizacije Energetika in Delovne organizacije Toplarna Ljubljana.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Delovna organizacija Energetika in Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin si bodo prizadevali, da bodo cene celovite oskrbe s toplotno energijo preko vročevodnega in plinskega omrežja čimbolj izenačene.
Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, komunalne skupnosti ljubljanskih občin in delovna organizacija .Energetika bodo racionalizirali porabo toplotne energije in plina z naslednjimi ukrepi:
—	s postopnim prehodom na merjenje porabe toplotne energije v vsaki toplotni postaji oziroma v vsaki stanovanjski enoti;
—	s tekočim uravnavanjem interne toplotne instalacije v stanovanjskih zgradbah;
—	s prehodom iz uporabe mestnega plina na uporabo zemeljskega plina;
—	z doslednim prilagajanjem ogrevalne sezone, temperaturi bivalnih prostorov in vremenskim pogojem;
—	s čim hitrejšim priključevanjem porabnikov na centralne vire povsod tam, kjer so omrežne kapacitete že zgrajene;
—	z obnovo dotrajanega omrežja bodo znižane izgube pri distribuciji energije;
—	z organiziranim svetovanjem porabnikov o racionalni porabi energije;
—	s čim hitrejšim priključevanjem porabnikov na centralne vire v vseh krajevnih skupnostih, v" katerih je to možno izvesti.
73.	člen
Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, Delovna organizacija Energetika' in-Delovna organizacija Toplarna Ljubljana bodo omogočili izgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo in distri burijo komunalne energetike, in sicer:
—	dokončanje kombiniranega vira v Toplarni Ljubljana (Moste), izgradnja II. etape in pripravljalna dela za III. etapo II. faze kombiniranega vira v Toplarni Šiška,, izgradnja drugega vršnega kotla v Toplarni Ljubljana, izgradnja rezervorskih prostorov za gorivo, izgradnja primarnega omrežja za daljinsko ogrevanje;
—	pripravo obstoječega omrežja za distribucijo zemeljskega plina, pripravo investicij sko-tehnične dokumentacije za rezervoarski prostor za uSkladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina, izgradpjp proizvodnih enot za mešani plin v Plinarni ob Verovškovi cesti, izgradnjo primarnega plinovoda za zemeljski plin od Kozarij do južne obvozne ceste, izgradnjo primarnega plinskega omrežja in regulatorskih postaj za potrebe stanovanjske, porioyne in industrijske gradnje, izgradnjo polnilnice tekočega naftnega plina na lokaciji’ ob Verovškovi cesti.
74.	člen
DES — Podjetje za distribucijo električne energije — Temeljni organizaciji zejruženega dela Elektro Ljubljana mesto in Elektro Ljubljana okolica bodo zagotovili s pravočasno izgradnjo razdelilnih trafo postaj in (distribucijskega omrežja zaciostpc kapacitete za distribucijo električne energije skladno z graditvijo stanovanjskih in proizvodnih objektov in objektov družbenega standarda.
Poraba električne energije na območju ljubljanskih občin bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 naraščala s povprečno letno stopnjo 3—3,5 %.
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo dokončan daljnovod 2X110RTP Bežigrad, 110/1 kV Bežigrad.
Zgrajena bo RTP 110/10 kV Center trafo III. RTF 110/10 kV in RTP 110/10 kV Ljubljana Polje — trafo III.
75.	člen
Podpisniki dogovora s področja komunalnega in elektrogospodarstva bodo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite:
—	opredelili način zagotovitve materialnih sredstev ter energetskih in drugih virov, ki so potrebni za izvršitev nalog, določenih z denarnimi in varnostnimi načrti;
—	usposobili komunalno dejavnost za vzdrževanje in gradnjo infrastrukturnih objektov ter opravljanje drugih nalog, ki so pomembne za splošno ljudsko obrambo;
—	pri' projektiranju in izvajanju gradenj elektro energetskih objektov bodo upoštevali potrebno prilagoditev električnega omrežja za oskrbo v vojnih razmerah;
—4 za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo izgradili potrebne elektroenergetske vire;
—	postopoma bodo sanirali lokalne vodovode ter jih vključevali v enotni vodovodni sistem.
Stanovanjsko gospodarstvo
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljane, komunalne skupnosti' ljubljanskih občin, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, Ljubljanska banka, Stanovanj sko-komunalna banka Ljubljana, Samoupravne interesne skupnosti za družbene dejavnosti, Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane, Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet, Zavod za izgradnjo Ljubljane.
76.	člen
Podpisniki bodo zagotovili dograditev 10.521 stanovanj, in sicer 9.785 stanovanjskih enot v družbeno organizirani blokovni gradnji (od tega 412 stanovanj za JLA in 2.962 etažno lastniških stanovanj) in 736 družinskih hiš v zasebni graditvi.
Podpisniki' se obvezujejo za uresničevanje racionalne zidave in izkoriščanje stanovanj ter za spoštovanje ekonomskih zakonitosti v procesu gradnje stanovanj.
Povprečna površina vseh stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji bo 60 m2, povprečna površina solidarnostnih in nadomestnih stanovanj pa 56 m2. Povprečna zasedenost stanovanj bo 2,8 prebivalca na stanovanje.
77.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo ob dograditvi stanovanj zagotovili, da bo soseska postopoma v celoti urejena in komunalno opremljena z vsemi objekti, potrebnimi za normalno življenje stanovalcev.
Upoštevani bodo dogovorjeni normativi za gradnjo šol, vzgojhovafstvenih zavodov, pešpoti, zelenic, otroških igrišč, rekreacijskih površin in objektov ter parkirnih prostorov, trgovin, servisnih obrtnih dejavnosti, ustreznih družbenih prostorov za družbenopolitične organizacije in krajevno samoupravo.
78.	člen
S samoupravnim sporazumom za graditev stanovanjske soseske in posameznih objektov ter prenovo bodo podpisniki določili obseg, variantne urbanistične zasnoVe. etapnost gradnje, strukturo stanovanj, vrstni red in financiranje gradnje znotraj soseske. Podpisniki sporazuma bodo:
—	pravočasno pridobili in urejali stavbna zemljišča v obsegu, ki bo zadostil potrebam kontinuirane gradnje,
—	pravočasno realizirali komunalno opremljanje zemljišč,
—	usklajevali interes bodočih stanovalcev in gradnjo spremljajočih objektov.
79.	člen
Podpisniki sporazuma o temeljih plana stanovanjr skega gospodarstva bodo na področju stanovanjske gradnje:
—	uresničevali in dograjevali samoupravne družbenoekonomske odnose z vključevanjem bodočih uporabnikov, izvajalcev in drugih udeležencev v stanovanjski gradi tol in dosegli boljšo samoupravno organiziranost;
—	uveljavljali dolgoročziejše planiranje in us-\ klajevanje stanovanjske graditve z drugimi uporabniki prostora;
—	zagotovili sočasno izgradnjo stanovanj z najnujnejšimi spremljajočimi objekti drugih dejavnosti v naseljih. V ta namen bodo izdelani socialni, urbanistični, komunalni ih bivalni standardi;
—	izboljšali tehnologijo stanovanjske gradnje, povečali racionalizacijo gradnje ter zagotovili boljšo energetsko in ekološko zaščito, izvajali normative za izolacijo stanovanjskih objektov ter popestrili in. obogatili arhitekturo novih stanovanjskih območij;
—	stanovanjsko gradnjo usmerjali na večja razvojna območja, ki so primerna za bivanje, hkrati pa jih z manjšo škodo odvzamemo kmetijstvu (degradirani gozdovi, ki niso rezervati pitne vode, oziroma nimajo druge namembnosti);
—	pospeševali ustanavljanje in delovanje stanovanjskih zadrug po načelu in vsebini družbeno organizirane graditve za stanovanja v blokih in družinskih hišah;
—	vključevali bodoče uporabnike v fazi priprave programskega dela zazidalnega načrta, ki se bodo samoupravno odločali o zasnovi urbanistične dokumentacije.
80.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta bodo v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin in mesta, združenim delom in krajevnimi skupnostmi pospeševale prenovo starega mestnega jedra v skladu s sprejetimi sanacijskimi načrti za prenovo starih mestnih predelov. Sklenili bodo dogovor o prednostnem vrstnem redu izvajanja prenovitvenih del, pristopili bodo k takojšnji prenovi posameznih objektov, ki so v izrazito slabem stanju. Pri prenovi objektov bo izvedena kvalitetna toplotna izolacija, zagotovljene naprave za ogrevanje, elektriko, oskrba z vodo.
Za namene prenove bodo podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljane za obdobje 1981—1985 združevali sredstva v samoupravni Stanovanjski skupnosti > Ljubljane za potrebe vseh ljubljanskih občin po enotnem programu prenove.
V prenovo in sanacijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj bo vključeno za Bežigradom območje Ježice; v Centru staro mestno jedro, Vodmat, Tabor, Kolodvor, Ajdovščina, Gradišče in Sumi; v
Moste-Poije, Zelena jama in Moste; v Šiški, Šentvid m Stara Šiška; na Vič-Rudnik, Krakovo in Trnovo (ožje področje). Prenovljenih bo okoli 690 stanovanj.
81.	člen
V okvira družbeno najemnih stanovanj bo zgrajenih 1.706 nadomestnih stanovanj':
—	za odpravo barak v barakarskih naseljih 416
stanovanj (153- za upravičence solidarnosti) v občinah Bežigrad, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik.	x
—	za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije tol nadomestnih stanovanj (306 za upravičence solidarnosti); v občinah Bežigrad, Moste-Polje, Vič-Rudnik bomo odpravili vsa stanovanja VI. in VII. kategorije, v občinah Center in Šiška pa polovico teh stanovanj ;
—	za prenovo 299 nadomestnih stanovanj.
82.	člen
Samoupravna Stanovanjska skupnost Ljubljana bo z drugimi podpisniki dogovora skrbela za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega 'Sklada. Materialna osnova bo zagotovljena z uveljavljanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981—1985, realizacija prehoda na ekonomske stanarine pa podaljšana do leta 1987, ko bomo s stanarino dosegli 2,69 °/o revalorizirane .vrednosti stanovanj, dinamika rasti stanarin pa je sledeča: v letu 1981 dvig za 25 "/o od 1. 7. dalje; v letu 1982 dvig za 18% od 1. 3. dalje; v letih 1983, 1984 in 1985 pa bo" stanarina rastla po 11,45%, čemur pa bomo dodajali še rast cen stanovanjske graditve preteklega leta. Najemnine poslovnih prostorov bodo uskladili v smislu odloka o najvišjih najemninah, amortizacijo poslovnih prostorov bomo namenjali za nakup poslovnih prostorov v novih soseskah za potrebe deficitarnih storitvenih dejavnosti.
83.	člen
Za gradnjo stanovanj, prenovo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bodo združevali sredstva:
—	delavci v združenem delu in delavci, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in sicer:
za namene solidarnosti z združevanjem sredstev iz osebnega dohodka nepovratno v višini 1,405 °/e od osnove bruto osebnega dohodka, in sicer: za republiško solidarnost 0.295% (za izgradnjo dijaških in študentskih domov ter za bivalne pogoje udeležencev »Mladinskih delovnih akcij«), za namene solidarnosti v ljubljanskih občina!) 1,110% (za izgradnjo solidarnostnih stanovanj, za delno nadomeščanje stanarin, za bivalne pogoje varstveno delovnega centra za prizadete odrasle občane in za pomoč pri razreševanju stanovanjskih problemov delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano iz drugih -občin). Za solidarnostne oblike graditve bo zgrajenih skupno 2.050 stanovanj;
za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj z združevanjem sredstev iz čistega dohodka v višini 1,20% od osnove bruto osebnega dohodka, in sicer: za republiško vzajemnost nepovratno
0.025 % (za izgradnjo stanovanj za kadre, ki so pomembni za razvoj gospodarstva v manj razvitih in obmejnih območjih v SR Sloveniji), za kreditiranje
izgradnje družbeno najemnih stanovanj za kreditiranje nakupa stanovanj v etažni lastnini in za kreditiranje družinskih hiš v ljubljanskih občinah v višini 6,965%, za prenovo starih mestnih predelov v višini 0,21 %;
za namene razreševanja stanovanjskih vprašanj delavcev v organizacijah združenega dela iz dela sredstev sklada skupne porabe obvezno 3,175 % od osnove bruto osebnega dohodka;
—	občani z lastno udeležbo iz lastnih in privarčevanih sredstev ob pridobivanju družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup stanovanja v etažni lastnini in za graditev stanovanjske hiše, pri prenovi in pri adaptacijah;
—	‘banke iz dinarskih hranilnih vlog na vpogled in tekočih računov občanov; za financiranje stanovanjske in komunalne dejavnosti bodo usmerjena sredstva v obsegu najmanj 20% do največ 30% stanja dinarskih vpoglednih prihrankov občanov, zbranih pri temeljnih bankah oziroma poslovnih enotah temeljnih bank na območju mesta Ljubljana. Višina odstotka in ročnost naložbe bo določena za vsako leto na osnovi prilagajanja ukrepom kreditno-monetarne politike s samoupravnimi sporazumi, ki bodo sprejeti na začetku leta;
—	bodoči uporabniki družbenih najemnih stanovanj in sedanji najemniki družbenih stanovanj preko stanarin z usmerjanjem sredstev amortizacije stanovanjskega, sklada v višini 35% za realizacijo
'programov enostavne reprodukcije na ravni mesta in 30 % za prenovo na osnovi enotnih planov v mestu ter 35% za realizacijo programa prenove in sanacije starejših stanovanjskih objektov v občini;
—	anuitete posojil danih delavcem;
—	sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za nakup stanovanj za upokojence;
—	neporabljena sredstva tekočega srednjeročnega obdobja.
Promet in zveze, prometna infrastruktura
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane, Sestavljena organizacija združenega dela Integral, Železniško gospodarstvo — Železniška transportna organizacija Ljubljana, Temeljna samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana, Sestavljena organizacija združenega dela Integral — Delovna organizacija Ljubljanski potniški promet, Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, Blagovno-transportni center Ljubljana, Podjetje za PTT promet Ljubljana, Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet.
84.	člen
Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane bo nadaljevala uresničevanje nalog iz 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. V srednjeročnem planskem obdobju 1981—1985 bodo rekonstruirane. . modernizirane in na novo zgrajene naslednje ceste in objekti:
—	obvozna cesta od Dolgega mostu do Dolenjske ceste (južna obvoznica !, in II. faza),
—	mestna obvozna cesta od Črnuč do Dolgega mostu, pododseka: Tomačevo—Celovška cesta,
— Celovška cesta—Dolgi most,
—	zbirni kanal A-l osi obvoznice od Celovške ceste do Save,
— Mestna obvozna cesta od Črnuč do Smartinske ceste, pododsek dvopasovna povezava od Tomačevega do Smartinske ceste,
— Zaloška cesta od Kajuhove do Fužin,
— Tržaška cesta I. etapa od Viške ceste I. do Dolgega mostu,
—	priprava dokumentacije za nadaljnje ceste po 10-letnem programu.
Dinamiko in prednostni red gradnje cest bo Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane usklajevala z rastjo ljubljanskega družbenega proizvoda in s splošnim razvojem mesta Ljub-Ij ane.
Gradnja cest se bo izvajala v skladu s sprejeto zasnovo investicij za izgradnjo sistema ljubljanskih mestnih obvoznic "in primarnih mestnih cest za obdobje 1981—1985.
V okviru samoupravne interesne skunosti za uresničevanje 10-Ietnega programa izgradnje cest bodo zagotavljali in združevati! sredstva temeljne organizacije združenega dela ljubljanskega gospodarstva, samostojni obrtniki, komunalne skupnosti ljubljanskih občin, družbenopolitične skupnosti in ostali soudeleženci pri uresničevanju programa.
85.	člen
Za uresničevanje politike na področju razvoja cestne infrastrukture bo v skladu s sprejetimi mednarodnimi sporazumi in pogodbami dokončan odsek avtoceste Naklo—Ljubljana.
