Leto VII, štev. 106 LJubljana, torek 11. maja 1926 Poštnina pavšal Irana. Cena 2 Din s= Izhaja ob 4. acjutraj. ea Stane mesečno Din as—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i LJubljana, Knaftova ulica Stev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tu*>' štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvoi Ljubljana, Prešernova ulica St — Telefon It. j6. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešer« nova ulica St. 4. — Telefon ftt. «q> Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St t. — Celic, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček. zavodu 1 Ljub-jana St. it.841 - Praha čis^> 78.180. Wicn, Nr. 105.141. Ljubljana, 10. maja. Intermezzo takozvanega »sporazuma* je že dolgo pri kraju. Glavna njegova solista, gg. Pašič in Radič sta danes že daleč od sporazuma in kar se sedaj v Beogradu dogaja, so bolečine, ki se pojavljajo po slabi tovarišiji. Nastopili so tretji, ki bi radi kaj pokrpali in rane ob-\».ali, toda pomoči ni in je tudi biti ne nT^e Krilatica c «sporazumu» je bila prav tako preračunjena in varanje, kakor krilatica o avtonomiji in nešteto drugih deinagoških gesel, ki so jih politični špekulanti vrgli po vojni med razburkane in politično neurejene ljudske množice. Mi smo neštetokiai zaman vpraševali v čem naj bo «spnrazum», a nihče od onih, ki so ga oznanjali kot nov evangelij, ni hote! (ker ni mogel) povedati njegove derinicije. Jugoslovenski narod je moral počakati preskušajo trde realnosti, da si moremo šele po praksi »sporazuma® .sami ustvariti o njem pravilno mnenje. Glavna zadača «sporazuma» je bila evidentno to. da so g. Stjepana Radi-ča spravili iz zapora na ministrski stol. Da je temu tako. dokazuje tudi novi «sporazum» RR pod predsedstvom gospoda Uzunoviča, ko so radičevci vse storili, samo da so prišli nazaj v vlado. Kakor se sedaj vidi, radičevci svoje politike z vstopom v vlado niso izpre-menili in le politično taktiko so prilagodili novim razmeram. Boljševiško rušenje države, ki je menda glavna programska točka celega radičevskega gibanja, je pri nas postalo v abstinenci napram državi za zagrebško gospodo p.-eopasmo in premalo uspešno. Varnejše in udobnejše je sedeti v vladi in s pomočjo državnih financ in z vplivom državnega aparata uganjati boljševizem. četudi je treba neprestano delati kompromise na vse strani in popuščati v najprincipijelnih točkah. Sličen pojav, si Iicet componere, je bila svojčas klero-komunistična vlada na ljubljanskem mestnem magistratu, katere posledice in stremljenja so šele po praksi postala za ljubljansko prebivalstvo očita, dasi so se znali komunisti previdno Vrivati in zatajevati. Vse to, kar Radič govori in izjavlja, je vedno samo komedija, kajti noben njegov izrek ne drži 24 ur. Kakor se ie izkazala njegova zahteva po mirotvornl čiovečanski republiki, v kateri ne bo ne vojakov, ne žandarjev. ne davkov itd. preko noči kot laž in zmota, prav tako je treba po svoji vrednosti in stabilnosti oceniti tudi vse druge njegove izjave, ki jih je dajal za tem in ki jih bo še dajal v bodočnosti. S tega stališča ie treba presojati tudi njegovo sedanjo pozo proti korupciji, ki se bolj in bolj izkazuje samo kot Izsiljevalo strankarsko bojno sredstvo. Principijelen antrkorupcijonist ne sede danes skupaj z ljudmi, ki jih je včeraj označil kot «žeparje, katerih bi se še žeparji sramovali* Neresen in neiskren antikorupcijonist je politik, čigar najintimnejšim sotrudnikom in sovoditeljem ■stranke ie bi! objavljen ogromen material korupcijonističnih obdolžitev, on sam pa kot predsednik stranke še ni smatral za potrebno, da bi o korupciji svoje najbližje okolice javno govoril in kaj šele. da bi jo javno obsodil. Antikorupcijonist ni. kdor ščiti žigosane ko-rupcijoniste in «žeparje» v svoji stranki in naj še tako furiozno napada korup-cioniste drugih strank. Neizmerno več kot besede so vredna za presojo St. Rarjiča in njegovih tovarišev njihova delanja. »Sporazum« ni prinesel niti za državo kot tako. niti za narod nobenega blagoslova. Razmere so se v vseh poirledih zadnje sporazu-maško leto še izdatno poslabšale. ne n.ede na to. da se bodo prave dobrote RR režima pokazale v praksi šele tedaj, ko bodo nastopili davčni ekseku-torji iz iztirjanjem davkov na podlagi novega, za 1 miriiardo 300 milijonov povečanega proračuna Za Slovenijo pa ie bila doba »sporazuma« naravnost Propast, kairi po poskusnem etablira-nju srbsko-hrvatskega dualizma v državi je bil slovenski del države deloma zapostavljen, deloma pa izročen v ekspioataciio zagrebški radičevskj gospodi. ki v ostalem še vedno smatra Slovence za »planinske Hrvate«. Samo površen pogled na delovanje radičevskih ministrov v zadnjih mesecih potrjuje našo trditev, da je bil »sporazum« slepilna fraza, za katero so se skrivale nečedne namere jn nečedna dejanja radičevccv. »Sporazum« RR je dosrnal. da potom sporazumevanja ne pridemo v državi do enakopravnosti Zato je treba več! Treba edin^tva. ki znači mnogo več kot sporazum; kajti edinstvo predpostavlja, da je Slovencem. Hrvatom in Srbom enakopravnost v vseh pogledih narodnega žtvljenja po naturnem pravu zajamčena in Ji črka zakona samo mora dati še izraza. Do Praktične izvedbe te enakopravnosti pa ne bodo dovedli plemenski kompromisi, kateri naravno se sklepajo na račun slabejših. temveč le dosledna unitarl-stična politika. Dosedanje »sporasuaa-ško« rovarenje se je morda obneslo po-edinim političnim špekulantom, narod in država sta pa pri tem propadala. Dnevi radikalsko-radičevske koalicije potekajo Priprave na odločilno borbo med zavezniki. — Pašičeve konference in Radičevi načrti. — Uzunovič pri Pašiču in na dvoru. — Edini izhod so volitve. — Radikali za obnovitev Narodnega bloka. — Usod ep o Ini 14. maj. Beograd, 10. maja p. Splošna politična nervoznost postaja, čim bolj se bliža debata o korupcijskih interpelacijah, vedno večia. Splošno se računa, da so dnevi Uzunovičevega kabineta in radikalsko-radičevske koalicije šteti. Današnja »Politika« šteje življenje vlade le še po urah. Nastop radičevcev za Jovanoviča pri volitvi v interparlamen-tarni odbor smatrajo radikali kot dokaz, da pripravlja Radič »zahrbten napad« povodom interpelaciiske debate ter se pridno posvetujejo, kako bi Ra-dičeve nakane preprečili. Radičevci imajo baje ta načrt, da bi skupaj z opozicijo sestavili preiskovalni odbor za afer« Rade Pašiča. v katerem bi bili radikali v manjšini in ki bi tako mogel odrezati glavo samemu staremu Pašiču. Radikali, ki seveda spoznavajo, da se je cela korupcijska zadeva spremenila v velepolitično igro za oblast in zlasti za vodstvo volitev, očividno še niso odločeni, kai naj bi storili. En del zagovarja idejo, da naj bi se vlada še pred 14. majem razbila, če ne drugače, pa s tem. da podajo nekateri radikalski ministri (Gjuričič. Simonovič. S. Mile-tič) demisijo. Veliko pozornost ie vzbudil izlet g. Pašiča v okolico Beograda, kier se je vršila tajna konferenca šefa NRS z nekaterimi intimnimi prijatelji in na kateri se je sigurno sklepalo o nadaljnji taktiki radikalov. Min. predsednik Uzunovič se — naravno —trudi od goditi izbruh krize ter je včeraj in danes ponovno konferiral na eni strani s Pašičem. na drugi strani pa z radičevci. Nocoi od 19-30 do 20.15 je bil g. Uzunovič na dvoru in že se je raznašala govorica, da ie šel podat ostavko Pr Dovratku z dvora ie g. Uzunovič iziavil. da je bil le pri ministru dvora, kar pa očividno ni točno. Mnogo se komentirajo včerajšnji govori vodilnih politikov. Posebno globok vtis so napravila Pribičevičeva izvajanja in mnogi radikali priznavajo, da se brez vodilne vloge SDS situacija sploh ne da definitivno razčistiti Pribičevi-čev govor ie-dal interesiranim intri-gantom povod, da zooet širijo govorice o oerfektnem sporazumu med SDS in NRS — akoravno ie baš ta govor naj-energičneiši demanti teh govoric. Pozornost vzbuja neuspeh g Davidoviča v Subotici. Jovanovičevi prijatelji so ogorčeni, da je Davidovič pozival radikale. naj se zbereio okrog Jovanoviča. s čemer bo seveda dosežen baš nasprotni efekt. Radikali so kvitirali Da-vidovičeve ljubeznivosti s tem. da Pridno širijo vest o razkolu med njim in Vojo Marinkovičem ter Timotijevičem. kar zopet Davidovič ogorčeno zanika. Radičevi nedeljski izpadi nroti radikalom in vladi so seveda bili sorejeti z burjo ogorčenja. Najmteresantneile ie. kako kolie Radič svoia dva lastna ministra Nikiča In Šuperino. Nikiču ie očital. da je vzdrževal svojo ljubicn iz sredstev ministrstva za šume in rude. Radikalski klub ie telegrafično sklical vse svoie poslance za četrtek v Beograd. Pašič očividno pripravlja odločilne korake. Tudi radikali smatraio, da so volitve neizogibne in sicer naj bi jih vodil obnovljeni Narodni blok. Prihodnji dnevi bodo usodnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov. Za dobre odnošaje z Avstrijo Mi želimo biti Avstriji prijatelji, sramote in ne na škodo našega vor posl. Pivka v Beograd. 10. maja p. Dopoldne so imeli t Narodni skupščini vsi parlamentarni klubi seje, lia katerih so določili svoje kandi-date za volitev treh norih skupščinski od borov na današnji seji skupščine Zatem so s« sestal! voditelji parlamentarnih skupin 3 predsednikom sknpSčtoe k posvetovanju na katerem se je dosegel »porazum za volitev parlamentarnih odborov. Radtkall ln radičevci so dobiti po 13 odbornikov (radikali 9, radtfevcl 4), opozicija pa 8, to sicer davtdovi&svoi 2, ostale skupine pa po 1 dama Seja skupščine se je pričela ob pol 12. Navzoč Je bil tudi ljuba Jovanovič, dočim je Nikola Pašič opazoval potek seje iz ministrske sobe. Volitev skupščinskih odborov je bila preložena na konec seje, ker posamezni klubi niso pravočasno predložni svojih kandidatnih Ifet. V razp-ravi o ratifikaciji trgovinske pogodbe z Avstrijo je prvi govoril posl Šalih Bajič. ki je očital vladi, da omalova žuje Narodno skupščino in da postopa par. tizaasko. Posl. dr Kraft je v kratkem govoru ona-čiit trgovtnslko pogodbo z Avstrijo za dobro ter grajal samo nekatere določbe o lzvo-ra vina, češ, da je Slovenija favorizirana, Vojvodina pa zapostavljena. Izjavil Je. da bo njegova skupina glasovala za ratifikacijo pod pogojem, da se omenjene določbe naknadno tzbcfljšajo. Poal. dr. šumenkovič je kritiziral jugo-slovensko gospodarsko politiko, češ. da Obstoji v glavnem v veri na božjo pomoč. Mi nimamo nobene trdne gospodarske po. litike. temveč molimo saimo Boga, da nam bi dal dobro lettno Poal. dr. Pivko je v uvodu svojega govora naglašal. da Je vsem ljubo, da Je prišlo do redne pogodbe z Avstrijo to da se s to državo nahajamo na potu stabiliziranja odnošajev. Med namj n| nobenega, ki bi ne gojil iskrenih žustev do Avstrije to ki ne bi želel, da se ta država uredi to razvija v gospodarsikem to vsakem drugem pogledu. Želeti b! morali, da se pozabi na preteklost. Klub SDS si prizadeva, da se ustvarijo najboljši sosedni odnoS a. J i z vsemi državami posebno pa z Avstrijo, s katero je bil velJk del našega ozemlja v sto-letni stalni politični to gospodarski zvezi. Gospodarske prilike severnih krajev naše držaive zahtevajo, da se vsi naši odnošaji točno uredijo, da postanejo boljši, da postanemo prijatelji. Govornik je izjavil, da v naši državi nI nobenega koščka zemlje, na katerega bi moda reflektirmti AvstriJ*, Znano dejstvo pa je. kako postopajo posamezne države z nacijanalnlmi manjšimaml in kako to kvari dobre odnošaje med narodi. Komstatlra, da Avstrija glede na naSo narodno manjšino na Koroškem ne ®torl ničesar, da bi pridobila naše prijateljstvo Avstrija dame« ne M smela več nadaljevati poli. Ok« denacionalizacije, ki s« J® v prej. žnjem cesarstvu vodila napram našemu elementu na Koroškem. Avstrija bi se ia rezultata svetovne vojne lahko naučila vsaj to, da 12 milijonov Jugoslovanov ne more iegubtti Interesa za to, kako žive nafti lju. t Avstriji ta kcfešne so razmere njihovega kulturnega življenja. Omenil Je iz. Javo, ki Jo Je birši prosvetni minister Sv. Prlbičevič podal lansko leto g. Rame. ko. Šolstvo našega naroda v Avstriji je toda ne za ceno nacijonalne narodnega gospodarstva. — Go-Narodni skupščini sramoten Sls to ne moremo pozabiti postopanja Avstrije z na&lm elementom na Koroškem. niti tedaj, ko sklepamo z Avstrijo trgovinsko pogodbo. Avstrija b! po svoj! inicljaitlvi to rano lahko tzVečila. Dr. Pivko nato obširno govori o akciji, ki se Je za-če*a lani. da se narodne manjšine dogovore med seboj za anketo, da bi se na ta načta dosegel nekak sporazum na podlagi reclprocftete. Narvaja besede dr. Krafta to pisanje nemških listov Lojalni ponudbi se je treba lojalno odzvati, povdarjal pa je. da je položaj naših kompaktno Slvečih rojakov na Koto. šketn radi terorja popo/lnoma drugačen kakor je položaj raztresenih Nemcev v naši državi Trgovinska pogodba z Avstrijo pokazuje, da se je sestavila s trudom. Splošne odredbe v tej pogodbi so dobre. S tehnične strani Je ta pogodba najboljša, kar Jih Je doslej sklenila naša država Nismo se pa mogli nveritl, da Je ta pogodba s stvarnega stališča res koristna za našo državo Vsi naši gospodarski krosi trdijo, da smo dal) velike In prevelike koncesije avstrijski Industriji na Škodo naše Industrije v namenu, da dobimo koncesij« za poljedelstvo. Poljedelske koncesije pa se prak. tidno ne bodo izvedle. Dr. Pivko navaja posamezne postavke, ki govore o kancesi-jah Avstriji ter dokazuje, da Je pogodba s stališča zaščite važnih panog naše domače toduetrlje opasna to neugodna Omenja posebno točke, ki se tičejo Izvoza na. šib goved to drugih domačih živali ln vtna, kako Je pogodbena c Mirna vplivala na železo ta železne produkte, na našo železno industrijo. od katere je odvisna eksi. rt en ca tisočev delavcev v ljubljanski ta mariborski oblartl Nato citira predstavko trgovinske zbornice v Ljubljani to škodo, ki jo trna naša industrija zabojev tn lesene embalaže ra4! koncesij, ki so se dale Avstriji. Govori o davku na poslovni promet. s katerim se Avstriji nudijo zopet mnoge koncesije. Koncem svojega govora dokazuje, kako se Avstrija trudi, da po. vzdigne svojo agrarno produkcijo in da se emanclpira od našega poljedelstva. Naš princip naj bo. da se vsaj v Isti meri ■ emaneiplramo od avstrijske industrije, kolikor se hoče Avstrija emaaciplraitl od našega poljedelstva DrugI princip naj bo, da Iščemo to najdemo za naže agrarne produkte v večji meri konzumente drugod Mnoga vprašanja, katera je bilo rešit! v smislu senžermenske pogodb«, v tej pogodb! niso bila likvidirana Radi teh vprašanj, k! so škodljiva za interese naše države, klub samostojnih demokratov no more glasovati za to pogodbo. Za njfan je ponovno govoril dr. Kraft, kl Je porab« to priliko, da je ptediral za nacijonalne manjšine. Prišlo Je do sanlml-vega duela med njim ln Svetozarjem Pri-bičevlčem. Prlbičevič Je uspešno pobijal navedbe dr. Krafta. Skupščina Je Se Izvolila tri skupščinske odbore, nakar Je bila seja zaključena ta prihodnja določena za jutri dopoldne ob 10. z Istim dnevnim redom. Pred prehodom na dnevni red bodo ministri odgovarjali na nekatera vprašanja narodnih poslancev. Ministrski predsednik grof Bethlen sokrivec! Obtoženi Windischgratzov tajnik Raba izjavlja, da je šlo za «osvoboditev» Slovaške in da je za falzificiranje vedel tudi grof Bethlen. — Raba vztraja pri svojih izpovedih. Budimpešta, 10. maja. s. Pri današnji j cije zato, ker, kakor !e Teleki rekel razpravi o falzifikatorski aferi je bil kot . princu, prvi obtoženec zaslišan tajnik princa Windischgratza Raba. ki ie zanikal svo-io krivdo. Izjavil je. da ni nikdar storil kakega inicijativenga koraka in da ie ravnal vedno le po nalogih. V ponare-ievalski aferi Windischgratz ni postopal samostojno, in ni uvedel akcije, temveč jo je samo financiral. Obtoženec je zvedel za falzifikator-sko akcijo v letu 1924., češ, da ie nje* namen zopetna ^osvoboditev« Slovaške. Tega ne bi bilo mogoče doseči z orožjem, temveč samo z gospodarskim! ln političnimi sredstvi. Pomislekov za sodelovanje v akciji Raba ni imel. ker mu je Windischgratz rekel, da so pri akciji udeleženi grof Teleki in neka osebnost v visoki uradni poziciji, čije imena obtoženec pri tej priliki noče navesti. Na predsedniško vprašanje, kdo je ta visoka osebnost. Raba začetkoma ni hotel odgovoriti. Sele, ko ga je predsednik posvaril, da obotavljanje nima smisla, je izjavil Raba: «Princ ml je rekel, da se grof Teleki udeležuje ak- ve za stvar tudi grof Štefan Bethlen.» Predsednik je opozoril obtoženca, da se njegove sedanje izjave ne krijejo z njegovimi izjavami pri prvi preiskavi. Raba ie izjavil, da vztraja na svojih izjavah. Obtoženec Hajts je ponovil tudi sedaj. da ni prejel od nobene nadrejene oblasti povel.ia. navodila ali prošnje, naj se kartografski zavod udeleži ponarejanja. Na vprašanje predsednika ali tudi sedai vztraja na svojih izjavah, je odgovori! G8r6: «Gospod predsednik! Ladislav Gor5 se nikdar ne laže! Morda. da general Hajts veruje, da ni izdal nobenega naloga, toda jaz sem moral smatrati njegove želje kot povelja.* Po konfrontaciji Rabe z Gor5iem ie izjavil slednji, da ie trditev Rabe. da sta po odkritju falzifikatorske afere med seboj govorila o Teleklievem mnenir v zadevi. neresnična. Raba le kljub temu vztrajal na svojih trditvah. Nato je bilo zaslišanje prekinjeno in odgodeno na iutri dopoldne Ameriška zastava na severnem tečaju Byrd je ponovno obkrožil severni tečaj, kjer ni nobenega sledu o kakem življenju. — Drzni letalec zanikuje vse dvome in je pre pričan, da je dosegel severni tečaj. - Nevarnosti ekspedicije. Newyork, 10. maja s. »Times« poročajo iz Ktagsbaya, da sta poročnik Byrd in njegov pilot Lennet večkrat okrožlla severni tečaj. Med vožnjo h sijalo naflep$e solnce. Ozračje je bilo brez megle, tako da se Je mogel Byrd posluževati solnčnega kompasa Pri povratku se ie magnetični kompas v polarnih pokrajinah tako odklanjal, da le bila njegova uporaba nemogoča. Byrd poroča, da je sam vodil letalo, dočim ie niegov mehanik stalno napolnjeval bencin. Približno 60 milj od Severnega tečaja Se Je poškodoval eden izimed treh motorjev in je Lennet predlagal, naj nemudoma pristaneta. Byrd pa se n.{ da! pregovoriti, dasi bi bil na plavajoči ledenih otokih prav lahko pristal. Pozneje ie pričel pokvarjeni motor zopet funkciionirati ter so pri povratku delovali vsi trije motorji Byrd se ni vrnil po isti poti, po kateri ie letel tjakaj. On nI mnenja, kakor Amimdsct!, da bi se v polarnih pokrajinah ne moglo pristati Prinesel ie s seboj totogralije, iz katerih Je brez dvoma razvidno, da Je pristanek mogoč. Po poročilih ameriškega mornariškega ministrstva Je Byrdu na polarnem poletu zmrznil nos. Berlin, 10. maja s. O poletu ameriškega komanderia Byrda, ki ie včeraj preletel severni tečaj poroča *B. Z. atn Mittag« da se ie polet vri:i v najlepšem vremenu. Na severnem tečaja nI našel Byrd nobenega žive Možnost kompromisne rešitve stavkovne krize Delavci zahtevajo preklic izprtja, kar naj bi izsilila vlada. — Zvišanje mezd irskim rudarjem. — Važni sklepi mednarodne zveze transportnih delavcev. mornarjem službovanje na uilh. Mednarodna zveza radarjev ie sklenila podpirati stavkujoče delavce v Angliji ter preprečiti kakršenkoli transport premoga v Angliji. ga bitja 'n nobenih sledov polarnih medvedov. Byrd Je moenla, da bi bilo v polarnih pokrajinah lahko pristati, vendar Pa le samo z letala položil na severnem tečaju ameriško zastavo. Kodanj, 10. maja. s. Dejstvo, da je poročnik Byrd v 15 urah od Kingsbaya letel na severni tečaj ln zopet dosegel Izhodno točko, je izzvalo tukaj največje začudenje. Tudi vesti iz Osla zatrjujejo, da dvomijo o možnosti tega poleta, ki znači, ako ga |e Byrd v Istlni Izvedel, rekord brez primere. Opazovanja Byrda bodo sedal znanstveno proučili. Byrd odklanja vse razgovore in zatrjuje, da je na podlagi svojih opazovanj prepričan, da je dosegel severni tečaj. Obkrožil je s svojim letalom tečaj ln se potem takoj vrnil na Spitzberge. Med poletom n! vMel suhe zemlje. Byr vedelo, ali je za sporazum ali za edinstvo. Z izključitvijo Ljube Jovanoviča še očiščenje ni opravljeno. Kajti med radi-kafi je še vedno nekaj politikov, ki so pripravljeni izdati politiko narodnega edinstva. In t« pod pretvezo nekakega pritiska, zbog neke višje sile. Toda za stranko mora obstojati samo ena višja sila, samo zapoved volilcev. naroda. Stojimo pred novimi volitvami. Vsem skupinam, ki so za narodno edinstvo. je svobodno, da se zberejo okrog SDS. Ali zmagala bo tudi brez njih. SDS je edina stranka, ki želi in jedva pričakuje novih volitev. Naj kdorkoli vodi volitve, SDS bo v Narodno skupščino prišla podvojena. Danes lahko radikali in radi-čevci vidijo na naših zborovanjih, da je SDS v opoziciji neprimerno močnejša kakor v vladi. Danes se SDS triumfalno pojavlja v radikalskih in radičevskih trdnjavah. Danes je vsa država val po-kreta SDS. ki pljuska tudi ob Zagreb in Beograd. Čas obračuna se približuje. Vztrepetali bodo vsi oni ki so vršili nasilje proti korektnim narodnim ljudem. In če narod hoče pomoč od SDS, ki želi štednjo v državi, ako hoče izdajalce prijeti za vrat in zadaviti korupcijo, naj stranki da dovoljno moč in oooro. Govorila sta nato še poslanca Juraj Demetrovič in Stevan Kalember. Zborovale i so vsem prirejali burne ovaci-je Impozantnost celotnega zbora se da oceniti že po tem. da je v povorki. ki je Svetozarja Pribičeviča ob prihodu sprejela v Novi GradlSkl in ga nato spremliala v Okučane na zborovališče, bilo udeleženih nad dvesto konjenikov, cela vrsta okrašenih voz in 'več godb. Radič v Tolosi, Davidovič v Subotici, Maksimovič v „Petrogradn" Stiepan Radič ie v nedeljo govoril v Tolisi (na meji med Slavonijo in Bosno), kjer ga je (po cenitvi prijateljskih poročevalcev) poslušalo okrog 4000 liudi. Zborovanje je poteklo popolnoma mrtvo. dasiravno je Radič ubiral vrlo ostre strune, ki radikalom gotovo ne morejo prijetno zveneti v ušesih. Bosna — je grmel Radič — je danes bolj zapostavljena kakor Južna Srbija. Dogodilo se je, da ie bil denar, namenjen za šole. potrošen za volitve. In to ne malo. marveč 8 miljonov! Tri in pol milijonov, ki so bili določeni za šole v Bosni, a pet, ki so bili za Južno Srbijo. To je glavni razlog, da jaz danes nisem več minister prosvete. ker bi se pod menoj kaj takega ne moglo več dogoditi. Toda pravim, da se kradlo ne bo več v nobenem ministrstvu! Dosedanjih ministrov niste postavljali vi, seljaki! V ministrstvu za šume in rude še ni bilo ministra, ki bi va. postavili vi. Tudi dr. Nikič ni postavljen od vas, ker je samo po sili v vladi! Ako se radikalna stranka v petek od krito dvigne proti korupcijskim interpelacijam, ako radikali zamežijo in dopustijo. da jih zajaše korupcija, jim bomo rekli: dobro, naj vas jaše. bratje, nas Pa ne! In vrgli jih bomo v jamo. Za Stipo Radičem sta govorila še minister Pavle Radič in Pucelj. * Ljuba Davidovič je govori! v nedeljo v Subotici na shodu, ki je bil sklican prvotno na trgu. a se je moral radi pičle udeležbe vršiti v neki kinodvorani. Gospod Ljuba Davidovič je izjavil, da sta obe vladni stranki nezanesljivi in da vlada v obeh zmešnjava. Radič bo v kratkem imel zopet disidente in tudi radikali se že nanje pripravljajo. Pri radikalih obstoje tri skupine, Pašičeva, Uzunovičeva in Jovanovičeva. Jovano-vičeva da je najbolja in g. Davidovič poziva vse poštene radikale, naj se zbe-reio okrog g. Jovanoviča. Kot razlog, da imamo stalne krize, je navajal Ljuba Davidovič, da je Pašič vedno dela" proti vladam, ki jim ni načeloval, četudi so bile najbolj radikalne. O Radiču je iziavil, da je po njegovih najnovejših nastopih prišel do prepričanja, da niti on ne misli iskreno s sporazumom. Radič je nedavno v Celju dejal, da je treba v politiki z lopovi po lopovski postopati To pomeni: Ako mi kdo laže, bom nalagal njega. Pri tem pa pozablja Stje-pan Radič na narodni pregovor, ki pravi: «Povej mi s kom občuješ, in povedal ti bom, kakšen si». Na istem mestu je tudi rekel; »Združimo se s Hrvati in Slovenci In mi bomo od Srbov oteli, kar nam je treba.Kadar se