86.	člen
Izdelana bo urbanistična in investicij sko-tehnič-na dokumentacija za etapno gradnjo potniške postaje Ljubljane, kjer bodo angažirane organizacije združenega dela za avtobusni, železniški, letalski, javni mestni, potniški ih taksi promet, ter PTT promet.
Nosilci izgradnje potniške postaje bodo:
—	organizacije združenega dela v sestavi Železniškega gospodarstva Ljubljana kot nosilci vseh investicijskih objektov in naprav, ki so potrebni za izvajanje železniškega transporta;
—	organizacije v sestavi Sestavljene organizacije združenega dela Integral kot nosilci in povezovalci izgradnje vseh investicijskih objektov in naprav, ki služijo cestnemu prometu.
87.	člen
Za izboljšanje prometnih razmer v Ljubljani bodo izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-let-nega programa izgradnje cest mesta Ljubljane, Sestavljena organizacija združenega "dela Integral zagotovili:
—	ureditev in razširitev kolesarskih stez in razširitev peščevih površin,
—	uvedbo enotnega semaforskega sistema in izgradnjo centra za avtomatsko vodenje prometa,
—	novogradnjo, ureditev in razširitev parkirnih prostorov za osebna vozila,
—	ureditev ih razširitev parkirnih prostorov za tovorna vozila ob vpadnicah v Ljubljano ter izgradnjo terminala za tovorni promet v coni RF-2.
88.	člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane, Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, Sestavljena organizacija združenega dela Integral — Delovna organizacija Ljubljanski potniški promet, železniško gospodarstvo — Železniško transportna organizacija Ljubljana bodo izboljšati organizacijo in kvaliteto storitev prevoza potnikov. To bo doseženo:
—	z izdelavo razvojnega programa mestnega prometa do leta 2000;
—	s preusmeritvijo individualnega potniškega na organizirani mestni promet, kjer bo imel javni promet splošno prednost;
—	s povečanjem zmogljivosti javnega mestnega potniškega prometa in z zamenjavo dotrajanih tran-spotnih sredstev, z gradnjo avtobusnih postajališč in obračališč ter spremljajočih objektov;
—	z odpiranjem novih prog ter s širjenjem omrežja, skladno s širjenjem mesta Ljubljane glede na potrebe uporabnikov';
—	z zagotavljanjem hitrejšega ih boljšega povezovanja bivalnih in delovnih območij z javnim mestnim in primestnim prometom;
—	s povezovanjem primestnega z mestnim prometom;
—	z organiziranjem obmestnih hitrih prog izyen strnjenega zazidalnega mestnega območja, kjer bodo vpeljane nekatere napeljalne linije do najbližjega postajališča mestnega območja;
—	s preselitvijo dejavnosti tovornega prometa s sedanje skupne, na novo lokacijo, in izgraditvijo nove tehnične baze za tovorni promet;
—	z vključitvijo železnice v primestni potniški promet;
—	z izdelavo študija novih oblik možnega javnega prometa.
89.	člen
Železniško gospodarstvo — Železniško transportna organizacija Ljubljana, Temeljna samoupravna interesna skupnost za železniški promet in luški promet ~ prometnega središča Ljubljana bosta tevajali planske naloge v obdobju 1981—1985 na področju železniškega gospodarstva.
Uresničevali bodo program razvoja železniških zmogljivosti z izvrševanjem .naslednjih dolgoročnih investicijskih nalog v ljubljanski regiji:
—	pričela se bo realizacija vozlišča Ljubljana, ki vključuje obnovo proge Laze-Vižmarje—Dolgi most z direktno povezavo ranžirne postaje Zalog ter priključkom na hitro progo Jesenicfe—Dobova;
—	izdelana bo investicijska dokumentacija za drugi tir na odseku Jesenice—Ljubljana;
—	za potrebe integralnega transporta se bo nadaljevala izgradnja kontejnerskega terminala v Mostah in realizacija programa industrijskih tirov;
—	posodobili bodo prekladalno mehanizacijo in vozni park.
Realizacija obsega naložbe v železniške zmogljivosti bo odvisna od sredstev članic SIS za železni-Iški in luški promet SR Slovenije, od dogovorjenih sredstev bank ter od neposredno interesno združenih sredstev.
90.	člen
Blagovno-transportni center Ljubljana bo nosilec razvoja pretovorno-skladiščne dejavnosti. Zgrajeno bo zadnje skladišče na sedanjem področju, izgrad-inja novih skladiščnih površin pa se usmeri na cono |MP-3 (Ob Letališki cesti) in RP-2 na Rudniku, kjer je predvidena gradnja skladišč za kemijsko-tehnično blago, agroživilstvo in trgovino.
Z torganizirano in usmerjeno gradnjo blagovno-;transportnih centrov bo dosežena boljša izkoriščenost j prostora in uporaba sodobne tehnologije v skladiščenju in integralnem transportu.
i
91.	člen
Podjetje za PTT promet Ljubljana in Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana bosta .nosilca skladnega razvoja kapacitet celotnega PTT sistema v mestu Ljubljana.
Za razvoj poštne dejavnosti bo zgrajenih pet novih poštnih enot. Zgrajeni bodo novi delovni prostori 'za PTT servis. Pripravljena bo investicijsko-tehnična dokumentacija in pridobljeno bo zemljišče za glavni poštni center v Ljubljani. V okviru Sestavljene organizacije združenega dela PTT SR Slovenije bo tudi v 'Ljubljani uveden sodoben informacijski sistem, ki bo 'zagotavljal kvalitetne PTT storitve.
Na področju telegrafije bo razširjena končna telegrafska centrala, ki bo zagotovila 1.000 dodatnih telegrafskih priključkov.
Na področju telefonije bo konca 1985. .leta realizirano 49.100 priključkov v sedmih telefonskih centralah, tako da bo skupna kapaciteta znašala 115.720 telefonskih priključkov. Pospešeno pa bo potekala tudi gradnja telefonskih govorilnic.
Nabavljena in montirana bo oprema za novo glavno telefonsko centralo, zgrajene bodo nove PTT stavbe in avtomatske telefonske centrale v Dravljah, Črnučah in Polju, razširjene bodo telefonske centrale na Viču, za Bežigradom in v Centru (Ljubljana II).
Začrtan obseg razvoja PTT prometa bodo organizacije združenega dela v PTT prometu zagotovile iz lastnih sredstev, združenih sredstev uporabnikov v okviru Samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana, oziroma drugih načinov združevanja sredstev ter z zagotovitvijo kreditov poštne hranilnice, poslovnih bank in komercilanih kreditov.
92.	člen
Podpisniki dogovora bodo zagotovili realizacijo naslednjih nalog in obveznosti:
—	solidarnostno združevanje sredstev za zagotovitev enakomernega in skladnega razvoja požarne varnosti v občinah in mestu;
—	občinske požarne skupnosti bodo združevale sredstva za realizacijo programa razvoja Gasilske brigade, Mestne gasilske zveze ter delo Zveze Samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane ter za druge dogovorjene skupne naložbe;
—	gasilska brigada se bo organizacijsko in kadrovsko okrepila, izboljšala bo svojo opremljenost z nabavo nove in zamenjavo stare opreme ter z zgraditvijo ene dislocirane enote, ki bo začela delovati leta 1985, za drugo enoto pa pridobila zemljišča, lokacijsko dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, kar bo omogočilo pričetek gradnje v letu 1985, za tretjo postajo pa bo pridobila zemljišče;
—• Zveza samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane in Gasilska brigada bosta z drugimi udeleženci zagotovili izgradnjo 9 črpališč na Ljubljanici in Grubarjevem kanalu po dogovorjenem prednostnem programu, ki bo usklajen z občinskimi programi;
—	prostovoljne gasilske enote bodo vključene v program razvoja operativne gasilske službe kot centri požarne varnosti ter jih z boljšo kadrovsko zasedbo in tehnično opremo operativno usposobili;
— Samoupravna interesna skupnost požarnega varstva, Gasilska brigada in mestna gasilska zveza bodo s predavanji, vajami in drugimi sredstvi večali požarno varstveno obveščenost delovnih ljudi in občanov v hišni upravi, krajevnih skupnosti, organizacijah združenega dela in šolah; požarna varnost naj se postopoma vključuje v redne izobraževalne programe.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti in drugi udeleženci bodo pri načrtovanju in izvajanju novih objektov, industrijskih con in stanovanjskih naselij zagotovili vse požarnovarnostne pogoje z ustrezno opremljenostjo (dostopnih poti, hidrantno omrežje, instalacije itn.), kot tudi z načinom in kvaliteto gradnje objektov (gostota naselitve, konstrukcijski in gradbeni materiali morajo ustrezati ognjevarnim pogojem). Najbolj kritične objekte bo potrebno sanirati.
93.	čen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov požarnega varstva bodo delavci v združenem delu združili sredstva za reakcijo dogovorjenih nalog skupnega pomena in programov samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občin po stopnji 0,30 °/o od bruto osebnih dohodkov iz dohodka v letu 1981 in po stopnji 0,25% od bruto osebnih dohodkih v letu 1982—1985.
Požarna varnost
Podpisniki: Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom ljubljanskih občin, Zveza samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane, Gasilska brigada, Mestna gasilska zveza.
\ IV. TEMELJNI RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
94.	člen
Podpisniki dogovora se zavezujejo, da bodo na področju družbenih dejavnosti:
—	postopoma izenačevali dostopnost dobrin in storitev ' družbenih dejavnosti na osnovi solidarnostnega in vzajemnega združevanja sredstev ter diferencirane porabe sredstev po posameznih občinah, pri čemer bo dana prednost tistim področjem družbenih dejavnosti, ki zaostajajo za doseženim oziroma dogovorjenim standardom ;
—	zagotovili nadaljnje uveljavljanje svobodne menjave dela z uskladitvijo z materialnimi možnostmi združenega dela, s skupnim oblikovanjem programov med uporabniki in izvajalci, z uveljavitvijo enotnih normativov in standardov ter enotnih osnov cen storitev in z vsakoletnim ocenjevanjem kvalitete storitev;
—	priznavali izvajalcem normative in standarde le do višine iz leta 1979 in upoštevali v izvajanju svojih programov materialne okvire, sprejete s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in njihovimi dopolnitvami;
—	s svobodno menjavo ^dela in z upoštevanjem stabilizacijske politike zagotovili sredstva za razvoj dejavnosti v skladu z rastjo števila prebivalstva in materialnimi možnostmi ter uresničevanjem postop nega izenačevanja dostopnosti dobrin in storitev družbenih dejavnosti v ljubljanskih občinah. Sredstva' za izvajanje programov posameznih družbenih dejavnosti bodo zagotovljena na osnovi dohodkovnih možnosti ob upoštevanju prednosti izvajanja osnovnih programov, pri čemer bocjo imele prednost naslednje dejavnosti: vzgoja in izobraževanje, družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok, usmerjeno izobraževanje ter osnovno zdravstveno varstvo; v primeru večjega porasta upravičencev do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti pa tudi zaposlovanje;
—	zagotavljali zadostno število ustrezno izobraženih kadrov v izvajalskih organizacijah;
—	izboljšali kvaliteto storitev družbenih dejavnosti in zagotovili smotrnejše izkoriščanje že obstoječih zmogljivosti;
—	samoupravne interesne skupnosti sprejele med seboj samoupravne sporazume o vsebini, obsegu, odgovornih nosilcih in načinu financiranja mejnih dejavnosti na osnovi sprejetih programov izvajalcev mejnih dejavnosti; nosilec bodo občinske in mestna skupnost socialnega varstva;
—	solidarnostno združevali sredstva za reševanje skupnih nalog na območju mesta, regije ih republike. Sistem solidarnosti bo zboljšan z nadaljnjo objekti-vizacijo meri! in kriterijev za prelivanje sredstev.
95.	člen
Sredstva za delovanje družbenih dejavnosti bodo podpisniki zagotovili predvsem na osnovi svobodne menjave dela z združevanjem sredstev Iz osebnega dohodka delavcev' in dohodka temeljnih organizacij združenega dela, na področju posameznih dejavnosti, pa tudi v čim večji meri z neposredno menjavo dela s temeljnimi organizacijami združenega dela, delovnimi ljudmi' in občani ter lastno dejavnostjo 'izvajalcev.
Sredstva za Investicije na področju družbenih dejavnosti bodo podpisniki zagotovili s solidarnostnim združevanjem na osnovi sprejetih prednosti, samopri-spevka II in samoprispevka lil, dohodka temeljnih organizacij združenega dela s področja družbenih de-
javnosti združenega dela s področja družbenih dejavnosti, lastnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. V obdobju 1983—1985 na področju družbenih dejavnosti ne bo možno pričenjati' nobenih novih investicij, razen objektov iz samoprispevka II in III; nadaljevali bodo le še z urejanjem, poti spominov in tovarištva, izgradnjo Cankarjevega doma ter pripravljali gradnjo muzeja revolucije.
Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti bodo sklenile samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije nepremičnin za obnavljanje obstoječih objektov v okviru lastne SIS, po potrebi pa tudi med različnimi SIS. Sredstva amortizacije bodo sestavni del gospodarjenja in planiranja v SIS in izvajalskih organizacijah.
96.	člen
Podpisniki soglašajo, da se še naprej uveljavlja kot vir sredstev za financiranje razširjene reprodukcije družbenih dejavnosti oblika združevanja sredstev občanov na osnovi samoprispevka III.
97.	člen
Kriteriji za investiranje na področju družbenih dejavnosti:
—	investicijske naložbe v družbene dejavnosti bodo načrtovali skladno z razvojem posameznih dejavnosti v obstoječih oziroma načrtovanih stanovanjskih soseskah, da bi zagotovili v soseski celovito zadovoljevanje družbenih potreb prebivalstva;
—	prednost bodo imele posamezne družbene dejavnosti na območjih, ki so doslej najbolj zaostajale v razvoju, in ki zaradi nerazvitosti zahtevajo uveljavljanje postopnega izenačevanja družbenega standarda vseh občanov v Ljubljani in omogočajo izvajanje dostopnosti dobrin družbenega standarda;
—	investicijski programi bodo morali zagotavljati smotrno izgradnjo objektov, zato naj upoštevajo tipizacijo projektov ter možnost izgradnje objektov;
—	investicijski objekti' bodo grajeni tako, da bodo dovoljevali večnamensko uporabo oziroma možnost preusmeritve, če bodo to narekovale potrebe okolja oziroma soseske;
—	pogoj za načrtovanje sredstev za izgradnjo in vesticijskih objektov bodo. zagotovljena sredstva za dejavnost v okviru veljavnih kadrovskih in materialnih normativov;
—	v opremljanju objektov bodo prvenstveno načrtovali material in opremo domačih proizvajalcev, uvoženo pa le, če je na jugoslovanskem trgu ne bo mogoče zagotoviti;
—	sredstva za investicije na področju družbenih dejavnosti se bodo praviloma oblikovala ločeno od sredstev, oblikovanih na osnovi svobodne menjave dela in s tem prisevnimi stopnjami, cene posameznih storitev pa bodo pokrivale le stroške enostavne reprodukcije.
Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok
Podpisniki: Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, Občinske skupnosti otroškega varstva Be-
žigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik, izvršni sveti skupščin občin in mesta, skupnost samoprispevka II. skupnost samoprispevka III
98.	člen
Občinske in mestna skupnost otroškega varstva se z izvajalci in uporabniki obvezujejo, da bodo v tem planskem obdobju zagotovile:
—	izvajanje vzgojnovarstvenega programa za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju kot zagotovljenega programa za otroke, vključene v razvojne oddelke v vzgojnovarstvenih organizacij;
—	v okviru zagotovljenega programa vključevanje vseh 6 letnih otrok v pripravo na vstop v osnovno šolo in izvajanje 80-urnega vzgojnega programa, vsem, 4 do 5-letnim otrokom, ki niso vključeni v dnevno varstvo.
V občini Ljubljana Center zmogljivosti dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok presegajo povprečne zmogljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti . ostalih občin, zato bodo izvajalske organizacije • v občini Ljubljana Center vključevale v dnevno varstvo in vzgojo predšolskih otrok še naprej otroke iz drugih občin po načelu enotnega prostora 'v Ljubljani;
—	obseg vzgojnovarstvenih mest bo dosežen z izgradnjo novih vzgojno varstvenih objektov, z adaptacijo prostorov v stanovanjskih blokih, z razvojem varstva otrok v varstvenih družinah, kar bo zagotovljeno s sredstvi samoprispevka II, z združevanjem sredstev v skupnosti otroškega varstva skupaj z OZD in družbenopolitičnimi skupnostmi. Od leta 1983 dalje bodo vključeni v dejavnost le tisti investicijski objekti, ki bodo zgrajeni po programu samoprispevka II in III;
—	v okviru programa pridobivanja novih zmogljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti bo notranja struktura odelkov prilagojena potrebam staršev, tako bodo po potrebi organizirani še novi razvojni oddelki za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in oddelki za otroke I. starostne skupine (jaslični oddelki);
—	izvajanje svobodne menjave dela za opravljanje vseh oblik vzgojnovarstvene dejavnosti po programih VVO ob enaki ceni storitev za neposredne uporabnike v občinah Ljubljane. Povprečna udeležba staršev neposrednih uporabnikov, ki znaša v letu 1981 44 °/o, v letu 1982 40 °/o od celotne vrednosti dela vzgojnovarstvenih organizacij, bo postopno naraščala na povprečno 50°/o udeležbo v dogovorjeni vrednosti dela dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok, občinske skupnosti otroškega varstva bodo zagotovile s prelivanjem sredstev preko mestne skupnosti otroškega varstva preostala potrebna sredstva za izvajanje posredne menjave dela;
—	vse izvajalske organizacije (VVO) v občinah Ljubljane bodo analizirale obstoječe stanje organiziranosti in izvedle reorganizacijo z združitvijo v eno ali več enovitih organizacij združenega dela;
—	po dogovorjenih pogojih in merilih dodeljevanje denarnih pomoči otrokom ob vsakoletni revalorizaciji dohodkovnih pogojev in višine denarnih pomoči. Vso prednost v izvajanju nalog denarne pomoči otrokom bodo imele družine, ki so zašle v dejanski težji socialni položaj. Vse oblike denarnih pomoči otrokom bodo enake ob enakih osnovah in merilih v Ljubjani.
Del sredstev, združenih iz denarne pomoči, se bo preusmerilo tudi za tiste naloge, ki bodo v korist vsem otrokom (opremljanje varstvenih družin, otroških igriščih, letovanje otrok, nove zmogljivosti do leta 1982 itn.);
—	v okviru skupnega programa Skupnosti otroškega varstva Slovenije ob načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljanje socialne varnosti materi in otroku ob rojstvu novorojenca z nadomestilom osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta in materialne pomoči v obliki zavitka z opremo ob rojstvu otroka.
Osnovno šolstvo
Podpisniki: Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana, Občinske izobraževalne skupnosti Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik, Skupnost samoprispevka II in Skupnost samoprispevka III, izvršni sveti skupščin občin in mesta
99.	člen
Uporabniki in izvajalci, združeni v občinskih in mestni izobraževalni skupnosti, se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 zagotovili:
—	osnovno šolanje vsem šoloobveznim otrokom, najmanj v obsegu zagotovljenega programa;
—	postopno uskladitev števila učencev v učnih oddelkih z normativom, ki je določen z zakonom (32 učencev na oddelek),
—	največ 1,5-izmenski pouk v vsaki ljubljanski občini;
—	v vsaki ljubljanski občini bo v celodnevno osnovno šolo vključenih najmanj 10 °/o otrok;
—	ob upoštevanju predvidenega porasta števila otrok v starosti 7—14 let in postopnega premika vpisa v osnovno šolo na 6 in pol let starosti, se bo število učencev v Ljubljani povečalo od 34.830 v letu 1980 na 40,490 v letu 1985. V letih 1981—1982 bodo iz že zagotovljenih sredstev samoprispevka II in iz sredstev občinskih samopravnih interesnih izobraževalnih skupnosti zgradli 50 učilnic in 6 telovadnic ter izven programa samoprispevka II iz sredstev izobraževalnih skupnosti 5 učilnic; v letih 1983—1985 bodo dodatne učilnice in telovadnice ter glasbena šola Vič zgrajena v sklopu samoprispevka III;
—	v sodelovanju s skupščinami občin, novo opredelitev šolskih okolišev ter oblikovanje osnov za vsakoletno dinamično regulacijo le-teh;
—	rast kvalitete pouka, širjenje interesnih dejavnosti in drugih aktivnosti šole v tesni povezavi z življenjem in delom delovnih ljudi ter društvi in organizacijami v krajevnih skupnostih,
—	v okviru sprejetega normativa enega šolskega svetovalnega delavca na 420 učencev, povezovanje teh delavcev v posameznih obSnah In strokovne skupine za celotno obravnavo učencev. O številu na novo zaposlenih delavcev bodo odločale skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti pri sprejemanju letnega plana;
—	na področju osnovnega glasbenega šolstva, skupaj s kulturnimi skupnostmi, vključevanje glasbenih šol v program dela celodnevne osnovne šole ter ohranitev dosedanje vključitve 3.557 ljubljanskih osnovnošolcev;
—	v okviru dejavnosti osnovne šole s prilagojenim učnim programom ohranitev doseženega obsega.
to je povprečno 600 učencev na leto ter organiziranje postopnega prehoda na celodnevno osnovno šolo;
— gibanje osnovno šolskega izobraževanja odraslih v letih 1981—1985 v enakem obsegu kot v letu 1980.
Usmerjeno Izobraževanje
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, Delavska univerza Boris Kidrič in Dopisna delavska univerza Univerzum, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, občinska in mestna izobraževalna skupnost.
100.	člen
Posebne izobraževalne skupnosti bodo na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana omogočile vzgojnoizobraževalnim organizacijam v Ljubljani izvajanje izobraževanja že vpisanim učencem in študentom, da zaključijo šolanje. Učencem in študentom, ki se bodo vpisali v programe usmerjenega izobraževanja pa bodo zagotovile vpis v tiste usmeritve in v takem obsegu, kot bo dogovorjeno in usklajeno v temeljih plana posebnih izobraževalnih skupnosti Sloveni j e.
Organizacije združenega dela bodo zagotovile v sodelovanju z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi pogoje za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse in s tem omogočile kvalitetno izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov posameznih stopenj.
Srednje, višje in visoke šole, delavska univerza in druge izobraževalne organizacije bodo omogočile izobraževanje iz dela in ob delu povprečno letno 6.000 učencev v srednjem in 4.800 študentov v visokem izobraževanju ter organizirale strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje z delom in družbenopolitično izobraževanje. Prednost bo imelo izobraževanje za proizvodne poklice.
Univerza Edvarda Kardelja se bo s svojim pedagoškim in znanstvenim potencialom aktivno vključila v graditev sistema in uvajanja usmerjenega izobraževanja in uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v smislu vzpostavljanja čimbolj neposrednih odnosov med izvajalci in uporabniki na obeh področjih njenega delovanja.
Zagotovila bo sistem pravočasnega informiranja o izobraževanju in znanstveno-raziskovalnih dejavnosti v visokem šolstvu.
101.	člen
V Ljubljani bomo uresničili tiste razširitve vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti in izboljšave materialnih pogojev na področju usmerjenega izobraževanja, za katere so se posebne izobraževalne skupnosti opredelile v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih plana ih zanje zagotovile sredstva.
S posebnimi sporazumi o združevanju dodatnih sredstev organizacij združenega dela iz čistega dohodka bodo zagotovili boljšo tehnično opremljenost šol, predvsem tistih, ki izobražujejo za proizvodne poklice.
Gradnja domov ?.a učence ;n študente bo potekala v skladu s spr":"l:’'" orngramom gradenj domov v SR Sloveniji,
Raziskovalna dejavnost
Podpisniki: Občinske raziskovalne skupnosti občine Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik, Mestna raziskovalna skupnost, izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane, Univerza Edvarda Kardelja, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja
102.	člen
Občinske raziskovalne skupnosti bodo izvajale skupni raziskovalni program, ki bo vseboval raziskave na naslednjih področjih:
—	procese, zakonitosti in učinkovitosti spreminjanja družbenoekonomskega položaja Ljubljane ter vidike družbenopolitičnega, ekonomskega, kulturnega, znanstvenega in drugega uveljavljanja Ljubljane v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem prostoru;
—	razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja v okviru regije in republike;
—	povečanje produktivnosti dela in ustreznosti kvalifikacijske strukture delavcev v Ljubljani;
—	uveljavljanje doseženih raziskovalnih rezultatov za prestrukturiranje gospodarstva;
—	pogoji gibanja in dela v mestu;
—	prometno ureditev mesta s krepitvijo javnega mestnega prometa;
-— preskrbo Ljubljane z vodo, hrano in energijo s samozaščitnega in obrambnega vidika;
—	pospeševanje razvoja kmetijstva in pridobivanja hrane;
—	proučevanje javnega mnenja občanov;
—	projekte in programe, pomembne za socialno varnost delovnih ljudi in občanov;
—	oblikovanje družbenega sistema informiranja.
V ta namen bodo občinske raziskovalne skupnosti
zagotovile 64°/o sredstev za izvajanje skupnega raziskovalnega programa v Ljubljani, od tega 4% sredstev za delovanje mestne raziskovalne skupnosti (za delo skupščine in njenih organov ter strokovno delo). Sredstva bodo združevale proporcionalno glede na gospodarsko moč občine.
10.3. člen
Občinske raziskovalne skupnosti bodo izvajale program dela z naslednjimi aktivnostmi:
—	ugotavljanje, opredeljevanje in usmerjanje raziskovalnih potreb in pobud v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in občini;
—	uveljavljanje domačega znanja ih izvajanje selektivnosti pri prenosu tega znanja;
—	spodbujanje inventivne dejavnosti;
—	zagotovitev ustreznega sistema verifikacije rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela in porabljenih sredstev v te namene;
—	propagiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti med mladino.
104.	člen
Občinske raziskovalne skupnosti, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter mestna in občinske zveze sindikatov se obvezujejo, da bodo v prvih dveh letih planskega obdobja zagotovile, da bodo organizacije združenega dela ih druge organizacije in skupnosti
sprejele na podlagi enotno opredeljenih kriterijev in meril enotno oblikovane normativne akte za spodbujanje in nagrajevanje inovacijske dejavnosti in zagotovile izvajanje vseh faz inovacijskega kroga, od ideje in osnovnih raziskav do poskusne proizvodnje.
105.	člen
Univerza Edvarda Kardelja bo zagotovila, da bo njeno raziskovalno delo programsko in organizacijsko usmerjeno tudi za potrebe Ljubljane. Sodelovanje med univerzo in njenimi raziskovalnimi institucijami ter drugimi raziskovalnimi organizacijami v Ljubljan in združenim delom mora postati redna oblika sodelovanja pri programiranju in prenašanju raziskovalnih izsledkov v prakso, k čemer bodo. prispevale tudi s svojim delovanjem in akcijo občinske raziskovalne skupnosti. Omenjeno sodelovanje bo usmerjeno zlasti v razvojno delo intenzivne proizvodnje, kar bo vplivalo na rast dohodka na zaposlenega in izboljšanje izvozne usmerjenosti in sposobnosti združenega dela.
Kultur*
Podpisniki: Ljubljanska kulturna skupnost, Občinske kulturne skupnosti Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik, izvršni sveti skupščin občin in mesta, Skupnost samoprispevka III, občinske in mestne komunalne skupnosti, občinske in mestne sa-imoupravne stanovanjske skupnosti
106.	člen
Na področju kulturnih dejavnosti bodo izvajalci v okviru občinskih, ljubljanske jn kulturne skupnosti 'Slovenije zagotovili:
—	ohranitev dosedanjega obsega programov in njihovo nadaljnjo kakovostno rast, zlasti z optimalno izrabo obstoječih kadrovskih, tehničnih in prostorskih zmogljivosti, ter večje izkoriščanje ustvarjenih (programov in časovno usklajenost kulturne ponudbe s potrebami ter zagotovili financiranje programa šir-‘šega pomena na osnovi dogovorjenih meril;
—	nadaljnjo številčno rast ljubiteljev kulture bo-,do zagotavljali z vključevanjem občanov v že obsto-iječa društva
—	pripravo programa kulturnih dejavnosti', ki 'naj bi se izvajale v stavbi ljubljanskega gradu;
—	v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi, skladom za obnovo Stare Ljubljane in občinskimi (skupščinami, komunalnimi skupnostmi in ob pomoči (strokovnih služb ter organov za pripravo in izvajanje ‘tistih prednostnih programov ohranjanja in obnavljanja kulturne dediščine, ki jih bo v zaostrenih stabilizacijskih pogojih gospodarjenja mogoče uresničevati ali vsaj strokovno načrtovati;
—	začetek izvajanja kulturnih programov v Cankarjevem domu, ki pomeni predvsem možnost povezovanja različnih področij kulturnih dejavnosti in načrtnejše uveljavitve medmestnega, medrepubliškega in mednarodnega kulturnega sodelovanja;
—	nadaljnji razvoj sodelovanja z drugimi narodi, prijateljskimi in pobratenimi mesti, pri čemer bo treba dati prednost takim programom, ki ne terjajo povečanja obsega materialnih sredstev, pa vendarle prispevajo h krepitvi plodnih kulturnih stikov;
— Ljubljanska kulturna skupnost bo skupaj s Skupnostjo samoprispevka III. in Kulturno skupnostjo
Slovenije obnovila prostore Mestnega doma za potrebe Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Telesna kultura
Podpisniki: Samoupravna interesna telesnokultur-na skupnost mesta Ljubljane, Občinska samoupravna interesna telesnokulturna skupnost Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik, izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane
107.	člen
Na področju telesne kulture bodo samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti občin in mesta z uporabniki in izvajalci zagotovile:
—	take programe telesnokulturne vadbe, da bo v njih sodelovalo 32.400 udeležencev;
—	programe telesnokulturnih akcij, v katerih bo sodelovalo 80.000 udeležencev,
—	skupaj s krajevnimi skupnostmi minimalne pogoje za telesnokulturno udejstvovanje delovnih ljudi in občanov v aktivnih soseskah;
—	program vrhunskega športa v vseh dogovorjenih prednostnih panogah, v katerih bo sodelovalo 4.000 športnikov in športnic;
—	pripravo dokumentacije za rezervacijo telesnokulturnih površin v okviru srednjeročnega in dolgoročnega £4aUa-
V obdobju 1983—1985 se ne bo rušilo dogovorjeno razmerje med sredstvi za vrhunski }n množični šport. V skladu s predlaganimi spremembami 5amouPi"avhb-ga sporazuma o temeljih razvoja telesne kulture bpdo v mejah materialnih možnosti zagotovili usklajeno rast vrhunskega in množičnega športa.