misli na odvzemanje, se ne misli na sporazum, je naglašal Davidovič. * V nedeljo je govoril v Beogradu » hotelu «Petrogradu» na skupščini radikalnih občinskih in državnih uslužben- cev notranji minister Boža Maksimovič, ki je početkom svojega govora obrazložil, kako ie nastala koalicija radikalov In HSS. Poudarjal je. da so v sedanji Uzunovičevi vladi, ki je bila sestavljena v soglasju s Pašičem, v glavnem ost. Gotovo je načelo pravilno, a prav tako je res, da nenaravne kombinacije povzročajo trajne notranje boje, ki radi njih občine hirajo, ker takorekoč druga drugi ne privoščijo napredka. Vrhu tega so mnoge male občine nastale v čisto posebnih razmerah, ki jih nagli razvoj modernega prometa in industrije ni mogel bistveno menjati. To velja zlasti za naša mesta m trge, v katerih običajno ni samo poseben iz historičnega primera nastal naslov, ampak imajo svoj specijalni gospodarski značaj, ki ga ne kaže pomešati z okolico, ako nočemo riskirati stalnih bojev. Nas torej ne sme voditi v želji povečanja občin mehanika številke. Lahko je občina s 1000 prebivalci radi kompakt-nosti svojih interesov bolj zmožna akcije, kakor občina z nad 2000. Moramo celo priznati, da pametna politika ne sme pustiti v nemar niti samih tradici-jonelnih občutkov niti krajevnih nasprotij. Naša manjša mesta in trgi so se pokazali kot faktor napredka in je treba jako pravilne roke, da se ta napredna linija ne pokvari s primešanjem, ki ne umira, ampak medsebojno slabi moči. Bila je velika napaka ogrožati to pobudo in tradicijo in mehaničnih razlogov. Naši obstoječi občinski redi niso ravno slabi in načrt kaže. da kompilatorji raznih predlogov niso iznašli pravzaprav nič novega. Videli smo tudi načrt, ki so ga s ponosom držali v tajnosti radičevci. Bil pa je preklicano podoben našim obstoječim občinskim zakonom in ni v njem s povečevalnim steklom najti nobene nove misli, še manj pa predloga. kako bi se v zakonu pazilo na poseben značaj selske občine, n. pr. napram industrijski. Treba bo glede načel za komasacijo občin najbrže tudi precej poseči po naših starih zakonih, respektirati voljo prizadetih občin in le za trdoglav nagajiv odbor določiti objektiven postopek. ki nas naj približa idealu občine z 2000 prebivalci Zelja po velikih občinah se že giede na vedno večje upravne, socija^ne in ekonomske naloge občine mora odobravati. Treba pa je obilo previdnosti in ozirov. ki jih je nemogoče prepustiti upravni praksi, pač pa morajo biti točno izraženi že v zakonu. Politične beležke Vera in «gšeft» V nedeljo smo objavili glavno vsebino letaka, s katerim izvabljajo klerikalci iz dobrodušnega ljudstva denar. Po skromnih računih so slovenski kmetje plačali od leta 1918 na tberi, za zvonove, za popravila farovžev in cerkva, na zbirkah ob raznih prilikah, ob misijonih, za zamorčke, za rai-sijone v Aziji, za papeža, ki živi v bedi, več nego štirikrat t liko, kakor za državne davke. Kakor vidtmo, se sedaj posega po še ostrejših načinih klerikalnega davka in se je začelo po 10 Din prodajati eno večno mašo. Kakor povdarja dekan Jožef Cerjak v Slovenski Bistrici (častni kanonik), drugod taka reč. t, j večna maša, košta več Itisočakov, pri njem pa samo 10 Din, zakaj g. Cerjak in njegovo zaledje v mariborski škofiji so pogruntali, da če je taka maša tudi za vse družabnike skupaj, da to velja, kateoT da se bere za vsakega posebej. Posel je torej ogromen ln živo spominja na čifutske inserate, da dobiš par čevljev, biks, uro, nož, vilice, vse skupaj za 10 Din! Čudno je le, da gg. iz mariborske škofije te iznajdbe ne uporabijo po celem svetu: Pomislite, ena sama maša bi se brala v Slov. Bistrici za ves katoliški svet, a vsak bi jo plačal po 10 Din; to da dobro milijardo dinarjev! A šalo v stran: Zdi se nam, da bi se moralo za to iznajdbo predvsem zani-matti državno pravdništvo v Mariboru, ker so v nje] vsi znaki zločina goljufije pd paragrafu 201. b k. z. Letaki se bodo dali že najti. Somišljeniki, ki jim ti zločinski letaki pridejo v roke, naj Jih takoj pošljejo našim poslancem, ki bodo goltovo pri ministru ver, pravde in notranjih del opozorili na to najnovejšo cerkveno korupcijo. Te vrste pljačkania je bilo morda mogoče v srednjem veku. a v 20. stoletju ne gre več. Prav odločno treba tudi povedati škofu e. Karli- nu, da je za take Stvari v zadnji instanci on odgovoren. Klerikalizem na Hrvatskem Proti župniku dr. Mati Novosehi v Vin-kovcih je začelo divjati hrvatsko klerikal-stvo. Zakaj? CL Novosel je vzoren duhovnik, star gospod, ki je vse življenje brez graje s cerkvene strani vršil svojo službo. On živi vzgledno. A kaj vprašamo? Klerikalizem preganja duhovnike Ie, ako niso ta ker niso klerikalci. Tako tudi v našem Slučaju. Dr. Mate Novosel je — samosta-len demokrat in škof Akšamovič ga je odstavil kot župnika! Stvar pa najbrže ne poflde tako gladko, a bodi kakor hoče, dokazuje nam, da ljubljanske klerikalske metode skušajo prodreti na Hrvatsko. Koliko duhovnikov tam in drugod n. pr. živi v konkubinatu, a to za škofa ni noben povod za odstranitev. Zanimivo je, da se g. Akšamovič za radičevske duhovnike ne'upa. Radič Je škofom bridke povedal in med drugim dejal, da njihov skupni pastirski list »diši po vinu«. A ker je separatist kakor klerikalci, smejo radičevski duhovniki delati, kar hočejo. Svaka sfla do vremena! Okrajnemu glavarstvu v Krškem Neke franooske karmelrtarce so kupile pri ■ Radečah graščino Gutmanstal. Po zakonu morajo redi in njibovi oddelki imeti za vsako naselitev dovoljenje vlade. Javnosti ni nič znano, da bi bila vlada dala kanntelit-kam to dovoljenje. Zdi se, da se gospoda želi vselit! kar na tihem. Opozarjamo okr. glavarstvo v Krškem na veliko odgovornost, ako ne izda pravočasno primernih cd-redb. Mi imamo dovolj brezposelnega ma-iterijala doma bi ne rabimo novih, najmanj pa inozemskih redovniških naselbin. Redukcija «Delavske Politike« Kristanova »Delavska Politika« umira, ker ji je baje g. Kristan odtegnil pomoč. Nedavno ie »Delavska Politika« prešla v lastništvo socialistične stranke, včeraj pa naznanja: »Predvsem je treba povedati, da naš list pod novim lastništvom ne bo mogel več dnevno izhajati. — Vsaj začasno se bomo morali omejit; na to, da ga izdajamo enkrat na teden«. Pravijo, da ie g. A. Kristan zato odtegnil »Delavski Politiki« svojo podporo, ker re premalokrat imenovala njegovo ime. O. Kristan ima pravzaprav prav, pa tudi »Delavska Politika« je imela prav. Oba sta imela prav, zato je v tem sporu težko biti sodnik. «Slovenec» in avstrijski patrijotizem Sramotna vloga »Slovenca« in klerikalni stranke za časa vojne je dovolj znana. Zato je res skrajna drznost, ako piše glasilo avstrijskih d-enuncijantov v svoji včerajšnji številki: »Skrajna drznost je res, kar pisari »Jutro« o boju svojih pristašev za slovensko zasi.avo. Pokažite vendar, gospodje, kaj ste storili zanjo takrat, ko je njenim pobornikc-m pretil Suhi bajar?« Mi ne bomo dokazovali, kaj smo storili za slovensko zastavo na poziv tistega »Slovenca«, ki je denunciral avstrijskim oblastim ter Jih pošiljal na Suhi bajar. »Slovenec« je pisal 31. junija 1914: »Pozivamo ljudstvo, naj nam vsakega velesrbs! ega hujskača naznani — poskrbeti bo treba, da se belgraiska zalega na Slovenskem popolnoma zatre! Kakor čujemo. ie bil te dni aretiran realec AloJ-cij Klemenčič, k! Je nagovarjal rezerviste da naj ne streljajo na Srbe. V crmoškl zapor so pripeljal posestnikovega sina Petra Krabonja zaradi istega del.kta. Včeraj so orožniki peljali v Izvoščku skozi LJubljano dve elegantni dami, rad? klicev »ŽIvio Srbija« Je bilo pa aretiranih par oseb. TI klici ln ž njimi srbska propaganda mora prenehati!« Glasilo ljubljanskega škofa, ki je »a ta način pozivalo na bej proti Srbom in ■k denunciranju Slovencev, bi moralo molčati in hvaliti Boga, da še danes izhaja, ne pa da še drzno izziva. To tem bolj, ker se njegovih ljudi tak patrijotizem še danes drži in se njihova pisava v bistvu prav nič ne razlikuje od one iz leta 1914. Delaj, minister Janez Pucelj! Minister Janez Pucelj si je pustil objaviti v svojem glasilu pozdrav pod naslovom »Kmetijski minister, pozdravljen!« V tem pozdravu spominja Pucljevo glasilo ministra Puclja. da Je že nekoč na svojem sedanjem položaju vzbujal »splošno pozornost«. To splošno pozornost je zbujal tedaj sam, sedaj pa ima tudi štiri tovariše. »Pet Vas je,« pravi Puclijevo glasilo, »toda večina niste! Z večjim povdarkom boste mogli nastopiti, ali odločala bo večina in če ona Tvojih nasvetov ne bo poslušala, tedv krivda ne bo zadela Tebe in Tvojih kmet-skih tovarišev Hrvatov!« Na tak bedast način hoče torej naš minister Janez Pucelj že v naprej odvrniti vsako odgovornost za svoje delo v vladi. To pa ne bo šlo tako lahko. G. Pucelj je član vlade sporazuma, v kateri se vrši po lastnih Radičevih izjavah vse sporazumno in ni nobenega preglasovanja. St Radič je v Metliki izrečno pov-darjal, da so srbski ministri prav tako hrvatski kakor radičevski ter obratno. V vladi velja absolutna solidarnost po načelu: Eden za vse. vsi za enega! Če kak minister spozna, da ostali člani delajo proti njegovemu dobremu prepričanju, potem odstopi, ako je značaj en in mu ni samo za korito, ker noče nositi odgovornosti za grehe drugih. Če pa ostane v vladi, je to dokaz, da se strinja s poslovanjem celotne vlade in da sprejema zanj tudi pcpolno odgovornost. Kai drugega ne more biti. Če minister Janez Pucelj v vladi ne bo mogel izvesitd svojih »pametnih« načrtov, mora Izvajati posledice na omenjeni način, ako se hoče iznebiti odgovornosti. Sicer pa ima minister Pucelj s svojimi štirimi »kmetski-mi« tovariši, od katerih so trije advokati, četrti pa trgovski agent, za seboj 60 poslancev, ki so zadostno jamstvo, da radikali ne bodo ničesar naredili proti volji radičevskih ministrov, ker se v nasprotnem slučaju razbije vladna koalicija pod pogojem seveda, da Je radičevcem manj za ministr- ske soolce kakor pa za kmetski program. Odgovornost ministra Puclja za delo vlade je torej popolna, ne pa samo delna in pogojna. Ministru Puclju ne bo preostalo drugo, kakor da se ravna po zaključnem na. svetu v pozdravu svojega lista, ki se glasi: »Delaj!« Po tem, kar bo naredil, ga bomo sodili. Sedaj je notri v omaki, ali naj plava, ali pa naj utone. Srednje poti ni! Konflikt med ministrom Trifunovičem in drž. pod-tajnikom Pasaričem Beograd, 10. maja r. Med prosvetnim ministrom Mišo Trifunovičem in njegovim državnim podtajnikom Josipom Pasaričem :e prišlo do ostrega konflikta. Izzval ga je Pasarič, ki je nastopil proti naredbam, s katerim« baje hoče minister Trifunovič re-parirati krivice, ki jih ie nad narodno zaved nim učiteljstvom zagrešil prejšnji minister St. Radič. Neposredni povod konflikta pa je afera zagrebškega Narodnega gledališča. Svojčas ie Radič upravnika zagrebškega gledališča Julija Benešiča odpustil in postavil pred preiskovalno komisijo, dočim je zdai Trifunovič Benešiča postavil nazaj na upravniško mesto in sicer na osnovi posebne prošnje, katero je baje radičevski minister dr. Nikič priporočil z besedami: »Toplo priporočam...« Pasarič izjavlja, da bo o postopanju ministra podrobno informira! poslanski klub HSS in St. Radiča, ker da Trifunovičevo ravnanje ni v skladu z načeli sporazuma. Naša nota v Sofiji izročena Beograd, 10. maja. p Današnja «Reč» prinaša informacijo iz ministrstva za notri, nje stvari, da je bila danes izročena Bob garski nota povodom napada v Strumici. «Reč» pravi, da je rok za odgovor zelo krat tek in da je nota pisana v ostrejšem tonu. Naša vlada zahteva od Bolgarske, da takoj razžene vse komitaške organizacije in da prepove vse liste makedonstvujuščih, ki iz« hajajo v Sofiji. Nemška vladna kriza Berlin, 10. maja. s. Pogajanja vladnih strank z vlado, so bila danes okoli 1. po. poldne končana. O uspehih teh pogajanj čuvajo strankini voditelji strogo tajnost Kakor se izve, so socijalni demokratje pri« poročili državnemu kaacelarju, na) odstopi s svojega mesta, ker bi bilo potem lahko rešiti sporna vprašanja. Določenih zahtev niso stavili. Ostale stranke se drže v tem vprašanju precej rezervirano. V zvezi s tem razgovorom strank se je vršila seja ministr. skega sveta. Kakor domnevajo, se bodo dr« žavni ministri izjavili solidarni z državnim kancelarjem. Smrt v tujini Budimpešta, 10. maja. s. Bivši šef Pre®. biroja v srbskem zunanjem ministrstvu dr. Aleksander Petrovič, ki je ob prilika urne* ra kralja Aleksandra Obrenoviča zbežal tz Beograda in bil zadnja leta v uredništvu »Pester Lloyda» je sinoči nenadoma umrL Framazonski kongres v Beogradu Beograd, 10. maja. p. Dne 28. maja bo v Parizu konferenca francoskih prostozidar« jev, na kateri se bo vse pripravilo za veli« ki framazonski svet, ki bo sredi julija ali septembra v Beogradu. Na ta svet bodo prišli v Beograd zastopniki vseh framazon. skih lož v Evropi._ Madžarska proti razsodiščnim pogodbam Zanimive izjave grofa Bethlena o razmerju s sosednjimi državami. Ministrski predsednik grof Bethlen je Smel na seji poslanske zbornice govor, v katerem je odgovarjal na interpelacijo po. slanca Becka, ki zahteva od vlade pojas-nila. ali namerava Madžarska skleniti 3 sosednjimi državami nekaik vzhodni Lo. carno Grof Bethlen je dejal, da sta se lan-sko jesen Sklenili v Locarnu dve pogodbi, na eni strani med Nemčijo in Francijo m na drugi med Nemčijo in njenimi vzhodu:-mi sosedami. Mnogo se je že govorilo o tem, da je treba tudi v Podonavju zagotoviti mir e podobnimi dogovori kot v Lo-carnu. Ker pa ni bOo konkretnega predloga, se madžarska vlada o tej stvari ni mogla izjaviti. V zadevi vzhodnega Locarna je stvar, kakor vse kaže, prišla na mrtvo točko. Madžarska vlada stremi za tem, da osta-nejo odnosa,ji do sosednjih držav prijateljski. Ta stremljenja so imela zadnje čase nekaj uspeha, kaikor n. pr. sklenitev tr-govinske pogodbe z Avstrijo, h kateri pr:-de prihodnje dni še veterinarska konvencija Za zasedanje Zveze narodov v ženevi je Imel govornik več sestankov z jugoslo-venskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Pri tem se je pokazalo, da obstoji na obeh straneh želja, da pride med obema sosednjima državama do prijateljskega razmerja To dokazuje tudi dejstvo, da so se zo-pet obnovila pogajanja za sklenitev trgo. vinske pogodbe med Madžarsko in Jugo-slavijo Čeprav ne v toMki meri, se je doseglo tudi zbližan je s češkoslovaško in Rumunijo. V kratkem se prično pogajanja za ureditev izvestnih finančnih in gospodarskih vprašanj z RumUni S praško vlado se začno kmalu razgovori za začasno ureditev trgovinskih odnoša.jev na temelju največjih ugodnosti, medtem pa se lahko sklenejo razne tarifne konvencije ali tarl-farična trgovinska pogodba. Glede arhivov je češkoslovaška vlada zopet stavila z Madžarsko ugoden predlog, o katerem se v kratkem prično pogajanja. Iz vseh teh pogajanj se vidi, da hoče Madžarska ustvariti čim bolj prijateljsko ozračje s svojimi soeedami. To pa ni vzhodnji Locarno, ampak ustvaritev prijateljskega razmerja do onih sosed, kjer je država naletela na razumevanje, in sicer normalnim potom ln z normalnimi sred sitvi Kako se uporablja denar socijalnega zavarovanja V Sloveniji se proti socijalnema zavarovanju agitira v zelo veliki meri tudi s trditvijo, da «gre ves denar v Zagreb« in se tam uporablja za potrebe, od katerih nima koristi Slovenija. Posledica takih agitacij je, da na eni strani podjetja z vplačevanjem predpisanih premij niso točna, na drugi strani pa tudi oni zavarovani člani, ki zavarovanje izkoriščajo svoje nemoralno početje, opravičujejo z gornjo trditvijo. Eno kakor drugo ni utemeljeno in je samo v kvar zavarovanju, katero moramo kot važno gospodarsko in socijal-no institucijo ščititi. Morda bodo miselno razpoloženje našega gospodarstva in delavstva spremenile sledeče ugotovitve: Bolniško-zavarovana panoga je v Sloveniji 1. 1925. zaključila z znatnim deficitom. Vzrokov za i o je več. Svoje-časno smo jih v posebnem članku navedli. Radi tega je seveda izključeno, da bi sredstva bolniško-zavarovalne panoge urad mogel oddajati iz Slovenije. Nasprotno: za primanjkljaj mora dobiti potrebno kritje. To kritje daje nezgodno-zavarovalna panoga, ki razpolaga z rezervnimi kapitalijami. Bol-aiško-zavarovalni prispevki se torej v celoti uporabljajo v Sloveniji; neredno vplačevanje premij, izkoriščauje itd. škoduje zato samo interesom Slovenije. Tudi prispevki iz ostalih naslovov socijalnili bremen služijo edinole potrebam socijalnega zavarovanja v Sloveniji in njenemu gospodarstvu. Izjema so edinole prispevki za borzo dela, katere mora urad predkazovati državni hipotekami banki v Beogradu. Ti prispevki imajo služiti za podpore brezposelnim. Pa minister ne izda potrebnega pravilnika. Slovenija jc na račun vplačanih ne-zgodno-zavarovanih premi; od 3. julija 1922. dalje nakazala osrednjemu uradu v Zagrebu okroglo 10 milijonov Din, na račun prispevkov za Pokojninski iond nameščencev okrožnega urada v Ljubljani (okroglo) 2 milijona Din. Likvidacijska imovina bivše nezgodne in železničarske zavarovalnice je znašala 2,620.000 Din. Iz sredstev Pokraj. pokojninskega sklaia je Osrednji urad za izplačevanje draginjskih doklad starim rentnikom iz Slovenije prejel 1 milijon 100.000 Din. Skupno je bilo torej Osrednjemu uradu v Zngrebu i-vcodka-zano okroglo 15 milijonov Din. Od tega zneska je bilo na dan "0. apri'a i 926. v raznih denarnih zavodih Slovenije naloženo (na račun Osrednjega uiada) 7.139.942 Din. Tako, da jo. dejanska potrošnja po Osrednjem uradu znašala 8 milijonov Din. Ta potrošnja se sledeče porazdeli: Za stalne nove rentr.ike in vpokojen-ce iz Slovenije je bilo od julija 1922. do 30. aprila 1926. izplačano 780.000 dinarjev. Na upravnih stroških Osrednjega urada je Slovenija do danes paiti-cipirala z alikvotnifti zneskom 2,880.000 dinarjev. Iz naslova rent in draginjskih doklad za ponesrečence iz Slovenije, ki so utrpeli obratne nezgode pred julijem 1922. je bilo do aprila 1926. izplačano 5.190.000 Din. Skupna po Osrednjem uradu v Slovenijo nakazana izplačila na soc. zavarovalnih dajatvah vštevši alikvotni del na upravnih stroških Osrednjega urada znašajo 8,850.000 Din, Ženitheni oglas! Elegantni gospod iz diplomatskih krogov išče radi poznejše ženitve sočutno dušo. Ponudbe sprejema od jutri dalje blagajna kino »Dvor". En sam poizkus ; 'a vedno bo Vaša torej za 850.000 Din več, kakor je imel Osrednji urad denarja, vplačanega iz Slovenije na razpolago. Ostali del vplačanih nezgodno-zava-rovalnih premij je okrožni urad uporabil za zgradbo svojega lastnega uradnega poslopja in ambulatorijev. Radi navedenih dejstev je odpor proti zavarovanju neutemeljen. Zlasti je važno dejstvo, da denarni zavodi v Sloveniji razpolagajo skupno z 7 milijonov dinarjev, ki jih uporabljajo v svrhe našega gospodarstva. Ako k temu prištejemo še okroglo 10 milijonov Din, kar znaša nenormalni zaostanek na neupla-čanih premijah, pridemo do zaključka, da soc. zavarovalne dajatve slovenskega narodnega gospodarstva kot celote ne obremenjujejo tako. da bi iz tega razloga trpelo na konkurenčni zmožnosti. __ Koncert Češke filharmonije (10. maja v dvorani Uniona.) Čudovito je bilo... In zdaj naj pod mogočnim vtisom komaj odzvenele božanske muzike, ki še vsa silna in sočna poje v meni, pišem v allegro con brio tempu o tej najvišji muzikalni repro» duktivni umetnosti, ki nam jo je dal Vac-« lav Talich s svojimi sodelavci in ki smo jI mi še tako daleč, tako daleč. Nocoj smo doživeli sama odkritja in zde« lo se mi je, da je mojster Talich kot Moj« zes na gori, ki je skalo oživel s svojo pali* co, da je s čisto vodo pojila žejne, in iz groma in viharjev postave pisal strmečim gnječam... Stal je pred svojimi možmi, trgal iz njih moč in kresal ogenj, da ga je plamtečega in vseobjemajočega nasul pred nas... Disciplina njegovega agilnega orkestra je naravnost nedosegljiva. Iz pretankih ma» lenkosti je v njem spletena taka široka ho» mogenost, da je podobne še nismo čuIL Ves obsežni aparat se sugestivni" volji di« rigentovi pokori brezhibno, udano. V stop« njevanju tempov in dinamike sledi ta šte» vilni korpus voditeljivim gestam z brezpri« merno ubogljivostjo. * Ne utegnem naštevati vrlin Češke filhai« monije. Samo klanjam se ji, zamaknjeno zrem k njej, ki je višek v vse izčrpajočeiu podajanju!... Namesto §eethovna nam jc Talich dal Dvofakovo e*mol sinfonijo «Iz mojega sve« ta». Navrgel jc istega avtorja Slovanski ples. Takega zahvaljevanja in sodo/:v!;*- loče* ga pritrjevanja unionska dvoraaa la. Umetnike Češke filharmonije in ujih žanskega vodjo je publika obsula s cvetjem. O koncertu bom še pisal. Nocoj samo še enkrat: Hvala mojstru Talichu za vse! Hvala njegovemu orkestru za ta večer!... P. K*n. Občni zbor Naprednega političnega društva za vod-matski okraj ki se je vršil v soboto zvečer v gostilni Flegar na Zaloški cesti ob sijajni, doslej še nedosegljivi udeležbi, je pokazal, da je demokratska misel prodrla že v najširše sloje naroda. Občni zbor je otvoril društveni predsednik g. V. Fortič. ki se je v svojem govoru spomnil v pretečenem letu preminulega soustanovitelja društva Dominika Lušina. pisar, ravnatelja Fr. Kavčiča, ter vrlih narodnih žen gospe Zupančičeve in Bizjakove. V počašče-nje njih spomina so navzoči vstali s svojih sedežev. Nadalje ie pozdravil ge-renta g. Jos. Turka ter predsednika sosednih organizacij g. Urbasa in Briclja. Po poročilih društvenih funkcionarjev so bili soglasno izvoljeni v odbor: za predsednika g Val. Fortič, za podpredsednika Pišek Franc, odborniki: Verbič Drago, Adamič Anton, dr. Šav-nik Leon. Mlakar Lud. st.. Lampret Ivan. Bizjak Jože, Vrtačnik Ivan, Piki Drago. Frankovič Ivan. Dermelj Ljubo, Lampret Janko, Zeleznik Rudolf, Flegar Stane. Hribar Adolf Vrečar Franc, Ve-rovšek Milan, Mlakar Lud. ml.. Zertuž Kari in Sedej Franc. Kot pregledovalca računov pa gg. Požar Vinko in Vidic Gustav. Na predlog g. Piska ie 'bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Somišljeniki SDS. zbrani na občnem zboru »Naprednega političnega in gospodarskega društva za vodmatski okraj« v Ljubljani dne 8. maja 1926., izrekajo. zavedajoč se velikih zaslug in pridobitev, ki jih je strankino vodstvo izvršilo v prid stranki. državi in narodu, najiskrenejšo zahvalo strankinemu šefu gospodu Svet. Prlbičeviču ter narodnima poslancema dr. Žerjavu in doktor Lj. Pivku. Izjavljajo, da jim popolnoma zaupajo, da ostanejo zvesti strankinemu programu ter želijo, da izvajajo naši preizkušeni voditelji naš program z isto doslednostjo kakor dosedaj in vztrajajo na sVojih mestih, dokler složno in v medsebojnem podpiranju ne Izvedejo svojih idej. Da svoje želje tudi ureseničijo. nam jamčijo naši odlični voditelji. Naše priznanje, zaupanje in hvala jim. Nato je poročal g. gerent Turk o občinskem gospodarstvu za časa sedanjega gerentskega sosveta. Poudarjal je, da vodijo gerentski svet pri njegovih poslih samo gospodarski oziri ljubljanskih občanov. Pomaga vedno tam, kjer je potreba, brez ozira na druge okoliščine Govor g. gerenta so navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. G. Pišek se je v imenu Vodmatčanov zahvalil ge-rentskemu sosvetu za hitro rešitev zadeve glede regulacije Bohoričeve ulice. Govorili in stavili razne predloge so še gg. Hribar Adolf, Lampret Ivan, Frankovič Ivan. Simon Praprotnik in Vrtačnik Ivan. V svojem zaključnem govoru je apeliral predsednik Val. Fortič na navzoče, naj z vztrajnim delom in ljubeznijo do vseh in vsega brez razlike pripadnosti pomagajo do končnega cilja ln veličine demokratske stranke, nakar je zaključil po dve in pol urnem zborovanju lepo uspeli občni zbor. Zborovanje hišnih posestnikov v Ljubljani V nedellj o se je vrš&I v un ion ski dvorani občni zbor organizacije hišnih posestnikov in sioer ob zelo pičli udeležbi. Predsednik g. Frelih se je uvodoma spominjal umrlih članov in podal naito poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Društvo šteje sedaj že nad 1400 članov. Odbor je v preteklem letu z vnemo deloval za varstvo interesov hišnih posestnikov in dosege! znatne