Zdravstveno varstvo
Podpisniki: Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane, Občinske zdravstvene skupnosti Bežigrad. Cppter Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik, izvršni sveti skupščin občin in mesta
108.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane, bodo z izvajalci in uporabniki zagotovile v tem srednjeročnem obdobju:
—	tiste pravice uporabnikov do zdravstvenih sto- ■ ritev in do socialne varnosti kot ■so opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana posamezne občinske zdravstvene skupnosti;
—	usklajen razvoj osnovnega zdravstvenega varstva na področju vseh ljubljanskih občin, ki bo uresničen z dodatnimi in preusmeritvijo nekaterih obstoječih zmogljivosti in z enakimi kadrovskimi normativi v vseh temeljnih organizacijah združenega dela osnovnega zdravstvenega varstva;
—	enak prispevek uporabnikov k ceni storitev v
vseh občinah Ljubljane;	,
—	povečanje deleža preventivnega zdravstvenega varstva v vseh enotah osnovnega zdravstvenega varstva, predvsem v obratnih ambulantah za.aktivno populacijo;
—	zmanjševanje skupnega odstotka izostankov z dela z uveljavitvijo nekaterih vsebinskih in organizacijskih ukrepov pri odobravanju in kontroli' bolniških odsotnosti pri zdravstvenih organizacijah združenega dela. Sredstva za te namene ne bodo naraščala
hitreje od stopnje rasti zaposlovanja v občinah;
—	prednost osnovnemu zdravstvenemu varstvu pri dejavnosti, kadrih in financiranju z večjim deležem v celotnih sredstvih za zdravstvo ter na področju investicij v okviru osnovnega zdravstva, zagotovile povečan delež zobozdravstvenega varstva. V organizacijah združenega dela — uporabniki zdravstvenega varstva bo zmanjševanje odsotnosti z dela doseženo z boljšo organizacijo dela, poostrenimi ukrepi varstva pri delu in kontrolo bolniških'izostankov;
—	organiziranje službe nege bolnika na domu v okviru dejavnosti dispanzerjev za udeležence narodnoosvobodilnega boja in v povezavi z domovi za starejše občane;
—	možnosti samoupravne in funkcionalne organiziranosti Kliničnega centra za potrebe Ljubljane;
—	racionalno izkoriščanje obstoječe in nove medicinske opreme v vseh organizacijah zdravstvenega varstva na področju Ljubljane;
—	vključitev v celoviti zdravstveno-informacijski’ sistem na računalniški podlagi v SR Sloveniji.
109.	člen
Občinske zdravstverie skupnosti in Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane bodo zagotovile finančno udeležbo pri investicijah na področju zdravstvenega varstva, prenesenih iz programa samoprispevka II in pri dokončanju predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete v Ljubljani.	'
Občinske zdravstvene skupnosti bodo zagotovile tudi finančno udeležbo za varstveno-delovni center za duševno prizadete občane in za Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna.
Nove investicije na področju zdravstva bodo v obdobju 1983—1985 zgrajene v skladu z materialnimi možnostmi v okviru programa samoprispevka III
Socialno varstvo
Podpisniki: Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane, Občinske skupnosti socialnega varstva,. Mestna skupnost otroškega varstva, Občinske skupnosti otroškega varstva, Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane, občinske skupnosti socialnega skrbstva, Samoup^ivna stanovanjska skupnost Ljubljana, samoupravne stanovanjske skupnosti občin, Zdravstvena skupnost mestni Ljubljane, občinske zdravstvene skupnosti, Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije, Mestna izobraževalna skupnost, občinske izobraževalne skupnosti, izvršni sveti občin in mesta, Samoupravna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane, samoupravne skupnosti za zaposlovanje občin
110.	člen
Občinske in mestna skupnost socialnega varstva bodo izvajale usklajevanje med skupnostmi otroškega varstva, socialnega skrbstva, skupnosti za zapo-, slovanje, stanovanjskimi skupnostmi, skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skupnostmi starostnega zavarovanja kmetov za uresničevanje naslednjih nalog:*
—	usklajevanje sistema zagotavljanja socialne varnosti občanov. Skupnosti, vključene v socialno varstvo, bodo z ostalimi skupnostmi usklajevale tiste dele svojih programov, s katerimi preko posameznih elementov zagotavljajo celovito socialno varnost;
/
—	priprava metodologije, vzpostavitev sistema enotne evidence prejemnikov vseh oblik družbeno denarnih pomoči in enotnega načina uveljavljanja soci-alno-varstvenih pravic ter poenotenje osnov za pridobivanje teh pomoči;
—	opredelitev in ovrednotenje skupnih in mejnih nalog na področju socialnega varstva, ki zadevajo celotni ljubljanski prostor;
—	zagotovitev boljših pogojev in iskanje novih oblik pri varstvu in delovni rehabilitaciji invalidov (organizirano usposabljanje invalidov v OZD in posebnih delavnicah, ki bodo delovale v okviru TOZD itn.);
—	izgradnja varstveno-delovnega centra za duševno prizadete občane v Ljubljani s kapaciteto 75 delovnih in 60 domskih mest. Sredstva zanj bodo združevale: Skupnost pokojninsko-fnvalidskega zavarovanja, Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije, Skupnosti za zaposlovanje, Stanovanjske skupnosti, Zdravstvene skupnosti; ostala sredstva bodo zagotovljena v okviru samoprispevka III;
—	postopno izgradnjo učnih delavnic za slušno in govorno prizadete občane v okviru lastnih razpoložljivih sredstev Audio-logopedski oddelek pa bo zgrajen iz sredstev samoprispevka III;
—	opredelitev področja in vsebine dela ter priprava dogovora za nastavitev socialno-varstvenih delavcev v krajevnih skupnostih, glede na izkazane potrebe in ugotovitve analize, skupaj s skupnostmi otroškega varstva, mestnimi in občinskimi stanovanjskimi skupnostmi, skupnostmi socialnega skrbstva, izobraževalnimi skupnostmi in skupščinami občin in mefeta.
Socialno skrbstvo
Podpisniki: Skupnost socialnega -skrbstva mesta Ljubljane, Občinska skupnost socialnega ■ skrbstva občine Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik, izvršni sveti skupščin občin in mesta.
111.	člen
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bodo občinske In mestna skupnost socialnega skrbstva:
—	uveljavile enotne kriterije pri obravnavanju socialno-skrbstvenih problemov;
—	v centrih za socialno delo zaposlile ustrezno število strokovnih delavcev za izvajanje novih, zakonsko opredeljenih nalog;
—	zagotovile v domovih starejših občanov širjenje obsega in oblik servisnih storitev za občane, ki ne živijo v domovih (družbeno prehrano, dostavo le-te na dom, pranje perila, dnevno ali začasno varstvo);
—	sanirale stari del Doma na Bokalcih, sredstva za sanacijo bodo zagotovljena iz sklada za gradnjo / domov in stanovanj za upokojence pri Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
—	zagotovile delovanje domov starejših občanov Kolezija s kapaciteto 200 in Moste s kapaciteto 204 mest. Objekta bosta zgrajena iz sredstev samoprispevka II, Skupnosti pokoj ninsko-invalidskega zavarovanja in stanovanjskih skupnosti.
112.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 združile sredstva
za sofinanciranje izgradnje Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje prizadetih otrok, ki je investicija stagmega pomena v SR Sloveniji.
Zaposlovanj e
Podpisniki: Samoupravna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane, samoupravne skupnosti za zaposlovanje občin, Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane, Mestna izobraževalna skupnost, izvršni sveti skupščin občin in mesta.
113.	člen
Občinska skupnost in mestna skupnost za zaposlovanje bodo izvajale naslednje naloge in aktivnosti:
—	vodile akcije za uresničevanje 'kakovosti rasti zaposlovanja v Ljubljani v skladu s sprejetimi dogovori, stališči in merili;
—	usklajevale letne in srednjeročne kadrovske plane, v katerih bo poudarek na uskladitvi globalnih potreb po kadrih in kvalifikacijski strukturi zaposlenih in upoštevale pri tem sprejete usmeritve družbenopolitičnih skupnosti In samoupravnih sporazumov o letnih planih" zaposlovanja. Pri‘tem bodo sodelovale z organizacijami združenega dela in jim nudile tudi pomoč pri kadrovskem načrtovanju in zagotavljanju potreb po kadrih;
—	povprečno letno zajele v usposabljanje in zaposlovanje 285 invalidnih oseb brez statusa in poskrbele za njihovo vključitev v »delo, pri čemer bodo sodelovale skupnosti socialnega varstva, izobraževalne skupnosti, osnovne šole s prilagojenim učnim programom, invalidske organizacije in društva ter zavodi za usposabljanje in rehabilitacijo invalidnih oseb;
—	organizirale usposabljanje bi izobraževanje za iskalce zaposlitve, ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave na zaposlitev;
—	v poklicno informiranje in usmerjanje zajele skupaj z izvajalci osnovnega in usmerjenega izobraževanja celotno generacijo učencev v osnovnih in srednjih šolah (11.000 učencev letno). Zagotovile usklajevanje vpisa v usmerjeno izobraževanje, organizirale svetovanje kandidatom za študij ob delu in iz dela ter sodelovale pri usmerjanju v vojaške poklice. Pri' usklajevanju kadrovskih in izobraževalnih potreb bo zajeto mesto kot celota, izhajajoč iz strukture kadrovskih potreb v združenem delu;
—	pri določanju štipendijske politike in podeljevanju štipendij se bodo zavzemale, da bodo štipendije 'temeljile na kadrovskih potrebah;
—	zavzemale za prioritetno zaposlovanje štipendistov in za določitev kriterijev glede zaposlovanja pripravnikov:
—- zagotovile organizacijo in izvajanje računalniške obdelave podatkov in plansko analitiko za spremljanje in proučevanje gibanja zaposlovanja v Ljubljani.
V.	TEMELJI UREJANJA SPLOŠNIH POGOJEV RAZVOJA
Splošna ljudska obr.amba in družbena samozaščita
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občin in mesta, družbenopolitične organizacije občin in mesta
114.	člen
Splošna ljudska obramba je integralni del - razvojne in tekoče družbenoekonomske in socialne politike vseh udeležencev dogovora.
Za realizacijo nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se bodo zagotavljala sredstva v proračunih družbenopolitičnih skupnosti in iz sredstev združenega dela, združenih na podlagi samoupravnega sporazuma za financiranje skupnih nalog SLO in DS, tako da bodo skupna sredstva vključno z obrambnimi pripravami OZD in KS dosegla 0,5 °/o narodnega dohodka, ustvarjenega v ljubljanskih občinah v' obdobju 1981—1985.
Podpisniki dogovora bodo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvajali naslednje dejavnosti in naloge:
—	utrjevali sistem delovanja skupščin občin in mesta, predsedstev, komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnih svetov in njihovih organov za delovanje v izrednih raznjerah v vojni;
—	dograjevali obrambne načrte vseh struktur družbenopolitičnih skupnosti ter jih usklajevali s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ih družbenopolitičnimi organizacijami ter oboroženimi silami;
—	vključevali vse družbene dejavnike v izvajanje nabora;
—	dograjevali in utrjevali, sistem mobilizacije vseh struktur splošne ljudske obrambe;
—	dograjevali in utrjevali službo opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja sistema upravno-vojnih zvez, zagotovili nabavo najpotrebnejših mate-rialno-tehničnih sredstev za funkcioniranje sistema zvez in zagotavljali druge pogoje za nujno delo;
—	nadaljevali z graditvijo javnih zaklonišč na območju ljubljanskih občin;
—	skrbeli, da bo v okviru tehničnih normativov upoštevana tudi dvonamenska uporaba pri vseh novih investicijskih objektih;
—	nadaljevali z najpotrebnejšo graditvijo in vzdrževanjem skladišč za potrebe teritorialne obrambe in civilne zaščite v KS," nujnejših objekte« na strelišču in poligonu civilne zaščite za praktično usposabljanje enot civilne zaščite ter v okviru možnosti za druge objekte, ki služijo za praktično usposabljanje enot civilne zaščite.
115.	člen
Podpisnjki dogovora bodo za potrebe teritorialne obrambe v skladu s programom:
—	nabavili sredstva oborožitve skupno in osebno opremo ter druga materialno-tehnična sredstva, zagotovili primerno vzdrževanje in skladiščenje opreme in orožja;
strokovno vzgajali in urili enote in štabe teritorialne obrambe.
116.	člen
Podpisniki dogovora bodo na pobočju civilne zaščite:
organizirane dele civilne zaščite kadrovsko krepili, tako da bo v enote in štabe vključeno najmanj 16 "/o prebivalcev, organizacijsko uredili civilno zaščito v novoustanovljenih krajevnih skupnostih in
nadaljevali z ustanavljanjem splošnih enot v stanovanjskih objektih;
—	kadrovsko, materialno in organizacijsko utrdili občinske specializirane enote in združene odrede;
—	nadaljevali s strokovnim usposabljanjem enot in štabov civilne zaščite na vseh nivojih, tako da se bo vsako leto število usposobljenih obveznikov dvignilo v povprečju za 5 %>;
—	zagotovili, da bodo enote in štabi civilne zaščite 70 »/e opremljeni;
—	z načrtnim izvajanjem obrambne vzgoje delovnih ljudi in občanov poskrbeli- za njihovo usposobljenost za izvajanje zaščitnih ukrepov za reševanje ljudi in materialnih dobrin v oblila samozaščite ter zagotovili njihovo vključevanje v vaje civilne zaščite;
—	zagotovili najnujnejša materialna sredstva za oskrbo ogroženega prebivalstva.
117.	člen
Podpisniki dogovora bodo pri vzgoji in izobraževanju za obrambo in zaščito prebivalstva:
—	zagotovili usposobljenost prebivalstva za uspešno samozaščito pred hudimi naravnimi nesrečami in bojnimi učinki ter za družbeno samozaščito;
—	nadaljevali z organiziranim usposabljanjem ženske in moške mladine za obrambo ih zaščito in usposabljanje mladine, ki ne obiskuje srednjih šol, v obliki taborjenja;
—	usposabljali kadre za obrambo in zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ‘in skupnostih,
•— z obrambno vzgojo in drugimi oblikami informativne dejavnosti poskrbeli, da bo mladina seznanjena z možnostmi izbire vojaških poklicev in s tem zagotovili potreben dotok mladine v vojaške šole.
118.	člen
Podpisniki dogovora bodo dosledno izpeljali idejnopolitično in vzgojno funkcijo z vključitvijo vsebine družbene samozaščite in varnostne vzgoje v svoje programe stalnega idejnopolitičnega ih vzgojnoizobra-ževalnega dela.
Delovanje in organizacija državnih organov, predvsem organov za notranje zadeve, inšpekcij in službe družbenega knjigovodstva, bo usklajeno s potrebami družbene samozaščitei
Podpisniki dogovora bodo na področju družbene samozaščite:
—	s podmžbljanjem družbene samozaščite krepili samoupravne družbene odnose;
—	razvijali zavest o varovanju samoupravnega socialističnega sistema preko izobraževanja in informiranja, ustreznega kadrovanja in se vključevali v izvajanje nalog in ukrepov, preprečevanje sovražne — predvsem psihološke propagandne aktivnosti in njihovih nosilcev, preprečevanja nesamoupravnega de-delovanja, preprečevanje in odkrivanje kriminalitete; zagotovitev večje javne in prometne varnosti, zmanjševanje nevarnosti požarov, poplav in organizirali odstranjevanje posledic, organizirali aktivnosti' za varovanje okolja itn.;
—	zagotavljali izvrševanje nalog in ukrepov na Področju požarne varnosti v temeljnih organizacijah združenega dela in vseh objektih v družbeni lastnini, varovanje družbene lastnine in varstva samoupravnih
pravic delavcev, hranjenje dokumentov zaupnih podatkov, gotovine in vrednostnih papirjev, zaščito pred sovražno aktivnostjo in kriminalom ter drugih dejavnosti družbene samozaščite;
—	usposabljali delovne ljudi in občane za izvajanje nalog v miru ter jih pripravljali za izvajanje nalog v izrednih razmerah in vojni;
—	zagotavljali potrebno opremo za delovanje narodne zaščite in zagotavljali vojaško-strokovni pouk narodne zaščite.
Družbeni sistem informiranja in javno obveščanje
Podpisniki: izvršni sveti skupščin občih in mesta, Časopisno in grafično podjetje Delo, Ljubljanski dnevnik, Radio Glas Ljubljane, Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ljubljana, Indok center	" . \
119 člen
Časopisno in grafično podjetje Delo, Ljubljanski dnevnik, Radio Glas Ljubljane, občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva ter drugi udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v okviru svojih pristojnosti naredili vse potrebno za čimprejšnjo vzpostavitev in nemoteno delovanje celovitega sistema informiranja v Ljubljani, kar pomeni uresničevanje zvezne resolucije o družbenem sistemu informiranja.
Skupščina mesta Ljubljane ter Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bosta v sodelovanju s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi' na osnovi samoupravnih sporazumov združevala del nalog s področja obveščanja delegatov in delegatske baze ter jih funkcionalno,'organizacijsko, kadrovsko in na druge načine združevale v Indok centru za delegatsko odločanje.
Na podlagi skupnega programa'bo v tem obdobju zagotovljeno, da bo vsak delavec, delovni človek in občan lahko pridobival delegatskemu odločanju namenjena gradiva, se v svoji sredini — delegaciji ali neposredno dogovarjal ter opremljal s svojimi stališči ustrezne delegacije. V ta namen bodo podpisniki sporazuma združevali sredstva za dogovorjeni program. Vsebina in delovanje bosta usklajena v skupnem odboru udeležencev. Pri tem delu bodo svoje aktivnosti usklajevali z drugimi službami družbenega sistema in informiranja v mestu, zlasti s komunalnim informacijskim sistemom in republiškim INDOK centrom.	^
Skupščine občin in mesta bodo razvile tako avtomatsko obdelavo podatkov, ki bo zagotovila ažurno in učinkovito delovanje upravnih organov občin in mesta, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti na vseh področjih, ki so v njihovi pristojnosti' ter hkrati ustvarile pogoje za postavitev družbenega sistema informiranja. Vzpostavljene bodo vse evidence, ki se nanašajo na občane, razvil? bodo informacijsko bazo za potrebe planiranja in spremljanja izvajanja planskih nalog ter organizirali sistem enotnega izkazovanja podatkov za spremljanje gospodarskih gibanj.
Vzpostavljena bo računalniška mreža med sistemi občin in mesta ter posameznimi nosilci sistema informiranja.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane bodo v sodelovanju % družbenopolitičnimi organizacijami v letu 1981 opredelili svoje obveznosti za zagotovitev materialnih pogojev delovanja in razvoja Ra-diaeGlas Ljubljane in Radia Študent.
Državna uprava in pravosodje
■ Podpisniki: izvršni' sveti skupščin občin in mesta, mestni in občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti
120. člen
Izvršni sveti skupščin' občin in mesta bodo zagotovili izvajanje sistemskih zakonov in predpisov na področju državne uprave in pravosodja. Z dograjevanjem notranje organizacije sistemizacije del in na-' log bo omogočen nadaljnji proces preobrazbe državne uprave in učinkovitejše delovanje in izvrševanje delovnih nalog in opravil za potrebe delegatskih skupščin, delavcev v združenem delu in občanov.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo pri določanju notranje organizacije in sistemizacije del in nalog dosledno upoštevali določbe republiškega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah. Takejnu pristopu hoda sledile tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščine občin in mesta bodo zagotovile pogoje za samostojno delo uprav za družbene prihodke; proučiti in ugotoviti je obstoječo smotrnost organizacije in sistemizacije del m nglog teh služb. Proučiti in predlagati je možnost za združevanje dela in nalog v vseh tistih primerkih, ki bi zagotavljali smotrne j - __ šo organizacijo, učinkovito in enotno izvajanje nalog uprav za družbene prihodke ter večjo specializacijo po posameznih delovnih področjih.
Skupščine občin in mesta bodo vodile in izvajale enotno davčno politiko, zavzemale se bodo za doslednejše zajemanje doseženih dohodkov občanov, preprečevale neupravičeno bogatenje na račun nenapovedanega dohodka občanov in izvajale dosledno in pravočasno izterjavo družbenih obveznosti občanov.
Inšpekcijske službe bodo poostrile nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov in z ostrejšimi ukrepi utrjevale skupno in osebno disciplino, in odgovornost.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo podpirali mestno geodetsko službo pri usposabljanju dokumentacije mestne geodetske službe za čim učinkovitejšo zemljiško politiko in prostorske posege.
Redna sodišča, samoupravna sodišča in javna tožilstva bodo v zvezi z reševanjem medsebojnih odnosov občin odpravila vprašanja medsebojnega sodelovanja pri reševanju organizacijskih, kadrovskih in materialnih pravic in dolžnosti. Programi del pravosodnih organov hpdo temeljili na spremljanju in analiziranju družbenih pojavov in odnosov in jih usklajevali med seboj in s programi družbenopolitičnih skupnosti. Za učinkovito varstvo pravic in samoupravnega položaja občanov in samoupravnih skupnosti bo zagotovljena pravna pomoč in to v vsaki delovni organizaciji in krajevni skupnosti.
Izvršni sveti skupščin občin in mesta se bodo zavzemali za stalno izpopolnjevanje ih modernizacijo
sprejemno-informacijskih služb in prilagojevanje delovnega časa teh služb potrebam občanov in organizacij združenega dela.
121 člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta se zavezujejo, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošne porabe na ravni občin m mesta Ljubljane v giobalu rasla v posameznem letu največ do rasti dohodka.
Če bodo sredstva splošne porabe zbrana nad dovoljenim obsegom, se bodo presežna sredstva odvajala skladno z družbeno dogovorjenimi usmeritvami oziroma se bodo vračala gospodarstvu kot določena sredstva za intervencije ali na podlagi ustreznega znižanja davkov.
Na področju financiranja splošne porabe bodo podpisniki težili k postopnemu zmanjševanju udeležbe posrednih davkov in k večanju deleža neposrednih davkov.
Za davčno politiko bodo v večji meri vzpodbujali načrtovani razvoj, zlasti ng področju drobnega gospodarstva. •
Za financiranje splošnih družbenih potreb je potrebno uvesti gospodarno in družbeno upravičeno splošno porabo. Proračunska sredstva se bodo uporabljala samo za financiranje obveznosti, ki so z ustavo.in zakoni opredeljena kot obveznosti družbenopolitičnih skupnosti, tako da bodo postopno izenačeni kriteriji in merila med občinami za naslednje glavne namene porabe:
—	negospodarske investicije,
— Komunalna dejavnost,
—	dejavnost krajevnih skupnosti,
—	prispevek za proračun mesta Ljubljane,
—	investicije v gospodarstvi!.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE .122 člen
Izvršni sveti skupščin občin in mesta, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, organi upravljanja samoupravnih organizacij ter družbeni pravobranilec (v nadaljnjem besedili;: podpisniki dogovora) bodo imenovali odbor podpisnikov dogovora v roku 30 dni po podpisu dogovora.
Odpor podpisnikov dogovora bo v mejah; svojih pravic in dolžnosti' v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije spremljal in poročal podpisnikom dogovora o uresničevanju pravic in obveznosti, za katere so se podpisniki dogovora zavezali, da jih bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 uresničili.
Odbor podpisnikov bo:
—- spremljal in analiziral uresničevanje nalog in obveznosti podpisnikov dogovora in predlagal ustrezne ukrepe;
—	dajal pobude Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane za skupne in posamične ukrepe za zagotovitev izvajanja dogoyora1
—	redno obveščal Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in ostale podpisnike o ppteku uresničevanja skupno dogovorjenih nalog;
—	zbiral in oblikoval predloge za spremembe in dopolnitve dogovora.
'	133. člen
Podpisniki dogovora bodo do konca leta 1982 ustanovili poseben organ, ki bo nadzoroval izvajanje na-
log, Ukrepov lil kriterijev za razširjeno reprodukcijo, opredeljenih v dogovoru o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1981—1985, s katerimi usmerjamo razvoj industrije. Naloga tega organa bo tudi, da bo preverjal pomembnejše investicije po sprejetih kriterijih -in poročal odbbrU podpisnikov o realizaciji sprejetih nalog ih ukrepov ter izboru investicij za tekoče leto.
124.	člen
Podpisniki tega dogovora se obvezujejo, da bodo preko odbora podpisnikov organizirali redno spremljanje uresničevanja dogovora. Podpisniki dogovora bodo najmanj enkrat letno sprejeli oceno izvajanja posameznih dogovorjenih halog in obveznosti iz dogovora in jo predložili v obravnavo zboi-Om skupščine mesta.
125.	člen
Dogovor o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 začne veljati takrat, ko ga podpiše večina podpisnikov. Spremembe in dopolnitve tega dogovora se sprejmejo po enakem postopku kot sam dogovor.
Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1981—1985:
— Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane — Izvršni svet Skupščine občihe Ljubljana Bežigrad
— Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center
— Izvršni svet Skupščine občine. Ljubljana Moste-Polje
— Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška — Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
— Zveza sindikatov Slovenije — Mestni svet Ljubljana
— Zveza sindikatov Slovenije — Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske regije
— Občinski svet zveze sindikatov občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rud-nik
— Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva
— Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Gospodarska zbornica občin, ljubljanskega območja
— Kmetij sko-zeml j iške skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo ljubljanskega območja
— Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane
— Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-Ietnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane
— Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet
— Temeljna samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana
— Zveza samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane
— Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Mestna gasilska zveza — Gasilska brigada Ljubljana — Samoupravna stanovanjska 'skupnost Ljubljana
— Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Območna vodna skupnost Lj ubij anica-Sava — Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
—■ Komunalne skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Poslovna skupnost za izgradnjo EITC Lj ubij ana-Dolsko
— Poslovna skupnost za realizacijo programa ga-zifikacije v SR Sloveniji .
— Ljubljanska turistična zveza — Ljubljanska turistična poslovna skupnost — Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane — Občinske zdravstvene skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Samoupravna interesna skupnost za socialno varstvo Ljubljana
— Občinske skupnosti socialnega varstva občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška,NVič-Rudnik
— Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane — Skupnosti socialnega skrbstva občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Zveza društev za poinOč dtiševho prizadetim SR Slovenije
— Mestna izobraževalna skupnost Ljubljane — Izobraževalne skupnosti občih Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik —• Mestna raziskovalna skupnost — Občinske raziskovalne Skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Samoupravna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane
— Samoupravne skupnosti ža zaposlovanje občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost mesta Ljubljane '
— Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje,
šiška, Vič-Rudnik
— Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana — Skupnosti otroškega varstva občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, šiška, Vič-Rudnik — Ljubljanska kulturna skupnost — Kulturne skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik
— Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju
— Delovna organizacija Titovi zavodi Litostroj — Delovna organizacija Indos — Združena podjetja strojegradnje
— Sestavljena organizacija združenega dela Iskra — Delovna organizacija Izolirka — Delovna organizacija Termika — Delovna organizacija Lek —• Sestavljena organizacija združenega dela Kemija
— PAP Podjetje za avtomatizacijo prometa
— Sestavljena organizacija združenega dela IMF, Industrijsko montažno podjetje — Poslovna skupnost IRIS
—■ Sestavljena organizacija združenega dela Nama
— Sestavljena organizacija združenega dela Moda — Slovenijales — Delovne organizacije Trgovina, Žičnica in Sora
— Delovna organizacija Jugotekstil-Impex — Delovna organizacija Jugotekstil — Ona-on '
— Delovna organizacija Agrotehnika-Gruda — Delovna organizacija Metalka — Delovna organizacija Lesnina — Delovna organizacija Intertrade — Gospodarsko razstavišče
— Sestavljena organizacija združenega dela Elektrotehna
— Sestavljena organizacija združenega dela GHT, Združeno gostinsko, hotelsko, turistično podjetje — Delovna organizacija Kompas — IMOS, Združena industrijska gradbena pod-* jetja
— Sestavljena organizacija združenega dela, Združena gradbena podjetja Giposs
— Gradbeno industrijsko podjetje Gradis,
— Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste-Tehnika
— Gradbeni center Slovenije
— Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana
— Ljubljanska banka — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana
— Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana — Beogradska banka — Temeljna banka Ljub-Ij ana
— Invest banka — Poslovna enota Ljubljana — DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana mesto
— DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ljubljana okolica
— Delovna organizacija Savske elektrarne — Sestavljena organizacija združenega dela Emo-, na
— Sestavljena organizacija združenega dela KIT — Sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka — organizacije združenega dela s sedežem na področju Ljubljane
— Sestavljena organizacija združenega dela Mercator
— Živilski kombinat Žito
— Sestavljena organizacija združenega dela HP — Kmetijska zadruga Velike Lašče — Geološki zavod Ljubljana
— Delovna organizacija Toplarna Ljubljana — Petrol — Delovna organizacija Trgovina — Delovna organizacija Kurivoprodaja — Delovna organizacija Energetika — Delovna organizacija Vodovod-Kanalizacija — Komunalno podjetje Ljubljana — Podjetje za PTT promet Ljubljana — Železniško gospodarstvo — Železniška tran-aportna organizacija Ljubljana
— Sestavljena organizacija združenega dela Integral
— Sestavljena organizacija združenega dela Integral — Delovna organizacija ljubljanski potniški promet
— Blagovno-transportni center Ljubljana — Univerza Edvarda Kardelja — Dopisna delavska univerza Univerzum — Delavska univerza Boris Kidrič — Časopisno grafično podjetje Delo — Časopisno tipkarsko podjetje Pravica-Dnevnik-"Temeljna organizacija združenega dela Ljubljanski dnevnik
— Radio Glas Ljubljana — Indok center — Skupnost samoprispevka II — Skupnost samoprispevka III — Skupnost za cene mesta Ljubljane — Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin in mesta Ljubljane
— Služba družbenega knjigovodstva — Podružnica Ljubljana
— Zavod za izgradnjo Ljubljane — Delovna organizacija Avtomontaža — Samoupravna interesna skupnost na preskrbovalnem območju elektro Ljubljana — Plutal Ljubljana
— Mladinska knjiga — Temeljna organizacija združenega dela Tiskarna
— Tiba Električni stroji POZD
1158.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št 23/77 in 17/83) 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73), 35. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78. 35/81 in 2/82) ter na podlagi sklepa Skupščine Skupnosti samoprispevka II, sprejetega dne 22. decembra 1982 in sklepa Skupščine Skupnosti samoprispevka III. sprejetega dne 14. decembra 1982 ie Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 30. junija 1983 in na 14. seji zbora občih dne 30. junija 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi samoprispevka III. za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane
1.	člen
V odloku o uvedbi samoprispevka III. za sofinanciranje gradnje objektov družbčnega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 36/81) se v 3. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »S sredstvi, zbranimi za dokončanje objektov samoprispevka II. se financira gradnja po naslednjem programu:
Vzgojno varstveni objekti	Način gradnje	Predviden °vcne"^a ' gradnje v“o!t gradnje y mlo din
1. WO Hrušica	novogradnja	1983	32,5
2. WO Trnovo	novogradnja	1983	72,0
3. WO Hinko		
Smrekar	novogradnja	1983	26,5
131,0		
2.	člen
Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skupna naložbena vrednost objektov, navedenih v prvem odstavku 3. člena znaša 4.698,000.000 dinarjev.«
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Skupna naložbena vrednost objektov, navedenih v drugem odstavku 3. člena znaša 131,000.000 dinarjev.«
Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek 4. člena.
3.	člen
Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva zbrana po tem odloku so namenska in se smejo uporabljati skladno z dotokom sredstev izključno za izvajanje investicijskih del gradbenih objektov iz prvega odstavka 3. člena tega odloka in se bodo zbirala na posebnem računu.«
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sredstva za izgradnjo objektov iz drugega odstavka 3. člena tega odloka so zbrana na posebnem računu in se smejo uporabljati izključno za izvajanje naložbenih del gradbenih objektov iz drugega odstavka 3. člena tega odloka.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek 7. člena.
Za novim tretjitn odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Skupnost za izvedbo enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo objektov iz samoprispevka
III.	prevzame vse obveznosti v zvezi z graditvijo objektov iz drugega odstavka 3. člena tega odloka teir.ureditev premoženjsko pravnih in drugih nalog potrebnih za dokončanje samoprispevka II.«
Sedanji tretji odstavek postane peti odstavek tega člena.