uspehe. Najvažnejši uspeh je vsekakor znižanje hišnega najemninske-davka za Ljubljano. Do lani je plačevala Ljubljana 60% hišnega davka od najemnine, dočim ga plačuje sedaj za 22 % manj. Na kongresu organizacije hišnih posestnikov v Zagrebu se je sklepalo o ustanovitvi banke hišnih lastnikov, kar Pa je za Slovenijo brez pomena, keir imamo dovolj dobrih diomaičih denarnih zavodov. Stanovanjski zakon še nd podaljšan, kar je po mnenju govornika v prvi vrsti zasluga Zveze hišnih posestnikov. G. Stare je navedel par prav krivičnih slučajev z vidika splošnega stališča hišnih posestnikov. Blagajniško poročilo izkazuje za leto 1925 1365 Din prebitka. Pri volitvah novega odbora so bili soglasno izvoljeni: Ivan Frelih, Fr. Stare, dr. Regali, dr. Požar. Ivo Urbanič, M. Hrova-tln, J. Pire, J. Jeglič, A. Gjud, kanonik Sušniik, S. Kmetec in A. Jenko, za pre-gledovalce računov: Anlronja Kad:včeva„ J. Tribuč in A. B likovne. Članarina ostane za letošnje leto ista kakor lani. Tretji kongres hišnih posestnikov iz vseh pokrajin države se bo vršil v Ljubljani in bodo povabljeni nanj tudi gostje iz Češkoslovaške, Francije, Avstrije in Nemčije. Predsednik je preči tal nato obSirao izjavo, ki pravi med dragim sledeče: Naša država je agrarna ter se stanovanjska beda propagira saimo na umeten način. Velika večen a najemnikov in vsa podnajemnik!, kakor tudi brezstanovalci so za odpravo stanovanjskega zakona, ker so prepričani, da bo potem na razpolago dovolj stanovanj. Stanovanjski zakon izključuje od dodelitve stanovanj večino produktivnih slojev, od katerih je odvisen razvoj in napredek mesta in gospodarstva. Ce bi stanovanjski zakon še trajal, mora razvoj mest popolnoma zaostati. LasitHtki starih hiš večinoma niso kapitalisti, temveč je kapital, Investiran v stare hiše, last malih ljudi. Po odpravi zakona bi se cene stanovanjem v Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Torek, 11.: »John Gabriel Borkman. D. Sreda. 12.: »Jakob Ruda;>. Premijera. Slav« nostna predstava v počaščenje spomina Ivana Cankarja ob 501etnici rojstva. Izv. Četrtek, 13.: «Kar hočete«. Izv. Petek. 14.: «Jakob Ruda*. F. Sobota, 15.: «Ladja Tenacity». Premijera Izv. Mariborsko gledališče Torek. 11.: »Veseli kmet». Premijera E. Sreda. 12.: »Možiček« in «V vodnjaku®. A Zadnjikrat v sezoni. Četrtek, 13.: «Ognjenik«. E (Kuponi). Zad« njič v sezoni. »Jakob Ruda^ Narodno gledališče v Ljubljani proslavi petdesetletnico Cankar-jevega rojstva v sredo dne 12. t. m. z uprizoritvijo njegove drame »Jakob Ruda*. Drama je popolnoma nanovo študirana in opremljena. Režijo vodi gosp. SkrbinSek, ki igra tudii naslovno ulogo. Premijera Fallove operete «Ve»eH krnet« na mariborskem odru. Daines, v to-rek zvečer uprizori mariborska opera v re-žrijl goep. Zachmanna priljubljeno FaHovo melodljozno opereto »Veseli kmet». Delo vsebuje deloma zelo giniljive prizore. »Veseli kmet» bo ustregel občinstvu tudi s sta-lišča ljudske operete, posebno, ker so bile doslej na siporedu mariborskega odra 1« salonske operete. — Pri nas igra, oziroma poje naslovno ulogo gosp. Urvalek; sodelujejo še gdč. Kovačičeva, Zamejčeva. Lu-bejeva, gg. Burja, Harastovič, Bratuš, Križ. Kovic. Tovornik in dr. Sijajen zaključek gostovanja IJublJan. ske opere v Splitu. Kancem prošlega tedna je ljubljanska' opera zaključila svoje gostovanje v Splitu V petek popoldne se je vršila izven programa najavljenega gostovanja ljudska predstava Verdijevega »Rigoitetta* Bifla je nekoMko pod povprečnim nivojem. Vojvodo mam/tovskega Je pel gosp. Banovec, ulogo Gilde ga. Liovšetova, naslovno .partijo pa gosp. Holodkov. Dirigiral je ka.petaik Balatka. — Naisdednja predstava Je bil Hatzejev «Povratek». Iz. vedfoa tega dela je bila izvrstna. Pevci so v gla/vnem dali svoje najbottjSe in dirigent Neffat se je potrudil, da Je predstava izpadla na moč lepo zaokrožena. Posebno dobro se je odrezal gosip. Betetto, ki je podal svojo težko in utrudljivo partijo v glasovnem ln dramatskem oaairu izvrstno. Jela ge. Caletove je bHa na vlgku, bila je to neposredna, neizumetničena in močna -kreacija. Jako dobro so ee postaviti tudi ostali dami: ga. Potučkova, gosp. Mltrovlč in ga. Pollčeva Pucclnijeva aktovka «Gian-ni Schicchi>, ki Je dtedlila Haitzejevemu »Povratku*. je bila fino izvedena. Prav dobri so bili gg.: Banovec, Janko, Župan, M5-trovič, daime: Poličeva, Ribičeva in Potučkova. Po koncu predstave kar ni hotel utihniti vihar navdušenja. Na oder so morali pevci, dirigenti, ravnatelj opere Polič in v SpMt" došM upravnik gosip. Matej Hu. bad. SpOitsiko občinstvo se je poslavljalo od naših umetnikov s klici «Na svidenje!® in je ansambel obsipalo s cvetjem. Tudi to slovo Je bil dokaz popolne afirmacije naSe operne umetnosti v prestolnici Dalmacije. Orkestralni Koncert «Glasbene Matice» v Mariboru Mariborska »Glasbena Matica« Je pri. redila 7. maja že drugi orkestraM koncert v tej sezoni z zelo zanimivim sporedom. Najjačja osebnost je Ml čeSkl mojster Dvofak s svojo slmfan«ko pravljico »Poled-nica«. To strahotno bajko o materi, ki v nepremišljeni Jezi oiMJuM neubogtjvo dete čarovnici, katera se res pokaže ter umori dete, sMka Dvofalk živo in nazorno. V smislu programatične glatfoe se poslužuje skladatelj Ilustrativnih sredstev modernega orkestralnega aparata. Glavni motiv čarovnice izpelje kot nekak vodilni tema ter ga obdeluje skoro v smislu simfoničnega stavka. Pestri narodni motivi tvorijo ozadje. Iz IIHIHAMIKI Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Q ------ nepreklicno zadnjikrat ljubljenec celega sveta ™ HARRY LIEDTKE v smehapolni in elegantni veseloigti ,,Kontrolor spalnih voz" ali Prednaznamlo „Moi brez spanja". „Joana milijonarjava hči'" Pustolovine, ki jih noči prinesejo : Krasne Veliki super hirst National-film tvornica slike iz Berlina in MCtnchena. Smeh. Zabava, velefilma .Črni angel*. Pridite da vidite! Danes zadniikrat! najkrajšem času .zregulirale same, ia sicer po plačilni zmožnosti najemnikov. Hišn, lastniki bodo prunorani oddati stanovanja ceneje, kakor bi radi, ker bi jih k temu prisilile razmere. To se je že pokazalo pri lokalih in posiovnih prostorih, ki so nezaščiteni. Vedno več Jih je namreč na razpolago in cene padajo. Država naj zida za svoje urade takoj lastna poslopja. S tem bi bilo v Sloveiiji samo po mestih na razpolago na stotine stanovanj. Obrestna mera za hipotekama posojila naj se zniža. Zborovale! so izjavo sprejeli z odobravanjem, nakar je predsednik zaključil občni zbor. 0 prvi pomoči v nezgodah Ljubljana, 10. maja. V nedeljo dne 9. t. m. se je vršilo v Kinu Matica higijensko predavanje Zveze kul* turnih društev «0 prvi pomoči »v nezgos dah». Predavatelj g. dr. M. Rus, šefzdrav* rvlk rešilne postaje v Ljubljani, je občin* stvu na najnazornejši način in v poljudnih besedah dal navodila in nasvete, kako je nuditi prvo pomoč bolnikom pri omedlevici možganski kapi ter epileptičnem in histea ličnem napadu. Razložil je natanko, kako nastanejo vse te bolezni, kako izgledajo bolniki pri takem napadu in kako jim ljud» stvo v svoji veliki nevednosti skuša poma» gati, pri čemur pogostokrat povzročijo ce> lo smrt nesrečnika. V nasprotju s to pogreš no in napačno nudeno prvo pomočjo, je g. predavatelj razložil, kako je ravnati pra» vilno s takimi bolniki ter je vsa svoja i za vajanja na popolnoma poljuden in vsakemu razumljiv način utemeljeval. Glede ostalih poškodb ter glede načina, kako je nuditi pomoč pri ranah, zastrupljenju s tekočina* mi in plini, pri zlomljenju ozir. izpahnjenju udov, gospod predavatelj radi obšimosti te teme ni mogel natančno govoriti ter se je teh vprašanj dotaknil le mimogrede. Oblju* bil pa je, da priredi v okviru predavanj Zveze kulturnih društev v jesenski sezoni celoten cikel predavanj «0 prvi pomoči«, in bo pri tej priložnosti podrobno razprav* Ijal o vseh vrstah navedenih poškodb. Predavanje je bilo nadvse krasno in kljub lepemu vremenu dobro obiskano. Občin« stvo se je gospodu predavatelju za njego» va nad vse koristna in krasna izvajanja, zahvalilo z dolgotrajnim aplavzom. Velika nesreča v Litiji Litija, 10. maja Vedno in vedno opozarjamo občinstvo, kazoč na razne nesreče, kako nevarno je drveti po javnih cestah z vozmi in kako potrebno je, da se posveča ovinkom posebna pažnja. To nam je zopet dokazal žalostni slučaj, ki se je pripetil v nedeljo dne 9. t. m. okrog 20. ure v LMji. Pred Trškanovo gostilno pri mostu je stal voz gostilničar j a Franceta Cerarja. Na vozu sta bila Cerar sam in Trškan. Cerar je hotel pognati voz proti domu in počil z bičem; konji so skočili in hoteli na ovinku čez most V tem trenotku pa je pridrvel čez most voz trgovke gospe Elsner Lz Litije. Na vozu je bila gospa Elsner, njena 72!a:na mati, ravnatelj Elsner, blagajničarka in hlapec. Oba voza sta trčila z vso silo. Voz gospe Elsner j eve se je prevrnil, konji so s prevrni enim vozom zdirjali naprej po Litiji. Pasantom, ki so prihiteli takoj na pomoč, se Je nudil pretresujoč prizor. Ranjenci so stokali in vpili in milo prosili za pomoč. NaJhujSe ranjena Je bila mati gospe Elsner. Glavo Je imela močno pobito, lice gfcboko pretrgano, nos popolnoma odtrgan. Nos so našli pozneje na cesti. Tudi hlapec je bil močno poškodovan. Oba ponesrečenca so odpeljali s prvim vlakom v splošno bolnico v LJubljano. Manjše poškodbe je dobila gospa Elsnerjeva, ki ima baje poškodbe na prsnem košu. Vendar pa iste niso nevarne in je ponesrečenka v domači oskrbi. Vsi ostali so dobili le neznatne poškodbe. Po izjavi zdravnika je Stanje matere gospe Elsner j eve glede na komplicirane rane na glavi in njeno starost zelo kritično. Konjem, ki jih Je gospa Elsnerjeva kupila šele pred kratkim, se ni zgodilo nič Hu- dega, le voz je poškodovan. Cerarjev voz in konji so ostali nepoškodovani. Litijski trg je poln ovinkov. Naj bo ta nesreča vsem voznikom nov resen opomin. Vozite počasi in previdno. Grom, strela, toča in sneg v Metliki in okolici Metlika, 10. maja. Metlika je doživela v soboto grozovit ve» čer. Meščani že dolgo ne pomnijo takega neurja, čigar posledice se danes še ne dajo pregledati. V poznih popoldanskih urah so se nad Metliko in okolico začeli zbirati temni obla* ki, ki nam niso obetali prav nič dobrega. Toda, ker so bili ljudje že celi teden na* vajeni, niso vseeno pričakovali hujše, ampak samo dež. Ob 18.30 so začele padati drob* ne kapljice, takoj zatem je udarila strela prvič v cerkveni zvonik. Ker se strelovod dotika tudi zida, se jc raztresel cel šop isker na vse strani, a po električnih žicah se je razlezla tudi v okoliške hiše, kjer so jo občutili prebivalci več ali manj. Tako so v Komendi ženske, ki so bile pri štedilnikih, dobile prav močen udarec, da so padli, na tla. V bližnji Mežnaršičevi mesnici je uda* rila po roki g. Mežnaršiča, a tam stoječa ga. Kovačičeva je dobila močno opeklino na desni nogi. Tudi več drugih je strela oplazila več ali manj. V cerkvi je strela v zakristiji ožgala eno štoto v kotu ter iz* bila vse električne varnostne naprave. Ta* koj za prvo strelo je udarila drugič in si* cer skozi odprtino na strehi zopet v zakri* stijo, kjer je odbila v precejšnjem obsegu omet in par kosov opeke. Ljudje so se za* čeli skrivati, otroci kleče moliti, zavladal je nepopisen strah. Nato so sledile strele nepretrgoma in je Metlika — čeprav sedaj brez električne raz* svetljave — bila razsvetljena kakor ob naj* lepšem solnčnem dnevu. Strela je udarila na več krajih toda dosedaj ni sporočenih večjih nesreč. Med bliskom in gromom se je usula ploha, ki je takoj prav čedno opra« la ceste, a med ploho je posebno v okolici, padala drobna toča. Na Lokvici je strela razčesnila dva mla* ja. Po Gorjančlh vse do Suhorja je sneži* lo. Sneg se je še sinoči videl. Ljudstvo se boji mraza, ki bi znal uničiti vse. Metlika in okolica je doživela torej prvo strašno nevihto v letošnjem letu, ki —• daj Bog — bodi zadnja! Radio klub v Ljubljani •Je imel 3. t. m. svoj redni občni zbor. Iz poročila posameznih funkcijonarjev je bilo razvidno, da pomeni klub prvi korak k razvoju radiotehnike. Občni zbor si je na* del nalogo, da s smotrenim delom širi zani« manje za radiotehniko in da doseže na tem polju vsaj ono višino, ki jo zavzemajo da* nes že drugi narodi. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: konzul Dular, pred* sednik; inž. Kolarič, podpredsednik; Mar* kelj, tajnik; Senk, blagajnik. Odborniki: gg. prof. An drče, Bar star., Bogataj Ivan, inž. Eržen, Kramer, Lenard, prof. Nardin in Povše; revizorja gg. Pahor in Bar ml. Čast* nim predsednikom je bil z vzklikom iz» voljen za svoje nesebično in požrtvovalno delovanje v klubu in za splošni razvoj ra» diofonije zaslužni g. načelnik inž. Osana. FERN ANDRA v filmu »Vabljivi klic iz grešnega sveta" se v kratkem predstavi v kinu Ideal. je že na poti v kino ,,Ideal". katerega raste njegova polifonija in poli-hromrija orkestra. Ga. Brandlova, izvrstna umetnica, je odigrala z brfljamtno tehniko ter z lepim čustvovanjem Mendelssohnov plemeniti koncert v E-mOlu ter gracijoanl in pikantni »Rondo cajpricioso» od SaHnt-Saensa, ki ga odlikuje prav francoska eleganca. Velik ded sporeda pa Je bdi posvečen naži mladi instrumentalni glasbi, temu nebogljenemu detetu. Dočim smo dosegli na polju vokalne glasbe lepo stopnjo razvoja, moramo dela, ki so bHa dosedaj ustvarjena na polju komorne in instrumentalne glasbe, smatrati pravltoo le za dragocene mejnike ob cesti v bodočnost. Slovenska, z njo tudi Jugoslovanska glasba, nima tradicije, klasike. Ce izvzamemo r zadnjem času po dr. Cerinu odkrita dela Mihevca, ki se zdi res nekak Mozartov epl-gan moramo kanštatirati, da stoji instrumentalna (simfooska) glasba pri nas v znamenju romantike (močan Je vpliv Wagner-Ja) in moderne. BaS moderno smer lSče v zadnjem času zopet oni pra/vec slovenske glasbe, ki vre, netečrpljiv — Iz du5 narodove — narodne pesmi To pa Je dragocen korak na poti naprej. Bernardova »Elegija« (pravzaprav slm-fomska pesnitev, za elegijo je meetoma. pre-draanatična). je skladba nežne melanholije, prlproste ln čiste meJodlJs&e linije. Ilustracija Je primerna, mestoma malo preobložena. Bernard je romantik ,a to ne v smislu romantičnega glasbenega obdobja, njegova romantika ni stil, temveč čuvstvovanje. Elegija Je bila prisrčno sprejeta, občinstvo je navzočega in sodelujočega skladatelja živahno pozdravljalo. Cisto drugačen ;e Slavko Osterc. katerega simfonska pesnitev «Povodni mož, se je izvajala prvič. Ni še dozorel, ni še našel mirnosti linije, ter harmonije oblike. Moderna ga mami, romantika se smeje v njegovih dedih — a na dnu drznih, harmonično pestrih valov njegovega orkestralne, ga aparata samja v globini tajinstveno-čarobna Vrneta, naša narodna pesem Tz pestre slike moderne harmonije in hroma, tlčnth drznosti zablestijo prisrčne, tako domače melodije, zadoni eleganten valček, — delo brez dvoma velikega talenta, ki lSče poti do cilja. Izvajanje je bilo v celoti dobro, le nekateri tempi bi za naš okus bili lahko hitrejša. Gosp. ravnatelj Hladek - Bohinjski Je vodil orkester z ljubeznijo do dela in z železno energijo. Bil je predmet živahnih ovacij, žal ne preštevilne pubiiike. Pribiti pa moramo žalostna dejstva: V orkestru »Glasbene Matice« pogrešamo mnogo izvTStniih instrumentalistov - učiteljev »Glasbene Matice«, ki se iz neumijivih razlogov odtegujejo kulturnemu delu, verno občino koncertov pa tvorijo le uradni, ski Sloji, ki jim je vstopnina res žrtev, dočim 7j)ma.Ti Iščemo naših financijelno krepkih krogov, katerih dolžnost bi pač bila, da podpro plemenito prizadevanje »Glasbene Matice:.. Dr. I. V. «J(JTRO» št. 10O 4 Domače vesti Pijavke »Frankfurter Zeitung« prinaša veselo zgodbico, ki jo smem preplonkati tudi za naše kraje in ljudi. K lekarnarju j t prišel seljak iz oddal je« nega sela in zahteval nekoliko pijavk, men« da da bi si jih rastavil. »Nimam, že zdav. naj jih več ne prodajam. Pojdite na davč« ni urad!« se odreže lekarnar, — bil je slabe volje, ker je baš te dni dobil novi davčni predpis. Priprosti seljak pa tudi ni razumel ironije niti lekarnarjeve slabe volje, in sv je podal na davčni urad, kjer je povedal s\ojo željo. Naletel je pa slabo, škrici so mu zlezli na streho, da je bilo joj. «Toda, go<»;dje, mene je poslal gospod apotekar in je rekel, da so pijavke tu!» Seljaka so pestili, potem izpustili, proti lekarnarju pa so vložili ovadbo radi žaljenja urada, po naše bi se reklo po § 104. Obsojen je bil ns 20 zlatih mark globe. Globo je plačal, sod» bo je pa poslal uredništvu nekega humoci« stičnega lista in dobil zanjo honorarja 70 mark. Na to sc je vsedel in pisal davkariji pismo: «PlačaI sem globo 20 mark, za obja« vo sodbe sem prejel 70 mark, čisti dobiček je 50 mark. Prosim za «tamuovj=rensivo n KOVOM Q0l0i0B0i0i0a0B0a0B0B0B0a0ae=>i0ac3i0i<=>i0Q g Otvoritveno nainanilo. ■ S Vljudno obveščam spoštovano občinstvo, da sem otvorii na Resijevi ■ Jj cesti 2 (Mallyjeva hiša) 0 2 rgovino špecerije in koionifalnega blaga o 0 Spoštovane gospodinje dobe pri meni vedno prvovrstno in sveže blago po Q q najnižjih cenah. — Zagotavljam vestno in točno postrežbo ter se pripo - 0 ročam cenjeni naklonjenosti. S spoštovanjem CIBIIi BRAJER oaoBoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoacpO Jubilejna šte»iS»a Slovenskega športa je izšla kot posebna izdaja ter jo naročniki ne prejmejo. Vsi oni, ki jo žele dobiti, naj pošljejo denar al znamke v naprej na naslov tajništva jubilejnega odbora S. K. Ilirija, Dunajska cesta 15. LIL DAGOVER in HUCsO FLSNK v sijajnem pustolovnem U a-fiimu ......?" še ta mesec v Elitnem Kinu Matica. Iz Ljubljane u— Prihod Češke iiiharmonije v Ljubljano. Češki filharmoniki, ki so snoči koncer-tirali pod vodstvom dirigenta Vaclava Ta-llcha v »Unionu«, so se pripeljali v Ljubljano iz Zagreba s popoldanskim vlakom ob 16. uri 40 minut. Na kolodvoru jih je pričakovalo dokaj številno občinstvo: češki konzul v Ljubljani, dr. Resi, deputacija naše Glasbene Matice, zastopstvo mestnega magistrata, delegati Jugoslovensko-češkoslova ške Lige, češka obec, odposlanstvo Nar. gledališča, delegati pevskih društev »Ljubljanski Zvon-t, »Slavca« itd. Filharmoniki so izstopili, na kar so sledili pozdravni nagovori. Bili so kratki, a prisrčni. V imenu ljubljanskega konzulata čsl. republike le govoril konzul g. dr. František Resi, v Imenu ljubljanske Glasbene Matice predsednik dr. Ravnihar, v imenu mestne občine ljubljanske magistratni ravnatelj dr. Miljutln Zar-nik, za češkoslovaško-jugoslovensko Ligo pa g. ravnatelj Rasto Pustoslemšek. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj konser-vatorija tuk. Glasb. Matice in upravnik gledališča g. Matej Hubad, skladatelja gz. La-jovic in Adamič, ravnatelj opere Z- Polič s soprogo, kapelnik Nar. gled. g. Balatka, dirigent Dravske divizije dr. Čerta, predsednik Orkestralnega društva Glasbene Matice dr. Karlin in drugi Filharmoniki so se PO pozdravnih nagovorih razšli. Zvečer ob osmih so nastopili na koncertu, ponoči pa so se odpeljali z brzovlakom na Dunaj, kjer bodo fmeli en dan odmora, nakar bodo na-dnMf" turnejo po češkoslovaških mestih, javna izbirna tekma telovadcev za i mednarodno tekmo v Lyonu se bo vršila v 1 četrtek dne 13. t. m. (na praznik) ob 9. dopoldne na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Izbirne tekme se udeleži 11 najboljših telovadcev našega Sokolstva, ki so se doslej vežbali v pripravljalni vrsti za to tekmo. Šest telovadcev, ki dosežejo pri izbirni tekmi najboljši uspeh in kot namestnika dva nadaljna najboljša bodo Wo-rili našo vrsto. Izbima tekma se izvrši docela po mednarodnem tekmovalnem redu ta utegne biti glede na kvalitete tekmovalcev izredno interesantna. Vstopnina 10 Din. Preplačila se glede na velike stroške, ki jih ima Sokolstvo s to za ugled našega naroda pomembno udeležbo, se valežno sprejemajo. u— Recitacijski večer na šentjakobskem odru. Danes ob 8. zvečer se bo vršil na Šentjakobskem odru recitacijski večer Frana Oniča, Jerneja Stauteta ta Vladlmirja Premiruja. Odlomke iz del imenovanih pisateljev recitira režiser narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek. Večer bo zelo zanimiv. Vstopnice zvečer pri blagajni. u— Tor-bola na Kongresnem trgu. Ob ugodnem vremenu se je v nedeljo vršila la na Kongresnem trgu vsakoletna poštar-ska tombola. Prvi dobitek, kompletna spalnica iz hrastovega lesa, je pripadel trgovskemu pomočniku Avgustu Štefančiču. Na daljne glavne dobitke so dobili: Ivan Tram-puž iz Gornje Šiške, Gjorgje Rokavič, Andrej Košir in Jožica Vidmar. u— Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja svojim članom, da se bo vršil v soboto 15. t. m. ob 8. zvečer v salonu pri »Levu« redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Člane vabimo, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno — Predsedstvo. u_ Pevski zbor Glasbene Matice ima danes, v torek, ob 20. uri. za mešani zbor zadnjo skupno vajo brez orkestra. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon». V torek zvečer ob pol osmih važna odboro-va seja. u— Klub trgovskih akademikov v Ljubljani ima svoj V. redni občni zbor v sredo dne 12. maja ob 20. uri v društvenem lokalu: Dunajska cesta št 40.L — Odbor. u_ Dramska sekcija JNAD Jadran uprizori v sredo, dne 12. t m. na šentjakobskem gledališkem odTu Knoblauchovo komedijo »Favn« Pričetek predstave ob 20. uri. Priporočamo Ljubljančanom, da predstavo polnoštevilno posetijo. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policij] sledeči Danes krasni francoski šlager [l ,LR GARCONNE' (Dle Junggesellin) po znamenitem romanu Viktorja Margueritte. Pride: Pero Andra 3747 v nainovejšem flmu „Vabljivi klic iz grešnega sveta". Predstave ob 4. pol 6., pol 8. in 9. ur. Kino Ideal. slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 slučaj godbe v gostilni brez dovoljena, 1 prestopek obrtnega reda. 1 nezgoda in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Ukradeno Je bilo kolo iz dvorišča v KresijL Kolo je črno pleskano, vodilo navzgor obrnjeno. Vredno 2000 Din. Kdor izsledi, dobi 100 Din nagrade pri Pavlu Jem-cu, Ljubljana Breg 18. u— Nezgoda prevnetega športnika. V nedeljo je več mladih športnikov igralo pod Rakovnikom ob Dolenjski cesti nogomet; med njimi tudi krojaški vajenec Anton Fran geš, stanujoč v Rakovniški ulici št. 6. Ko sta pri zbijanju žoge dva igralca padla, je hetel prestriči žogo Frangeš, ki ie čez oba skočil nasproti, pri tem Pa ie tako neprevidno padel, da si je zlomil levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. u— Slab gostilniški gost. V Ribnikarjevo gostilno na Celovški cesti št 61. je prišel Josip Zupančič iz Rudnika v soboto že na vse zgodaj zjutraj v goste. Mesto v gostilniški sobi, pa se ie zadržal raje kar v kuhinji ter tam čakal da se je služkinja Marija Zaplotnikova odstranila po opravkih. Njeno odsotnost je namreč izrabil v to, da je odprl predal mize ta v naglici vtaknil v žep nekaj kovačev. Pri tem pa nj misli! na smolo, kajti tisti hip ie že stopila zopet v kuhinjo služkinja in videla tatinsko njegovo gesto. Stopila je seveda takoj k njemu, mu denar odvzela, njega pa izročila stražniku. u— Papigo Je ujel Ključavničar Lojze Ob lak, stanujoč na Glincah c. XVU. št. 1., je pred nekaj dnevi ujel na svojem vrtu papigo zelene barve, v velikosti kosa. u— Tatinski drobiž. V kavarni »Emona« je neznan tat odnesel v soboto zvečer Albertu Pečovniku črn svilen dežnik s koščenim držajem v obliki polža, vreden 600 Din — V sobotni noči se je utihotapil v podstrešje nove stavbe v Škrabčevi ulici neki že dolgo zasledovani uzmovič, kj je tamkaj bržkone tudi prenočil, nato pa odnesel več raznega orodja, 8 m svinčene cevi ter nekaj obleke v skupni vrednosti 900 Din. — V četrtek ponoči se ie splazil nekdo v gostilniške prostore Ivane Tomec na Vodovodni cesti ter odnesel iz miznega predala več gotovine. u— Najboljši In najtrpežeoejši češki čevlji Tip-Top in Baly-Švica, se dobe le v trgovini Žibert. Prešernova ulica. Ljubliana 540. Iz Maribora uuLLJULxrnxE30txmciJUUixumD a— Slušatelj zagrebške višje pedagoške šole v Mariboru. Na svoji turneji skozi Slovenijo so prispel1' v soboto zvečer iz Fa-le slušatelji in slušateljice višje pedagoške šole pod vodstvom univ. prof. Ktepaneka v Maribor. V nedeljo so si ogledali mariborske šole, zvečer pa so jrm priredili v meščanski dekliški šoli majhen banket. Včeraj so posetil'" delavnice državne železnice v Studencih pri Mariboru, tekstilno tovarno Doktor in drug, zvonarno Buhl ta se nato vrnili v Zagreb. a— Porast pravoslavne občine. V nedeljo je imela mariborska pravoslavna cerkvena občina redno letno skupščino, na kateri so bili ponovno izvoljeni dosedanji iunkc. -narji za dobo šest let z agilnim predsednikom g. Petrom Mijovičem na čelu. Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru zlasti zadnji čas prav razveseljivo napreduje. 'Tekom zadnjih dni je pristopilo 30 novih članov. V bližnjih dneh pa bodo sprejeli na-daljnih 50 občanov, med temi so tudi odlične rodbine z otroci u— Uspeh nabiralne akcije PTL. Nedeljski cvetlični dan je prinesel skladu Proti-tuberkulozne lige 12.500 Din, tako da znaša sedaj celotna nabiralna akcija 125.000 Din in 23 vagonov materijala, od katerega je 17 vagonov že na licu mesta. Mesto prvotno zasnovane prostozračne lope bo gradila PTL poseben oddelek za tuberkulozne bolnike poleg sedanje bolnice ta je že zaprosila okrožno gradbeno sekcijo za gradbeno dovoljenje in je upati, da se bo že v juniju moglo pričeti z gradnjo. a— Stara navada — železna srajca. 13 narodni rek velja še vedno za nepoboljšljivo delomržnico in tatico Marijo Škrabelj. Včeraj se je zopet najedla in napila v neki gostilni v Vetrinjski ulici, ne da bi imela s čim plačati. Znano trdovratnico bo policija po prestam kazni izgnala v njen domači okraj slovenjgraški, kjer io že gotovo željno pričakujejo. a— Po osmih letih. Ivan Majhenič ie leta 1918, ko je še služboval kot avstrijski vojak ukradel s pomočjo svojega brata nekemu posestniku konja in ga takrat prodal za 6000 kron nekje na Hrvatskem. Skupiček sta si bratovsko razdelila. Čeprav je izdalo mariborsko okrožno sodišče za Ivanom tiralico, se je vendar izmuznil, dokler ni po osmih letih pred kratkim padel v roke mariborski policiji, ki ga je oddala v zapore mariborskega sodišča. a— Alkohol... Ivan Gabrovec. se je v soboto tako nasrkal božje kapljice, da ie obležal poleg državnega mostu nezavesten na tleh Ko so ga prepeljali v policijske zapore, ga ie zadela kap zaradi preobilo zavžitega alkohola. Na lice mesta dospeli policijski Triravnik dr. Zorjan je ugotovil smrt. Naši onstran granic p— Fašistovski Trst. Onorevole Ricci »prejema novinarje. S šot rudnikom lista »Corriere Padano* je govoril o krizi in o nalogah tržaškega fašizma. Kriza je kazala le premalo disciplino. Številni politični taj= nik: so puščali fašistom da so sledili tem ali onim direktivam kakega posameznika. Ricci deli fašiste v take, ki delajo za bodočnost Trsta in take, katerim izkaznica pomeni le privilegij za lastne cilje. Fašizem mora napraviti Trst ne le za veliko pomor« »ko in trgovsko središče, ampak tudi za važno obmejno postojanko. Zato je potreb« na dvakratna disciplina, ki jo morajo ma» se kazati tujcem, ki prihajajo vsak dan v Trst, kateri znova vzcvita v trgovini in in« dustriji. Baš v Trstu se mora javljati sen« zacija obnovljene nacijonalne zavesti. p— Postojno je zapustil dosedanji občin« ski komisar G. Arseni. Za njegovega na« slednika je imenovan Marino Marini, o ka« terem trdi «Piccolo», da vživa zaupanje in simpatijo prebivalstva. p— Delovanje «Lege* v Postojni. Italijan ska poročila trdijo, da azil «Lege» nepriča« kovano dobro uspev . Ustanovila se je god« bena šola. Vpisanih je okoli 60 mladih lju« di. Vodstvo «Lege» misli na zgradbo, v ka« teri bi bile nastanjene vse njene institucije. Z&mljišče je baje že nakupljeno. p— V Hrušici so pred nekaj dnevi pri« jeli jugoshovenskega državljana Egidija Pe« riča, ker je oil Politično osumljen. Službo« val je pri nekem podjetju, hodil pa čez me« jc ter se gibal med «Orjunaši». Zato 90 ga orožniki ovadili oblasti, ki ga je izgnala. p— Tržaški odvetnik Pompeo Robba ve* lja.za najboljšega branitelja med italijan« skimi odvetniki v deželi. V najtežjih raz« pravnih slučajih vzbuja Robba priznanje, i na izvestni strani pa zavist Robba je goreč ! Italijan z domačih tal pa eden onih redkih, 1 ki odklanjajo lekcije o italijanstvu, katerih i so tako polni razni gospodje iz starih pro» ! vinc. Sedaj urejuje tržaški fašizem general« : ni podtajnik Ricci. Neki italijanski tednik je sprožil misel, da naj bi sprejel deželno , fašistovsko tajništvo Robba. O tem sta go» : vorila tudi Ricci in neki sotrudnik fašistov« i skega glasila «11 Popolo di Trieste®. Ta list , se je obregnil nato ob »slavnega neznanca®. Robba pa nima navade, da bi ponižno spre« ; jemal udarce, zato se je takoj oglasil s pis« I mom na navedeni list. Pravi, da nima nobe« nih stikov z izvajanji onega tednika in j označa zbadanje za bedasto »Popolo d' Tri« este» je hud in svetuje Robbi, da naj ne bo preveč predrzen in naj se nauči fašistov« ! skega stila ... Ricci sega po visokih doma« čih glavah. Izbacnil je iz stranke Dompie« rija, sedaj ima spor z Robbo, ki bo pa mor« da precej trd. p— Tržaški Lloyd je imel te dni svoj občni zbor. Družbeni kapital se je zvišal od sto milijonov na stopetdeset milijonov lir. Razpiše se posojilo dt> enega milijona šterlingov. Na občnem zboru se je nagla, šalo, kako je tržaški Llovd v preteklosti z rabo italijanščine, ki so jo govorili kapita« ni in mornarji, uveljavljal v svetu italijan« sko pravico Trsta . .. Krepko so pomagali 1 jugoslovenski mornarji. e— Poroka. Poročil se je v nedeljo 9. L m. g. Alojzij Zapušek, sodnijski uradnik v Celju, z gdč. ^ilipičevo iz Celja. Bilo srečr*31 e— Redni sestanek članov k. o. SDS v Celju se bo vršil v sredo z istim dnevnim redom, kot zadnji sesranek. Ker je klubova seba v Celjskem domu postala za sestanke premajhna, se bodo vršili sestanki fd-slej naprej v mali dvorani Celjskega doma. e— Občn zbor Savinjske podružnice SPD •v Ce.ju. Opozarjamo na občni zbor »Savinjske podružnice SPD«, ki se vrši danes zvečer v K ar od nem d.mu v Celju. e— Maščevalnost. Terezija Travner. mati delavca v Wescnovi tovarni, je dob.la nakasu.no stanovanje. V soboto zvečer jo je v njenem stanovanju napadel neki delavec, k; se je potegoval za isto stanovanje, in jo tako pretepel, da se je žena onesvestila in so jo morali prepeljati v javno bolnico. e— Obrtno nadaljevalia šaia v Celju je razstavila v sebnto in nedeljo pretečene-ga tedna v prostorih meščanske šole razne izdelke svojih učencev in učenk. Že v soboto jc bilo zanimanje občinstva za to razstavo veliko, v nedeljo dap:Jdne pa je bil obisk naravnost sijajen. Obiskovalci niso m. gli prehvaliti vidnih dokazov lepih uspehov rbrijio-nadaljevalne šole. Razstavljeni so bili predmeti tz najrazličnejših obrtnih strok, dela dečkov in deklic, vse lično izdelano m okusno porazdeljeno. Učiteljsfcvu obrtn>>nadaljevalne šole je res treba na lepih uspehih častitati. Po zaključi+vi razstave so se razdelila šolska izpričevala. Umestno je nadaije omeniti, da se gojenci cbrtno nadaljeva'ne šole vedejo tudi med šolskim letom po ulicah nadvse dostojno in da ni nikjer videti tiste podivjanosti, ki so io doživljale svoj čas celjske ulice. Država bi storila le prav, ako bi izdatneje podpirala nadaljevalno šolstvo. Porabiti bi ji bilo treba za to samo one težke milijone ki se potrošijo pri raznih korttpcijah in pri stalnih miniatrsk.h krizah. Tako pa m'ni-strstvo od leta do leta bolj vali vsa zadev na šolska bremena na razne samoupravne oblaslri, ne da b vprašalo, od kod naj ti končno jemljejo sredstva. e— Udruženje vojnih inval Jov podružnica Celje, priredi, kakor smo že por čali. v nedeljo dne 6. junija svojo običajno vsakoletno tombolo. Cisti dobiček je namenjen za najpotrebnejše vojne žrtve. Občinstvi naj marljivo sega po kartah, ker se cbe aju dragoceni d- bitki. Vsa celjska društva se naprošajo, da se ozirajo na to prireditev. e— Državna krajevna zašč'ta dece in mladine v Celju priredi v soboto 5. junija cvetlični dan s prodajo znakov in cvetlic za bedno, zapuščeno mladino. Naznanjamo t« že danes radi tega, da nobeno drugo dru štvo na ta dan ne priredi kaj slčnega, ampak da bo ta dan posvečen le naši ubogi de-ci, ki rrpi silno pomanjkanje, zaščiti bednih cfcrok pa merodajnih faktorji ne pripisujejo nebene važnosti več e_ Izkoriščevalec trgovskh tvrdk. Stanko Praznik, 27 let stari bivši trgovec, rojen v Kokarjih pri Mozirju, se je izdajaj za trgovca in naročil pri tujih firmah izven Celja razno blago, katero je potem prodajal pod nabavno ceno ne da bi to blago dobaviteljem plačeval. Da je svoj namen laije dosegel, je podpisoval svoio korespondenco s firmo Stanko Praznik, trgovina, Kckarje-Mozirje. Pri tvrdki Ivan Ja vornik v Ljubljani je naročil dva soda masti — 214 kg — na postajo Šoštanj in prodal tam en ssd trgovcu Teržanu pod lastno ceno. En sed je posla] iz Šoštanja v Celje na naslov Josipa Podrgajsa. Postajena- čeiniku v Šoštanju, ki je Praznika poznal, se je zdela vsa stvar sumljiva. Naznanil je to policiji ki je Praznika aretirala in oddala v zapore. Skup,ček 2000 Din je Praznik že v Šoštanju zapil do zneska 150 Din. Policija je cba soda zaplenila in oddala Ja-vorniku. Poleg te nečedne kupčije se je do sedaj dab dognali še sledeče goljufije Pri Centralni vnovčevalnici v Ljubljani za 1040 Daj, pri Mlekarski zadrugi v Predoslju za 1400 Din in pri Združenih mlekarnah v Ljubljani za 3717 Din 50 p. Praznik vse te goljufije priznava in se izgovarja, da je rabil denar za življenje. Iz zap'enjene korespondence se je dognalo, da je Praznik ??lr oreirigan izkoriščevalec trgovskh firm. Dc se spravj ta čeden ptiček za dalje časa na varno, jc t> trefono, d;i naznanijo vsi oni. katere je na ta ali oni način ogoljufal, to celjski policiji. Iz Trbovelj t— Pretekli mesec je umrlo v Trbovljah 32 ljudi, večinoma rad- pljučnice, jetike in starostne oslabelosti Maja meseca so do« sedaj umrli: Stanko Rezar. sin rudarja 11 mesecev. Loke; Marija Strmljar žena paz« nika, 27 let, sv Urh: Ivan Suhadolčan, sin rudarja, 10 dni, Loke; Ana Krali, hči ru« darja, 10 dni, Ix>ke. t— Na občnem zboru Društva hišnih pot sestnikov je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Gustav Vodušek, namestnik Josip Goropevšek. blagainik Vinko Pavlin, tajnik Karol Omerzu. odborniki: Franc Dr« novšek, Franc Eržen, Juri i Ferenc Gvido Počivavšek, Josip Veber. Tone Štih. t_ Okrožno sodišče v Celju je ustavi« lo vsako postopanje proti g Keršetu. ka« terega je tožil g Grabnar kot predsednik Rudarskega doma razn;h nepravilnosti G Kerše je dobil črno na belem, da je popol« noma nedolžen. Zadnja revizija v R-dar« skem domu pa je dognala primanjkljaj v znesku 18.000 Din Kje je ta denar, se po. vprašujejo člani omenjene zadruge. t— Pri Sv. Marku prične posestnik g. Mi« ha Klanšek z zgradbo mlina t— Pred kratkim se je veliko govorilo o vlomu pri gospej Trbovčevi na Vodah Po preteku več mesecev je bil obsojen neki rudniški poduradnik radi nakupa sumljive« ga blaga na 7 tednov zapora Trbovčeva gospa je prišla na ta način do najboljšega zadoščenja za obrekovanja, ki so se širila o njej. lenitbenl oglas S Za mlado damo iz prvh tmančmh krouov z vel kim rr možen cm, ki je takoi na raziola o išč< jo njen stariši primerno pa rt jo Vpoštev oride|i> samo gospodje z vso' o/venei m me rom ali pa iz prvih k ogov di:>omaciie oziroma mane. — ronudbe je oddati od mtri d, ije crl bla '» n k na „OVOR O^oiarjate se da eden p* nogavic z žigom in znamke (rdečo, modro ali z'ato) 1 „kBJu&' traja kakor štirje pari drugih Kupite eden par in nrepričajtt se. — N gaviee brez žig? .ključ" so ponarejene. 93J Vremensko poročilo Ceteorooški zavoc i liubileni 10 mrn I92t ViS ri nai I-mt-trd 'OH t- rr- Kraj Ca opazovanja Ljutljana (dvorec'1 Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga I 7 8. 14 21 8. 8. 8. 8. 7. 7 3arom. Temoer. 