4.	člen
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
»Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 30/76)«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmf dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 014-2/83
Ljubljana, dne 30. junija 1983.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje L r.
1159.
Na podlagi 77. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji' zbora združenega dela dne 30. junija 1983 in na 14. seji zbora občin dnq 30. junija 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o podstanoval-skih razmerjih na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V odloku o podstanovalskih razmerjih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 13/82) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: »Ta odlok ureja oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov, evidenco podstanovalskih razmerij, vsebino podstanovalske pogodbe, pravice in dolžnosti imetnika stanovanjske pravice, lastnika stanovanja kot posameznega dela stavbe in lastnika 'družinske stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: najemodajalca) in podstanovalca, način določanja podstanarine, najvišjo raven podstanarine, odškodnino za opremo ter dejanske stroške za uporabo podstanovalskega prostora.«
2.	člen
8.	točka 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »8. znesek podstanarine, ki jo bo podstanovalec plačeval najemodajalcu in do katerega dne v me-, seču.«
3.	člen
Prvi’ 'odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Podstanovalska pogodba, sklenjena za nedoločen čas preneha z odpovedjo. Odpoved se da drugi stranki neposredno, ustno aft pismeno po pošti ali pri rednem sodišču. Za odpoved podstanovalske pogodbe ni treba navesti razloga odpovedi.«
4.	člen
Črta se 8. člen.
5.	člen
10.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Podstanovalec ih najemodajalec se lahko dogovorita za podstanarine, ki zajema ekonomsko stanarino za prazen stanovanjski prostor dan v podnajem, upoštevajoč pri tem stanje v podnajem danega stanovanjskega prostora, povečano največ za 300 %>.
Podstanarina se izračuna na osnovi določil o prehodu na ekonomske stanarine v Ljubljani, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za posamezno srednjeročno obdobje ih se letno valorizira.«
6.	člen
14. člen se dopolni tako, da se pred zadnjo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— ki dogovori višjo podstanarine kot je določena v 5. členu tega odloka.«
7.	člen
Statutarno-pravna komisija Skupščine mesta Ljubljane določi prečiščeno besedilo odloka o podstanovalskih razmerjih na območju ljubljanskih občin.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-1/1983
Ljubljana, dne 30. junija 1983.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje L r.
me.
Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstva (Uradni list SRS, št. 3/81), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 33/78 in 23/81) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) in na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 30. junija 1983 in na 14. seji zbora občin dne 30. junija 1983 sprejela
ODLOK
e hišnem redn na območju mesta Ljubljane L ŠPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa, zaradi nemotene uporabe stanovanjskih hiš ih stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in na zemljišču, ki hiši pripada, obveznosti in pravice stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov, da vzdržujejo stanovanja in poslovne prostore v stanovanjski hiši v uporabnem stanju, kakor tudi pravice in dolžnosti skupnosti stanovalcev in hišnega sveta pri izvajanju tega odloka.
2.	člen
Za stanovalce se štejejo po tem odloku imetniki stanovanjske pravice, podstanovalci, lastniki stanovanj ih najemniki v lastniških stanovanjih, kakor tudi osebe, ki v stanovanju stanujejo, lastniki, uporabniki innajemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši (v nadaljnjem besedilu: stanovalci). Določbe tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanja, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski1 hiši in za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski, hiši in na zemljišču, ki hiši pripada.
H. OBVEŠČANJE IN OPOZARJANJE STANOVALCEV TER DRUGIH OSEB
3.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni' bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in .priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej.
Seznam stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet oziroma pooblaščena organizacija združenega dela, ki začasno opravlja funkcijo hišnega sveta.
V hiši, ki je v zasebni lastnini, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše.
Seznam stanovalcev je treba dostaviti štabu za <avilno zaščito pri krajevni skupnosti.
4.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližihi vhoda, poleg seznama stanovalcev iz 3. člena še:
—	izobešen odlok o hišnem redu;
—	izobešeno navodilo mestnega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč ter zračnih napadov
—	pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet
—	vidno objavljen priimek in ime osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito
—	vidno obvestilo, kateri dan se čistijo dimniki v hiši in kdo od stanovalcev hrani ključe podstrešja, števca vode, zapornega glavnega ventila vode in plina, ter drugih naprav
—	vidno objavljen priimek in naslov osebe, ki opravlja hišniška opravila
—	druga obvestila, ki so določena s predpisi - ali drugimi akti oziroma sklepi samoupravnih organov v hiši.
Stanovanjske hiše, kjer so dvigala morajo imeti na vidnem mestu objavljen priimek in ime osebe, ki pomaga v primeru okvare dvigala.
Glavna požarna plinska pipa in glavni vodni ventil morata biti vedno dostopna in označena s trajnimi dobro vidnimi napisi: »Požarna plinska pipa«, »Glavni vodni ventil«.
Za izvajanje določil iz tega člena je odgovorna skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše.
5.	člen
Vhod v stanovanje ali v poslovni prostor mora biti označen s številko stanovanja oziroma poslovnega prostora, ter s priimkom in imenom stanovalca. Stanovanje hišnika oziroma osebe, ki opravlja hišniška opravila, mora biti označeno na vhodnih vratih z besedo »hišnik«.
III.	UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE
6.	člen .
Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in na zemljišču, ki hiši pripada, skrbno gospodariti s stanovanji in poslovnimi prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami.
7.	člen
Dolžnost stanovalcev je:
1.	uporabljati stanovanje in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovirajo v mirni uporabi stanovanjskih, poslovnih in skupnih prostorov;
2.	skrbno ravnati pri uporabi stanovanj, poslovnih in skupnih prostorov’in jih redno vzdrževati;
3.	zaklepati vhodna vrata med 22. in 6. uro;
4.	parkirati’ motorna vozila na mestih, ki so za to določena;
5.. ugašati luči na stopniščih in drugih skupnih prostorih.
8.	člen
Stanovalci morajo tudi:
1.	takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti' in okvare na instalacijah in drugih napravah v stanovanjskih ter drugih prostorih, kolikor niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti;
2.	sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov in drugih oseb;
3.	zagotoviti čiščenje skupnih prostorov in odstranjevanje snega s pločnikov in dostopnih poti, ka-
kor tudi odstranjevanje snega s streh in ledenih sveč z napuščev;
4.	po potrebi prebeliti stanovanjske prostore;
5.	popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci ;
6.	poučiti mladoletne otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj;
7.	skrbeti za smotrno uporabo toplotne energije v stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorih v skladu s predpisi;
8.	redno poravnavati obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu od dneva prevzema stanovanja.
9.	člen
Stanovalci ne smejo:
1.	kakorkoli povzročati prekomeren hrup v stanovanjih, skupnih prostorih in na zemljišču, ki hiši pripada;
2.	rediti pse, mačke in druge živali, brez soglasja zbora stanovalcev oziroma lastnika stanovanjske hiše in v nasprotju s predpisi;
3.	parkirati počitniške hišice, tovorna vozila, neregistrirana vozila in avtobuse na mestih, ki so določena samo za parkiranje osebnih avtomobilov;
4.	ogrožati varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah ali nasadih;
5.	poškodovati in zamazati stanovanjsko hišo in dopuščati, da psi', mačke in druge živali onesnažujejo skupne prostore hiše in zemljišče, ki hiši pripada;
6.	odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso
za to določena;	'	*
7.	metati odpadke v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale;
8.	uporabljati' jaške za smeti v nasprotju z navodili za njihovo uporabo;
9.	stepati preproge in druge predmete izven za to določenih mest;
10.	pisati ali pritrjevati objave, plakate in druga obvestila na mestih, ki niso za to določena;
11.	kakorkoli ovirati prehodnost hodnikov, stopnišč, kletnih prostorov, dvorišč ter drugih skupnih prostorov;
12.	brez potrebe uporabljati vodo in prižigati luči v skupnih prostorih;
13.	nameščati cvetlične lončke na oknih in balkonih tako, da ogrožajo varnost ljudi, kakor tudi zalivati cvetlice v lončkih in čistiti balkone tako, da voda odteka po zidu ali na pločnik;
14.	uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, plinske ali druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare ali’ nevarnost požara;
15.	puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzorstva;
16.	uporabljati dvigala in druge tehnične naprave v nasprotju z navodili za njihovo uporabo;
17.	v stanovanjih, poslovnih in drugih prostorih popravljati napake, ki jih sme popravljati le strokovno usposobljena oseba;
18.	postavljati na strehi televizijske in radijske antene v nasprotju s sklepi zbora stanovalcev ali hišnega sveta;
19.	kaliti mir in počitek stanovalcev, zlasti med
22.	in 6. uro;
20.	onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov, smeti in drugih snovi;
21.	v stanovanju, poslovnem prostoru ali v skupnih prostorih in na zemljišču, ki hiši pripada, shranjevati ali odlagati vnetljive tekočine ali' snovi, posode z vnetljivimi plini, eksplozivne in druge nevarne snovi v nasprotju s protipožarnimi in drugimi' predpisi;
22.	uporabljati lahko vnetljive snovi za pranje perila;
23.	postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali dimniških vratcih;
24.	shranjevati oziroma skladiščiti kakršenkoli material na podstrešju, razen rezervne strešne kritine;
25.	parkirati vozila in postavljati kakršnekoli ovire na dostopih in ploščadih za gasilska in druga intervencijska vozila;
26.	prati motoma vozila izven za to določenih mest
10.	člen
Imetniki stanovanjske pravice, lastniki stanovanj in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v stanovanju oziroma poslovnem prostoru popravila ali koristne izboljšave, ki jih drugače ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmernimi stroški.
Hišni svet mora poskrbeti, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce.
11.	člen
Stanovalci ne smejo izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih, odstranjevati ali predelati opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez poprejšnjega soglasja stanodajalca in skupnosti stanovalcev, če je stanovanje v družbeni lastnini, oziroma brez soglasja lastnika, če je stanovanje v lasti občana. Določila prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na balkone.
12.	člen
Da se zagotovi izvajanje zakonskih predpisov, opravlja skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše, tudi naslednje naloge:
1.	skrbi za vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši;
2.	skrbi, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanja in poslovne prostore v skladu s predpisi, normativi, hišnim redom in sklepi zbora stanovalcev;
3.	skrbi' za čiščenje skupnih prostorov in zemljišč, ki pripadajo hiši in za odstranjevanje snega na tem zemljišču;
4.	skrbi za smotrno uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določa način njihove uporabe in odloča o povračilu stroškov za tako uporabo;
5.	skrbi, da se ne, kvarijo in da se redno vzdržujejo vodovodne, električne, ogrevalne in gasilne naprave ter skupna oprema za civilno zaščito;
6.	skrbi za redne preglede in za vzdrževanje vseh instalacij (toplotne postaje, kurilnice, dvigala in podobno), požarnovarstvenih naprav in opreme za civilno zaščito;
7.	organizira občasne (na dve leti) preglede plinskih trošil v stanovanjskih in poslovnih prostorih;
8.	skrbi za namestitev in redno vzdrževanje ročnih gasilskih aparatov, ki morajo biti' nameščeni v kleti in na podstrešju v ustreznem številu in' vsaj po eden v vsaki drugi etaži;
9.	ob izdaji soglasij k namestitvi anten na strehi skrbi1, da montažo in ozemljitev opravi pooblaščen izvajalec;
10.	skrbi za izvajanje drugih požarnovarstvenih ukrepov v stanovanjski hiši;
11.	skrbi za izvrševanje občasnih (enoletnih pregledov) instalacij v stanovanjskih in poslovnih prostorih, ki jih opravi strokovna oseba v prisotnosti člana hišnega sveta in stanovalca;
12.	skrbi za označitev važnejših mest instalacijskih razvodnih postaj in ventilov v stanovanjski hiši;
13.	skrbi, da se ob državnih in republiških praznikih ter drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave;
14.	določi .osebo, ki hrani ključe skupnih delov in naprav;
15.	napoti občane, ki se vselijo v stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, naj pravočasno prijavijo oziroma odjavijo stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja in ima pravico preveriti, ali so občani izpolnili to dolžnost;
16.	vlaga prijave pri organu za vodenje postopka o prekršku zoper kršilce določil tega odloka;
17.	opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo zakon o stanovanjskem gospodarstvu, statut skupnosti stanovalcev ter drugi predpisi in splošni akti stanovanjske skupnosti in skupnosti stanovalcev.
13.	člen
V	stanovanjskih hišah organizirajo in skrbijo za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite poleg sveta krajevne skupnosti tudi hišni sveti in drugi organi hišne samouprave, oziroma' pooblaščena organizacija združenega dela, ki začasno opravlja funkcijo hišnega sveta.
14.	člen
Hišni svet oziroma zbor stanovalcev skrbi v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti za izvajanje preventivnih in drugih ukrepov za zaščito in reševanje stanovalcev, gmotnih in drugih dobrin, za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot civilne zaščite ter za izvajanje drugih nalog civilne zaščite v stanovanjski hiši. V stanovanju, stanovanjski hiši in stanovanjskem okolju izvršujejo ukrepe za zaščito ih reševanje po načelih vzajemne zaščite vsi stanovalci.
Njihovo delovanje usmerjata hišni svet in pristojni štab za civilno zaščito oziroma poveljnik enote civilne zaščite stanovanjske hiše.
V	stanovanjskih hišah ustanovijo in organizirajo enote civilne zaščite hišni sveti. Če hišni sveti ,to dolžnost opustijo, ustanovi in organizira enoto civilne zaščite v stanovanjskih hišah svet krajevne skupnosti.
15.	člen
Skupni prostori in skupne naprave morajo biti dostopni vsem .stanovalcem v hiši v skladu z njihovim namenom.
Dostop v skupne prostore, v katerih, so kotlovnice, strojnice in podobne naprave, imajo le s strani' hišnega sveta pooblaščene oziroma zadolžene osebe. Čas in sačin uporabe skupnih prostorov in naprav določi hišni svet oziroma lastnik stanovanjske hiše ali njegovega dela v sporazumu z imetniki stanovanjske pravrce.
16.	člen
Skupnost stanovalcev lahko na zboru stanovalcev odloča tudi o drugih zadevah, ki jih ta odlok ne vsebuje. Stanovalci so dolžni sklepe zbora stanovalcev spoštovati.
17.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in predpisov na podlagi katerih je izdan, opravlja občinski upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami.
Če upravni organ iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da določbe odloka niso bile uporabljene ali niso bile pravilno uporabljene, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V	odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. -
V	primeru ugotovljenih kršitev, ki' so sankcionirane v kazenskih določbah tega odloka in v drugih predpisih, predlaga upravni organ iz prvega odstavka tega člena, da se kršilci kaznujejo.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje za prekršek skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše, ki ravna v nasprotju z določbami 3. člena tega odloka. Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje za prekršek. skupnost stanovalcev, ki ravna v nasprotju z določbami 4. in 12. člena tega odloka. Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje za prekršek stanovalec, ki ravna v nasprotju z določbami
1.	ali 2. točke 8. člena ali y naspraju z določbami
9.	člena tega odloka razen 2. točke.
V.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Za izvajanje hišnega reda skrbi' hišni svet.
20.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 18/77).
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 025-1/83
Ljubljana, dne 30. junija 1983.	l
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r.
1161.
Na podlagi tretjega odstavka 108.' člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni' list SRS, št. 5/83) in 73. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane soglasju z republiško skupnostjo za cene in po predhodnem mnenju IS občin Grosuplje in Vrhnike dne 10. maja 1983 na 53. seji sprejel
SKLEP
o določitvi stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v izpitnem centru Ljubljana
Stroški vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v izpitnem centru Ljubljana znašajo: 1. za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in
kmetijskih traktorjev — 110 din
2.	za preikus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, moto-kultivatorjev In koles z motorjem — 85 din
3.	za izpit iz vožnje motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja
din
za kategorijo	A	140
za kategorijo	B	220
, za kategorijo	C	280
za kategorijo	D	350
za kategorijo	E	280
za kmetijski	traktor	140
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 774/1-83	,
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r.
BREŽICE
1162.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. julija 1983 sprejela
ODLOK
o uvedbi uličnega sistema v naselju Dobova
1.	člen
V	naselju Dobova se uvede ulični sistem.
2.	člen
V	naselju Dobova se poimenujejo ulice kot sledi:
št. ulice
Ime ulice	na pregledni
karti
—	Ulica bratov Gerjovičev	1
—	Ob njivah	2
—	Železniška pot	3
—	Ulica 1. maja	4
—	Trg 7. julija	5
—	Vadnalova ulica	6
—	Selška cesta	7
—	Mladinska ulica	8
—	Ulica Jožeta Šavriča	9
—	Ilirska ulica	10
Ime ulice	St. ulice na pregledni karti
— Cvetna ulica	ii
— Ulica Marka Šavriča	12
— Ulica 15. aprila	13
— Ulica Tončka Kežmana	14
— Gaberška pot	15
— Ulica 25. maja	16
— Ulica Staneta \k>grinca	18
— Ulica Staneta Skalerja	19
— Kapelska cesta	20
— Ulica Jožice Venturini	21
— Sokolska ulica	22
— Pleteršnikova ulica	23
— Razlagova ulica	24
— Bohoričeva ulica	25
— Ulica Maistrovih borcev	26
— Prečna pot	27
3.	člen
Ulice so vrisane na posebni pregledni karti merila' 1 :5000, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ustrezna preošfevilčenja izvrši in naroči izdelavo napisanih tabel in hišnih tablic Geodetska uprava Brežice v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-3/82-1
Brežice, dne 12. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
KAMNIK
1163.
Skupščina občine Kamnik je na osnovi 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 26/83) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 25. julija 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 v občini Kamnik
1.	člen
V	1. členu odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 v občihi Kamnik (Uradni list SRS, št. 24/82) se besedilo »posebni občinski davek« nadomesti z besedo »prispevek«.
2.	člen	D
V	2. členu odloka se besedilo »se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik« nadomesti z besedilom »se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu v občini Karhnik«.
3.	člen
5.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Osnova za obračunavanje prispevka iz 1. člena
tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.«
4.	člen
6.	člen odloka se črta.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. avgusta 1983, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 021-31/83-4
Kamnik, dne 25. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1164.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 28/65, 7/70 in 7/72) je Skupščina občine Ljubljana Center na 14. seji zbora združenega dela dne 23. junija 1983 in na 14. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1983 sprejela
ODLOK o turistični taksi
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Center se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa.
Višino turistične takse določi Skupščina mesta Ljubljane.
Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega začasnega bivanja na območju občine.
2.	člen
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Turistično takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacij a''ter zasebnik, ki oddaja prenočišča.
Pobrano takso za pretekli' mesec je treba do 5. v mesecu plačati na za ta namen določen račun.
Na taksno obveznost ne vpliva okoliščina, ali je bilo prenočišče oddano proti plačilu ali ne.
3.	člen
Gostinska, turistična ali druga organizacija ter zasebnik, ki oddaja prenočišča, so dolžni voditi evidenco o pobrani turistični taksi z naslednjimi podatki:
a)	priimek in ime turista oziroma,- potnika,
b)	število nočitev,
c)	višina plačane turistične takse. t
4.	člen
Turistične takse so oproščeni:
1.	otroci1 do dopolnjenega 15. leta starosti,
2.	vojaški in mirnodobski vojni ter delovni invalidi,
3.	vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju,
4.	člani Zveze slepih Jugoslavije, Zveze društev za pomoč manj razvitim in Zveze društev mišično obolelih s spremljevalci ter člani Zveze gluhih Jugoslavije,
5.	udeleženci šolskih ekskurzij,
6.	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini (starši, otroci, bratje in sestre),
7.	osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih,
8.	tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev,
9.	mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah,
10.	člani Počitniške zveze in Zveze tabornikov,
11.	osebe, ki prebivajo v lastnih stanovanjih ali stavbah in njihovi družinski člani.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 11/77, 7/80, 8/81 in 11/81).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-03/74
Ljubljana, 23. junija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1165.
Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 16. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1983 in 17. seji zbora združenega dela, dne 19. julija 1983 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1982
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1982.
2.	člen
Zaključni račun obsega: bilanco, bruto pijanca. pregled skupno doseženega prometa in pregled stanja računov individualnih davčnih zavezancev na dan 31 decembra 1932'
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje za leto 1982 sledeči promet po bruto bilanci:
Obremenitve
Prepisi stroškov in obresti
Odpisi
Plačila
784,915.573,60
7.398.223.25
8.422.171.25 733,461.184,95
Saldo 31. decembra 1983
50,430.440,65
Aktiva	Po bilanci	Pasiva
120,884.201,75
120,884.201,75
4.	člen
Tli sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-422-015/83
Ljubljana, dne 19. julija 1983.
'	Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
Na podlagi 617. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9, člena zakona , o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbčne lastnine (Uradni }ist SRS, št. 32/80) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/79, '31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 17. seji zbora združenega dela, dne 19. julija 1983 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji FAP Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, TOZD Trženje Ljubljana, TOZD Inštitut za raziskave in razvoj Ljubljana in Delovni skupnosti skupnih služb Ljubljana I II
I
V	sklepu o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni’ organizaciji PAP, Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, TOZD Trženje Ljubljana, TOZD Inštitut za raziskave in razvoj Ljubljana in Delovni skupnosti skupnih služb Ljubljana (Uradni list SRS, št. 18/83) se v 1, odstavku točke V besedilo: »Viktor Korošec, začasni individualni poslovodni organ TOZD Trženje« spremeni tako, da glasi:
»Aleš Cepič, začasni individualni poslovodni organ TOZD Trženje«.
V	3. vrsti 2. odstavka točke V se besedilo ». ? 1 TOZD Trženje, predstavlja tov. Viktor Korošec, ...« spremeni' tako. da glasi:
»... TOZD Trženje, predstavlja tov. Aleš Cepič, .,.«.
II
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-023-03/83
Ljubljana, dne 19. julija 1983.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška Andrej Cimerman 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1167.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter
13.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1983 spre-, jela
ODLOK
o sprejemu načrta programske rešitve vodovodne trase ža odsek vodarne lirest-Podpeč
1.	člen
S tem odlokom se sprejme načrt programske rešitve povezovalnega vodovoda vodarne Brest-Podpeč, ki ga je izdelal TOZD Mestni vodovod Ljubljana, Razvojno projektivni sektor, pod št. 1132/81 v decembru 1981. Naročnik izdelave načrta je ZIL-TOZD Urbanizem LUZ Ljubljana.
2.	člen
Načrt obsega programske rešitve poteka vodovodne trase in tehnično poročilo.
3.	člen
Za graditev, objektov iz 2. člena tega odloka mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega poteka povezovalnega vodovoda vodarne Brest-Podpeč dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Načrt programske rešitve povezovalnega vodovoda vodarne Brest-Podpeč, je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravi}®
urbanistična inšpekcija pri' mestni upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-1255/82
Ljubljana, dne 13. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
1168.
Na podlagi 101. člena v zvezi s 104. členom za-Kona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 11/81) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je na predlog Kmetijske zadruge Ljubljana, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1983 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka v Horjulski dolini na določenih območjih, k. o. Vrzdenec, k. o. -Horjul in k. o. Zaklanec
1.	člen
S tem odlokom se uvede melioracijski postopek v Horjulski dolini na določenih območjih v k. o. Vrzdenec, k. o. Horjul in k. o. Zaklanec (v nadaljnjem besedilu: melioracijsko območje) ob potoku Šujica.
2.	člen
Melioracijsko območje obsega 330 ha površin in se deli na tri posamezna zaključena melioracijska območja z naslednjimi mejami in površinami:
1.	Območje: kompleks A — nižinski del zahodno od ceste Horjul—Vrhnika do naselja Vrzdenec.
Površina območja meri 100 ha.
2.	Območje: kompleks B — nižinski del vzhodno od ceste Horjul—Vrhnika do mostu Lesno brdo.
Površina območja meri 111 ha.
3.	Območje: kompleks C — nižinski del med mostom Lesno brdo in kmetijo Malnar.
Površina območja meri 119 ha.
Melioracijsko območje iz prvega odstavka tega člena je grafično prikazano na pregledni karti glavnega projekta v izmeri 1 :25.000 in-kartah 1 :2000, M so sestavni del glavnega projekta, ki ga je izdelalo Vodno gospodarsko podjetje, TOZD Hidroinženirihg pod štev. 362/290 in je na vpogled pri Kmetijski zadrugi Ljubljana in krajevni skupnosti Horjul. Iz projekta so razvidne natančne mere melioracijskega območja in celoten program urejanja in koriščenja zemljišč na tem območju.
3.	člen
Vsa kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena so po predlogu razvrstitve kmetijskih zemljišč v smislu 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih razvrščena v 1. območje kmetijskih zemljišč.
4.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v uporabljanju.
Investitor melioracije se dogovori o rokih izvedbe po programih Izvedbe melioracijskih del z melioracijsko skupnostjo in obvesti o tem lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
Ce lastnik oziroma uporabnik kmetijskega' zemljišča v roku ne izvede potrebnih del, odredi občinski
upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča.
5.	člen
Investitor melioracije je SOZD KIT Ljubljana, DO Kmetijska zadruga Ljubljana.
Sredstva za melioracijo kmetijskih zemljišč po tem odloku zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč, Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Gospodarska banka.
6.	člen
Melioracijski objekti in naprave so družbena lastnina v upravljanju investitorja melioracije.
Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov, razen za osnovno odvodno mrežo, skrbi investitor melioracije. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so dolžni po končani melioraciji redno vzdrževati melioracijske objekte in naprave tako, da so trajno uporabni in funkcionalni.
7.	-člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo po končani melioraciji' prilagoditi rabo melioriranih kmetijskih zemljišč proizvodnemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracije. Ta program mora biti v skladu z družbenim planom občine.
8.	člen
Na podlagi tega odloka izda Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, če je komasacija potrebna.
9.	člen
Začetek melioracijskih del na kompleksu B je predviden v oktobru 1983, natančen obseg ih dinamiko del do 1985 določi investitor.
10.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka nastopijo na melioracijskem območju iz ,1. odstavka 2. člena tega odloka posledice iz 102. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-17/83
Ljubljana, dne 13. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r.
116».
Na podlagi 4. in 22. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni Ust SRS, št. 25/76) in odloka o določitvi lovskogojitve-nifa območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/78) ter v skladu s 175 členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1983 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik ustanovijo lovišča, ki jih bodo upravljale lovske družine po sporazumu, ki bo Sklenjen z njimi.
2.	člen
Lovišča se ustanovijo na območju lovskogojitvenih območij:
I. LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE — DOLOMITI:
1.	Lovišče Brdo:
obsega območje KS: Brdo, Vrhovci', Dobrova, Podutik, Koseze, Vič
k. o. Dobrova, Dravlje, Grič, Podsmreka, Šujica, Vič, Brdo
2.	L. Brezovica:
obsega območje KS: Brezovica, Notranje gorice, Vnanje gorice in območje Vrhnike
k. o. Brezovica, Log, delno Podsmreka, Dobrova, Blatna Brezovica
3.	L. Dobrova:
obsega območje KS: Dobrova, Polhov Gradec, Topol
k. o. Babna gora, Setnik, Dobrova, Polhov Gradec, Sela, Šujica, Topol
4.	L. Horjul:
obsega območje KS: Horjul (del), Vič-Rudnik (del), občina Vrhnika (del) k. o. Horjul, del Vrhnike
5.	L. Polhov Gradec:
obsega območje KS: Polhov Gradec, Črni vrh, Horjul (del)
k. o. Črni vrh, Setnik (del), Butaj nova (del)
6.	L. Šentjošt:
obsega območje KS: Horjul, Podlipa, Smrečje k. o. Šentjošt, Butajnova (del), Zažar, Podlipa
7.	Lovišče Vič:
obsega območje KS: Kozarje, Vnanje gorice (del), Malči Belič
k. o. Dobrova (del), Brezovica (del), Vič (del)
II.	LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE KRIM-GROSUPLJE:
8.	Lovišče Rakitna:
obsega območje KS: Podpeč, Preserje, Rakitna k. o. Rakitna, Sabočevo (del), Kamnik, Preserje, Jezero
9.	L, Rakovnik:
obsega območje KS: Krim, Rudnik, Peruzzi, Ga-Ijevica, Barje, Lavrica, Stepanjska vas, Hrušica, Fužine, Bizovik
k. o. Karlovško predm., Rudnik, Stepanja vas, Hrušica, Bizovik, Lanišče
10.	Lovišče Ig:
obsega območje KS: Ig, Iška vas k. o. Ig, Iška vas, Matena, Iška Loka, Zetimlje, Golo
11.	L. Škofljica:
obsega območje KS: Lavrica, Škofljica, Zelimlje, Golo-Zapotok, Turjak
k. o. Rudnik, Lanišče, Pijava gorica, Gradišče, Zapotok, Zelimlje
12.	L. Tomišelj:
obsega območje KS: Vrbljenje, Tomišelj, Barje k. o. Vrbljenje, Tomišelj, Jezero, Iška Loka, Trnovsko predm.
13.	L. Mokre:
obsega območje KS: Golo, Rob k. o. Golo (del), Zapotok, Zelimlje, Iška vas, Do-bravica, Krvava peč, Selo, Lužarji
III.	LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE — KOČEVJE:
14.	Lovišče Velike Lašče:
obsega območje KS: Velike Lašče, Sv. Gregor (občina Ribnica)
k. o. Dvorska vas, Lužarji, Velike Poljane, Sv. Gregor, Ulaka, Velike Lašče (del), Strmi ca
15.	Lovišče Turjak:
obsega območje KS: Rob (del), Turjak, Velike Lašče (del)
k. o. Turjak, Cesta (del), Osolnik (del).
3.	člen
Točne meje lovišč so določene v sporazumu z Lovsko zvezo Slovenije in z bazensko lovsko gojitvenimi' območji SRS ter se vpišejo v kataster lovišč Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 323-2/83
Ljubljana, dne 13. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
1170.
Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni' list SRS, št. 11/80, 6/83) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1983 sprejela
SKLEP
e soglasju k statutu srednje šole za strojništvo v Ljubljani
1
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Srednje šole za strojništvo v Ljubljani, Aškerčeva 7/II, sprejetega na referendumu dne
27.	5. 1983.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
teto SRS.
Št. 022-9/83	i
Ljubljana, dne 13. julija 1983.
8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1983 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Logatec za leto 1982
,	1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Logatec, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
1171.
Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v SR Sloveniji v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 55. seji dne 13. julija 1983 sprejel
ODREDBO
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
—	obremenitve ■— plačila
—	odpise
—	zaostanek na dan 31. 12. 1982
din
68,001.307,65
64,580.324,25
963.608,35
2,457.375,05
3.	člen
Zaključni račun obsega, bilanco, bruto bilanco in pregled dolgov in preplačil zavezancev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati .osmi dan po oojavi v Uradnem listu SRS.
o spremembi in dopolnitvi odredbe o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
Št. 010-5/83
Logatec, dne 14. julija 1983.
1.	člen
V odredbi o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 5/83) se 12. člen dopolni tako, da se doda tretja alinea, ki se glasi:
»— z enkratnim letnim serološkim pregledom krvi' ovc v ovčarski skupnosti Golo in ovce v gospodarstvih z več kot sto živalmi.«
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Krim, Grosuplje.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji.
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Namestnik
predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Franc Krumberger 1. r.
LOGATEC
1172.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in
, Predsednik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
SEVNICA
1173.
Na podlagi 2., 113., 118.. 120. in 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja (Uradni list SRS, št. 1/80), 17. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni' list SRS. št. 3/81) ter 24. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981 do 1985 je skupščina SSS občine Sevnica na svoji seji dne 30. decembra 1982 sprejela
A N E K S ŠT. 3
k samoupravnemu sporazumu o temeljih piana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981—1985 za leto 1983
I
Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva v letu 1983 iz dohodka v višini 1.525 "/o na BOD nepovratno v SSS za naslednje namene solidarnosti v občini:
—	izgradnja solidarnostnih stanovanj	1,170
—	subvencioniranje stanarin	0,060	v
—	mladinske delovne akcije	0,003
—	gradnja študentskih in dijaških	domov 0,292
n
Udeleženci samoupravnega sporazuma združuje- ' mo sredstva iz čistega dohodka v višini 0,025 °/o na BOD nepovratno v SSS za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji.
III
Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz čistega dohodka v višini 1,380 0/o na BOD v SSS za dobo 18 let po naslednjih namenih:
•/.
—	za nakup in graditev stanovanj v družbeni lasti	0,480
—	za kreditiranje nakupa ali graditev stanovanj in stanovanjskih hiš	0,480
—	za prenovo stanovanj in stanovanjskih
hiš	.0,120
—	za kreditiranje urejanja stavbnih zem-
ljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo	0,300
Sredstva v višini 0,300 °/o od BOD iz čistega dohodka se združujejo preko SKIS-SE za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči.
IV
Ostala določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981—1985 ostanejo nespremenjena.
V
Aneks prične veljati, ko ga sprejme skupščina SSS.
1174.
Na podlagi 2. in 118. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80), 33., 34., 35. in 36. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter
23.	člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981—1985 je skupščina SKIS na svoji seji dne 30. decembra 1982 sprejela
ANEKS ST 3
k samoupravnemu sporazumu o ‘cmeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981—1985 za leto 1983 I
I
Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva v letu 1983:
—	redno vzdrževanje nekategoriziranih cest
po osnovi BOD iz dohodka	0,70
—	za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči od BOD iz čistega dohodka	0,30
II
Ostala določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981—1985 ostanejo nespremenj ena.
III
Aneks prične veljati, ko ga sprejme skupščina
Škis.
Šentjur pri celju
1175.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 1. in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 176. člena statuta občine Šentjur pri,Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1983 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 15/78. 10/79, 1/80, 11/81, 32/81, 11/82 in 11/83) se na koncu besedila drugega odstavka 16. člena pika nadomesti z vejico in stavek nadaljuje z besedilom: »kot tudi odhodki, doseženi z amaterskim delom v kulturno prosvetnih ' društvih (pevovodje, zborovodje, kinooperaterji in podobno.)«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 422-115/82-1
Šentjur pri Celju, dne 15. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
1176.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 93. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in po 176. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, ši 19/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1983 sprejela
ODLOK
o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
S tem odlokom se določajo organi, ki jim je poverjena naloga popisa stanovanj in stanovanjskih hiš; čas popisa in način ugotavljanja vrednosti ter druge zadeve, ki se nanašajo na organizacijo izvedbe
popisa.
2.	člen
Popis stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov pripravi in izvede za stanovanjske zadeve pristojen upravni organ občine, le-ta določi tudi osebe za popis in ovrednotenje.
3.	člen
Popis se izvede v času od 1. julija do 30. septembra 1983 po stanju na dan 30. junija 1983.
4.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja določa pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81).
'5. člen
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše mora omogočiti popisovalcem pridobitev potrebnih podatkov o izmerah in kvaliteti stanovanj ali stanovanjskih hiš. Ob popisu lahko poda na zapisnik pripombe, ki se nanašajo na ugotavljanje vrednosti in druge podatke, ki so v zvezi s popisom.
St. 36-2/83-1 ,
Šentjur pri Celju, dne 15. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
1177.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji vseh zborov dne 15. julija 1983 sprejela
ODLOK
o cenah geodetskih storitev
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ pristojen za geodetske storitve, poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetska uprava poleg redne upravne dejavnosti, se štejejo zlasti:
1.	parcelacija zemljišč
2.	prenos stanja na zemljišče in načrtov katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba
3.	zakoličbe stavb in objektov
4.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije
5.	izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda
6.	druga geodetska dela.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo:	1
din
—	terensko delo geodeta (ura)	350
—	pisarniško delo geodeta (ura)	300
—	delo geodetskega risarja (ura)	200
—	ligurantsko delo (ura)	170
Materialni stroški in prevozni stroški, se zaračunavajo po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi p.edpisi.
4.	člen
Prihodki, ki se ustvarjajo z dejavnostjo iz 2. člena tega odloka so prihodek proračuna občine Šentjur pri Celju.
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-125/83-1
Šentjur pri Celju, dne 15. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
1178.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 185 člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) na seji vseh zborov dne 15. julija 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti
1. člen
Spremeni se prvi in tretji odstavek 7. člena in glasi:
»Prodajalne s prehrambenimi artikli in tehničnim blagom, ki imajo uveden dopoldanski neprekinjen delovni čas, določijo začetek odpiralnega časa med 7.30 in 8.30 uro in konec med 15. in 16.30 uro ob' tem. da morajo biti prodajalne odprte najmanj 7 ur in pol z izjemo sobot, ko morajo biti odprte najmanj 5 ur.
Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim delovnim časom pa določijo začetek odpiralnega časa med
7.	in 8. uro in konec med 19. in 20. uro, ob sobotah pa med 12. in 13. uro.
Vse prodajalne morajo biti na osnovi zgoraj navedenega odprte vse dni v tednu, razen ob nedeljah in praznikih, izjemno se lahko za prodajalne, v katerih je zaposlen po en delavec, določi en dan v tednu, ko je prodajalna zaprta.«
2.	člen
Doda se nov 7.a člen, ki glasi:
»Dejanski odpiralni čas posameznih prodajaln se določi s posebnim samoupravnim sporazumom. Pri določanju dejanskega odpiralnega časa je treba upoštevati potrebe potrošnikov, lokacijo, kakor tudi življenjske in druge razmere v kraju oziroma okolju, kjer je posamezna prodajalna.«
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati odlok, preneha veljati odlok o spremembi odloka o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizpia, obrti in drugih storitvenih dejavnosti (Uradni list SRS, 7/83).
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-5/83-1
Šentjur pri Celju, dne 15. julija xat53.
Predsednik Skupščine občine Šentjur 'pri Celju
Peter Knez 1, r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1179.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/76, 6/82) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah
•1. člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke pridelane na območju občine Šmarje pri Jelšah brez! ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva.
2. člen
Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu in znaša:
•/.
—	za govedo, teleta, prašiče in mleko	30
—	sadje, zelenjava, ribez, grozdje in vino	10
3.	člen
Kupec je dolžan v roku 15 dni po preteku meseca, v katerem je bil izvršen nakup, poslati pismeno poročilo Samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Šmarje pri Jelšah. V poročilu mora biti navedena vrsta, količina in vrednost odkupljenih pridelkov.
4.	člen
Prispevek je kupec dolžan nakazati Samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Šmarje pri Jelšah v roku 15 dni po preteku meseca, v katerem je bil izvršen nakup.
5.	člen
Organizacija združenega dela in veliki potrošniki smejo odkupovati kmetijske pridelke samo v svojih poslovnih prostorih (odkupnih postajah, prevzemnih mestih), ki so jih dolžni prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija pri občinskem inšpektoratu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
7.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela alt veliki potrošnik, ki odkupuje kmetijske pridelke:
—	če ne pošlje mesečnega pismenega poročila o nakupu kmetijskih proizvodov (3. člen)
—	če odkupuje kmetijske proizvode izven svojih poslovnih prostorov (5. člen).
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prve in druge alinee tega člena.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali veliki potrošnik, ki odkupuje kmetijske pridelke, če ne plača dolžni znesek v predpisanem roku (4. člen).
Z denarno kaznjjo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 22/78).
10.	člen
Odlok prične veljati osmi' dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-8/83-1
Šmarje pri Jelšah, dne 20. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
, 1180.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 6/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1983 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki -jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne dejavnosti in ki ne podležejo plačilu geodetskih taks, se štejejo:
1.	parcelacija zemljišč
2.	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in kata-tastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba
3.	zakoličba stavb in objektov
4.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije
5.	izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda
6.	povečava in pomanjšava načrtov in kart ter njihovo razmnoževanje
7.	druga geodetska dela.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega
odloka znašajo:
din
—	za terensko uro geodetskega strokovnjaka	400
—	za pisarniško uro geodetskega strokovnjaka	1	350
—	za	uro geodetskega	risarja	250
—	za	uro figuranta	200
Materialni stroški in prevozni stroški' se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Prihodki, ustvarjeni iz naslova geodetskih storitev po 2. členu tega odloka se zbirajo na posebnem računu uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ter se uporabljajo za njeno redno dejavnost, del teh dohodkov pa se namensko uporabi za nakup opreme za dejavnosti izmeritve in kartiranja zemljišč:
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah geodetskih storitev v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 17/77).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-1/83-1
Šmarje pri Jelšah, dne 20. julija 1983.
Predsednik ! Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. L r.
POPRAVEK
V sklepu o proizvodih in storitvah iz pristojnosti republik in občin za katere se morajo Republiški skupnosti za cene in občinskim skupnostim za cene pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 25-1088/83, z dne, 21. 7. 1983 se v 12. točki beseda »naslednji« nadomesti z besedo »osmi«.
Predsednik skupnosti
Jože Strle
skupščina sr Slovenije
t
1140 zakon o plaCevanju doplačilne poštne znamke
»XIV. zimške	olimpijske	igre,	Sarajevo	1984«	1611
1141.	Zakon o spremembah m dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije
v proizvodnji	hrane	v	obdobju	1982—1985	1611
1142.	Odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja
do leta 2000	1612
1143.	Odlok o potrditvi dogovora o spremembah in do-
polnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih	nesreč	1612
1144.	Odlok o potrditvi dogovora o spremembah in do-
polnitvah dogovora o dajanju sredstev solidarnosti republikam in avtonomnim pokrajinam za medsebojno pomoč za odpravljanje posledic večjih potresov ali poplav	1612
1115. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt varstva človekovega okolja — Tuzla) .med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2233)	1613
1146.	Odlok o razrešitvi dveh namestnikov republiškega
sekretarja za finance, namestnika predsednika Republiškega komiteja za industrio in gradbeništvo, namestnika Predsednika Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo in o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za finance	1613
1147.	Odlok o razrešitvi namestnikov javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Mariboru in v Ljubljani 1613
1148.	Odlok o imenovanju guvernerja Narodne banke
Slovenije	1613
Stran
1614
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1149.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1150.	Odlok o uporabi sredstev dela prodajne cene mo-
tornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva, vplačanih v letu 1983	1&14
1151.	Odlok o programu geodetskih del aa leto 1983	1615
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1152.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	1646
1153.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1617
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1154.	Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva	1618
1155.	Sklep o spremembi vrednosti točke za kadrovske
štipendije	1635
1156.	Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah
družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji	1636
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1157.	Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o
temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985	1637
1158.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uved-
bi samoprispevka III. za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane	1668
1159.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pod-
stanovalskih razmerjih na območju ljubljanskih občin	1669
1160.	Odlok o hišnem redu na območju mesta Ljubljane 1670
1161.	Sklep o določitvi stroškov vozniškega izpita, pre-
izkusa znanja predpisov varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v izpitnem centru Ljubljana	1672
1162.	Odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Dobova
(Brežice)	1673
1163.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za-
gotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1981—1985 v občini Kamnik	16*3
Stran
1164.	Odlok o turistični taksi (Ljubljana Center)	1OT4
1165.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1982 (Ljubljana Šiška) 1674
1166.	Sklep o spremembi sklepa o začasnem ukrepu
družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji PAP Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, TOZD Trženje Ljubljana, TOZD Inštitut za raziskave in razvoj Ljubljana in Delovni skupnosti skupnih služb Ljubljana (Ljubljana Siska)	1675
1167.	Odlok o sprejemu načrta programske rešitve vodo-
vodne trase za odsek vodovoda Brest—Podpeč (Ljubljana Vič-Rudnik)	1695
1168.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v Horjulski dolini na določenih območjih k. o. Vrzdenec,
k. o. Horjul in k. o. Zaklanec (Ljubljana Vič-Rudnik) 1676
1169.	Odlok o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik	1676
1170.	Sklep o soglasju k statutu srednje šole za strojništvo v Ljubljani (Ljubljana Vič-Rudnik)	1677
1171.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
ventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik	1678
1172.	Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega ra-
čuna davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Logatec za leto 1982	1678
1173.	Aneks, št. 3 k samoupravnemu sporazumu o teme-
ljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sevnica za obdobje 198*1—1985 za leto 1983	1*678
1174.	Aneks, št. 3 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981—1985 za leto
1983	1679
1175.	Odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov
(Šentjur pri Celju)	1679
1176.	Odlok o oiganizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov
v občini Šentjur pri	Celju	1679
1177.	Odlok o cenah geodetskih storitev (Šentjur pri
Celju)	1680
1178.	Odlok o spremembah odloka o delovnem času na
področju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma. obrti in drugih storitvenih dejavnosti (Šentjur pri	Celju)	1680
1179.	Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v
občini Šmarje pri Jelšah	1681
1180.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Šmarje pri
Jelšah)	1682
— Popravek sklepa o proizvodih In storitvah iz pristojnosti republik in občin za katere se morajo Republiški skupnosti za cene in občinskim skupnostim za cene pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja	1682
OPOZORILO!
V tej številki Uradnega lista SRS je objavljeno uradno prečiščeno besedilo ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH. Ker so členi na novo oštevilčeni, bo uporaba prečiščenega besedila zakona precej otežkočena, zlasti ker vsi samoupravni splošni akti in obsežna literatura s tega področja temeljijo na starem oštevilčenju členov. Da bi olajšali uporabo dosedanjega neuradno prečiščenega besedila, ki je izšel v posebni zbirki, z uradno prečiščenim besedilom zakona, smo sestavili primerjalni pregled starega in novega oštevilčenja členov in natisnili celotna besedila spremenjenih ali dopolnjenih členov oziroma odstavkov ter jih izdali v separatu. Ta pripomoček bo dobrodošel vsem tistim, ki imajo zbirko ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH — ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI, ki jo je izdal ČZ Uradni list SRS konec leta 1982 in ki vsebuje vse spremembe in dopolnitve zakona, ki so bile sprejete še v letu 1982. To zbirko lahko že naročite skupaj s separatom.
Cena dodatka PRIMERJALNI PREGLED je 20 din.
Naročila sprejema	CZ URADNI LIST SRS
Ljubljana, Kardeljeva 12 p. p. 379/VII
Zafton o kazenskem
To je sicer ponatis iz leta 1979, toda avtor prof. dr. Peter Kobe je za to izdajo uvod nekoliko dopolnil oziroma razširil, zlasti glede vprašanj, ki se tičejo stvarne in tako imenovane funkcionalne pristojnosti rednih sodišč, javnih tožilstev in poravnalnih svetov. Sčasoma pa je nakazal odprta vprašanja nove ureditve v kazenskem pravosodstvu po letu 1979. Prav tako je bilo ponovno pregledano besedilo zakona in popravljene napake. Obširno stvarno kazalo je koristen pripomoček za prakso in študij.
Cena: 390 din
Na zalogi imamo še naslednje zbirke in priročnike s področja kazenskega prava: KAZENSKI ZAKON SFRJ — KAZENSKI ZAKON SR SLOVENIJE (1982) —
cena: 280 din
KAZENSKO PRAVO — splošni del (1978) — cena: 300 din UGOTAVLJANJE KAZENSKE ODGOVORNOSTI (1980) — cena: 85 din IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ (1979) — cena: 80 din
ČZ Uradni list SRS Ljubljana, Kardeljeva 12 p. p. 379/VH
izdala Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone TomSIC vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/Vil — Telefon direktor, uredništvo sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 Zlro račun 60100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72