7673 7674 756 0 7567 768-9 71-8-3 7t 6-3 767 1 008 0 758-5 62 6-5 106 94 9-0 120 7-0 16 0 00 40 Re,. tia-BB Smei vetra n brzina v m I 86 83 65 73 ?5 65 55 55 00 NE 1 NE 1 NE 3 NNE 3 ESE 1 mirno mirno SE 1 0 W 3 0&idt-nos 0—10 10 10 10 10 9 3 0 0 o o Vrsta padavine o usazovani' mm co > ure 0 0 0 0.7 0 0 V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 1.4 mm. Solnce vzhaja ob 4'38 zahaja ob 19-16, una vzhaia ob'04-13. 'ahaja ob 1729 Dunajska vremenska napoved za torek. Najbrže precej jasno in hladno vreme. V splošnem spremenljivo. Šport Jubilej S. K. Ilirija V nedeljo so se nadaljevale jubilejne j>ri» reditve S. K. Ilirije. Kakor smo že poročali, se je moral program radi slabega vremena nekoliko i-zpremeniti. V soboto in nedeljo so morala odpasti damska lahkoatletska tek movanja. V nedeljo je bilo vreme našim športnikom bolj naklonjeno. Kljub temu pa popoldanski tekmi nista privabili na igri« šče večje množice, čeprav bi bila to zaslu« žila zlasti finalna pokalna tekma med ju« niorji jubilanta in Gradjanskega. Onim, ki so prisostvovali tekmi, ni bilo žal, ker je vsled svoje napetosti nudila precej užitka. Slavnostni občni zbir. Mnogobrojni prijatelji in člani Ilirije, od« lični zastopniki oblasti, delegati športnih organizacij in klubov so v nedeljo dopol« dne napolnili posvetovalnico na magistra« tu, da s svojo prisotnostjo na slavnostnem občnem zboru dokažejo svoje simpatije S K. Ilirija. Občni zbor je otvoril predsed« nik Ilirije dr. Berce, ki je pozdravil pred« vsem zastopnika velikega župana vi svet« nika Mencingerja predsednika gerentskega sveta dr. Puca, divizijskega generala Kala« fatoviča, novinarje, delegata zagrebške Viktorije in zastopnike domačih športnih organizacij in klubov. Po kratkem poročilu o dosedanjem delovanju Ilirije je poudar« jal. da bo Ilirija tudi v nadalje storila svo« jo dolžnost v pogledu duševne in telesne vzgoje naše mladine. G. vladni svetnik Mencinger je v imenu velikega župana čestital jubilantu ter ob« ljubil, da bo vlada vedno rade volje pod« pirala športno gibanje. Viharno odobrava« nje med navzočimi je povzročil globoko zasnovan govor diviziiskega generala Kala« fatoviča, ki izjavil, da vidi naša narodna vojska v športnikih svoje zveste pomagače pri svojem delu za duševno in telesno okre« pitev naše mladine. Predsednik gerentske« ga sveta dr. Puc je čestital klubu v imenu občine, ki bo šla športnikom pn njihovem idealnem edejstvovan ju vedno na roko. Urednik Zobec je poudarjal, da so bili no« vinarji med prvimi, ki so že v začetku športnega gibania pri nc-3. nudili športu svo jo podporo. V imenu «Jutra» in "Slov Na« roda» je zagotavljal športnike, da bodo pri novinstvu vedno našli zaslombo ter konč« no še v imen-' liubljanskih športnih kriti« kov čestital Iliriji. Nato navzoči z pravim užitkom sle« dili po obliki in vseh ni naravnost vzorne« mu predavan iu dr. Bleivreisa o pomenu športa za človeško zdravje. Dostojanstveni slavnostni občni zbor je bil s tem končan. Popoldne sta se vršili dve tekmi. Za to« lažilno darilo so se borili juniorji Haška in Hermesa. za jubilejni pokal pa juniorji Ilirije in Gradjanskega Hašk : Heraies 5:2 (3 1). Tekma ni bila preveč zanimiva, kei niti eno niti drugo moštvo ni predvedlo lepe igre. Hašk je v soboto kljub temu. da se jt tekma vrš la na razmočenem igrišču, mnogo bolj ugajal. Zlasti je v kombinaci« jah v nedeljo precej popustil. Tehnično je nadkriljeval svojega na protnika Pri Her« mesu so ugajali najmlajši. Obe moštvi sta igrali precej raztrgano, kar velia zlasti za Hermesovo napadalno vrsto. Slabo je so« dil g Fink. Iliriji : Gradi n ki 6:1 (1:1). Prvi uspeh so Iliriji v jubilejnem tednu priborili njeni juniorji. Izid tekme je bil precej negotov, ker so juniorji Grad-an-;ke» ga v zadnjem času dosegli dokaj ugodnh rezultatov, vendar pa mo tudi vedeli, da ima Ilirija v svojem na aščaju nekaj prav dobrih moči. Zmaga Ilirije ie po poteku igre. zlasti drug, ga polča.-a, docela zaslu« žena V napadalni vrsti Ilirije «ta se predvsem odlikovala vodja napada Vrhovnik s svojo prodornostjo m pravilnm razumevanjem situacije in desno krilo Kremžar, ki je do« ber tehničar in hiter tekač. I gajali so nje« govi centri in odlično streljani koti. Dobra je bila leva stran Vrtačnik«Kreč. Zadnji se je v boju s posameznim malo preveč ccigrač kal» Desna zveza je bila nekoliko šibkejša. V krilski vrsti je bil izvrsten srednji krilec Dekleva Obramba dobra Jenko ima lepe osvobodilne strele, vendar pa se mu je v nedeljo posrečilo tudi nekoliko «kikserjev». Vratar bi bil zabiti gol lahko ubranil. Gle« de smelosti pri zapuščanju gola mu ne bi sicer priporočali, da bi posnemal Miklav« čiča, toda prevelika skromnost v tem oziru n; nikoli na mestu. Seveda je pri tem tre« ba mnogo zmisla za preračunanje daljave. Med juniorji Gradjanskega je mnogo do« brega materijaia, ki je tehnično dokaj iz« šolan. Toda v prodornosti in skupni igri so jih domačini prekašali. Posebno je ugajala dtsna stran njihovega napada in v prvi po« lovici vratar. Kratek potek igre: Ilirija takoj začetko« ma ostro napada, toda napad ne izrabi pre« cej lepih šans pred golom. V 11. minuti sledi napad gostov, njihovo desno krilo pre igra obrambo Ilirije in doseže vodstvo za Gradjanskega Sledi docela odprta zanimi« va igra Ilirija izenači v 15 min. po lepem centru desnega krila Kremžarja. Druga polovica je bila skoraj cela v zna« ku občutne premoči domačinov. V 2. min. rad' handsa pravilno, toda nekoliko pozno diktirano enajstmetrovko pretvori Jenko v drugi gol. V 8. min. prosti strel proti Grad« janskemu povzroči serumage pred golom. Vrhovnik v silnem startu na žogo podre gol mana z obema rokama v gol. Sodnik pro« tipravilno prizna ta uspeh Ilirije. Sedaj Gradjanski nekoliko pritiska, toda v 1Š. in v 20 minuti doseže Vrhovnik 4. in 5. gol za domačine. V 21 minuti dolg strel proti golu Gradjanskega Vrhovnik teče solo za žogo, spravi s tem vratarja Gradjanskega ki je zapustil gol. nekoliko iz ravnotežja. Vratar sicer ujame žogo. toda ta mu uide iz rok in se prav ležerno preko njega zvali v vrata. Igra Gradjanskega postaja precej surova, kar se vidi iz precejšnjih prostih strelov proti gostom. Sodnik je proti koti« cu izključil po enega igralca Ilirije in Grad« janskega. Zelo dobro je sodil g. Vodišek, ki je imel igro trdno v rokah. Njegova dva po« greška smo omenili zgoraj. Vse pokalne tekme so se igrale 2 X 35 minut Ljubljana : Celovec 3 : 3 (3 : 1) Nedeljska revanžna tekma, odigrana v Celovcu, ni prinesla pričakovane zmage Ljubljane, ki jo je po poteku igre zaslužila, čeprav ni bil ljubljanski tim kompleten. Tako je v krilski vrsti manjkal Zemljak, eden naših najboljših krilcev, v napadu sta pa manjkala Kreč, odnosno Doberlet. Tekma se je vršila v ostrem tempu ter so prvih 20 minut Ljubljančani popolnoma dominirali. Napadalna vrsta Ljubljane je predvedla ne samo lepo, temveč tudi ko« ristno igro. Že v prvi minuti ujame Lršič na levem krilu pas, predribla branilca ter stre« Ija neubranljivo v desni kot mreže. V 3. minuti poviša Ennan po lepem pred« ložku Čamernika z razantnim strelom na 2 : 0. V nadaljnem poteku konstantno na« pada Ljubljana. Oman zviša v 20 min. na 3 : 0. Odslej je Ljubljana popustila in Cc« lovčani se rešijo iz napadalnega obroča ter znižajo proti koncu na 3 : 1 V drugem delu igre so postali Ljubljan« čani indisponirani, čeprav so imeli več od igre, ne zmorejo zvišati rezultata. Ermano« vo ostro streljano enajstmetrovko drži ču« dovito celovški vratar. Do konca Celovča« ni izenačijo. Sodil jc tekmo precej pristransko domač sodnik. Celovčani so tako v taktičnem kot tehničnem oziru veliko zaostajali za Ljub« ljančani ter so ta svoj minus skušali nado« knaditi z veliko požrtvovalnostjo in ela« nom. Pri Ljubljani je ugajal Miklavčič, čeprav gre prvi gol na njegov rovaš; nadalje desna stran napada. Krilska vrsta z izjemo Lado« ta je zelo popustila. Celovčani so imeli najboljše sile v levem krilcu, desni zvezi in vratarju. Naše moštvo je bilo prijazno sprejeto 'in pogoščeno. V tem oziru se je odlikoval tu« di naš konzul, ki je bil ves čas z moštvom ter tudi tekmo osebno posetil. Moštvo Ljubljane ga je pozdravilo na igrišču s tri« kratnim «zdravo». Kakor doznavamo, je LNP. ponudil Ce« lovcu ponovni tekmo, ki naj bi se vršila bodisi v Ljubljani aH pa v Mariboru. Ostale nogometne tekme MARIBOR: Maribor : Čakovec 2 : 2 (1 : 1). Čakovec, ki je premagal nedavno na domačih tleh S. K. Maribor s 6 : 0, to« pot ni pokazal nič novega in predvedel ze« lo slabo igro. V moštvu bi bilo vredno omeniti desno krilo in branilca Joviča. Pač pa ie moštvo čakovčanov fizično močnej« še. Maribor je nastopil topot v izpreme« njeni postavi, ki se je obnesla razven na« pada. Na desnem krilu je igral Bergant, ki je izrazit krilec in je bil tako tudi najslab« ši v napadu. Kot srednji napadalec je na« stopil Vogrinec, ki pa ni zadovoljil, in čud« no se nam zdi. da ne pusti trener Hrešča« ka. ki se je baš na tem mestu najbolj obne« sel. Topot je igral Hreščak desno zvezo in bil skrajno neodločen pred golom. Dobra je bila leva stran. V krilski vrsti sta za« dovolj i la Stauber in Korošec, dočim je Hre« ščak II. prekomoden in prepočasen. Branil« ca sta bila od vseh najboljša, posebno Mi« ha. Koren naj opusti visoko igro, ki ni prav r.ič koristna. Geuer dober. Maribor je za« služil zmago in Čakovec se ima zahvaliti veliki sreči in pa neodločnosti mariborske« ga napada, da ni bil poražen z diferenco najmanj štirih golov. Sodil je slabo g. Ne« mec. Geuer je nastopil za barve svojega kluba stotič in prejel od kluba za svoje ne« sebično delo primemo darilo in lovorjev venec. — Svoboda : Rapid 4 : 2 (2 : /,). Ne« del;ska prvenstvena tekma med prvakom mariborskega okrožja in Svobodo se je končala z nepričakovanim, toda povsem za« služenim porazom Rapida, ki ostane kljub temu na prvem mestu prvenstvene tabele z eno točko pred ISSK Mariborom. Rapid, ki je nastopil s kompletnim prvim moštvom je popolnoma zatajil in ni mogel na svo« iem majhnem igrišču razviti nobene kom« binacije vsled trdega odpora dobre Svobo« dine obrambe. Zmagovalno moštvo, ki je sestavljeno iz mladih igralcev, je bilo iz« redno požrtvovalno ;n jma svoje najboljše moči v obrambnem triju in srednjem krilcu. ZAGREB: Juventus (Turin) : Gradjan« ski 1 : 1 (1 : 0). Tekma je bila radi pre« tepa med igrači, v katerega se je vmešava« la tudi publika, v 36. minuti drugega pol« časa prekinjena. JNS se je radi tega in« cidenta brzojavno opravičil pri italijan« skem savezu ter bo uvedel strogo preiska« vo, nakar se bodo krivci strogo kaznovali. JNS se bo tudi opravičil pri italijanskem konzulatu v Zagrebu Zagrebški listi ostro obsojajo obnašanje publike in krivih igra« čev Gradjanskega, ki utegne zelo škodo« vati ugledu našega športa v tujini. — Hašk rez. : Gradjanski rez. 2:2. — Prvenstve« ne: Zagreb : Atena 3 : 0. Po tej zmagi pri« de Zagreb v II a razred. Tipografija : Ili« rija 2 : 2. DUNAJ: Amateure : Rapid 5 : 0 (4 : 0), Vienna : Simmering 3 : 3 (1 : 1), Hertha : \VAC 4 : 1 (2 : 0), Rudolfshugel : Wacker 1 : 1 (0 : 1). S tem je odločeno prvenstvo Avstrije, ki so si ga priborili Amateure. GRADEC: WAC (Dunaj) : Sturm 2 : 1. BUDIMPEŠTA: FTC : MTK 1 : 1. Po tej zmagi postane FTC prvak za to leto. MILAN: Italija : Švica 3 : 2. BRATISLAVA: Madžarski tim : češko« slovaški 4 : 1 PRAGA: ČAJK : Čechie VIII 8 : 0, Če« hoslovan (Kosirel : Sparta (Kosire) 4 : 0. CETTE: F. C Cette : Jugoslavija 4 2. KODANJ: Komb. dansko moštvo : Sla« vija (Praga) 5 : 4. TOPLICE: Sparta (Praga) : Teplitzer F. C. 4 : 0. LEIPZIG: Union Žižkov : Verein f. Be« v.egungsspiele 2:1. HAMBURG: Severna Nemčija : Severna Holandska 3 : 2. DRESDEN: Dresden : Leipzig 6 : 1. Hazena ISSK Maribor : SK Mura (Murska Sobota) 10 : 8. Hazenski derby, ki je odločil prvenstvo hazenskih družin mariborskega okrožja, se je vršil na nevtralnem prostoru v Ptuju in je prinesel nepričakovano zasluženo zmago Mariborovim hazenašicam. Igra Mariboro« ve družine, predvsem napada, je v kombi« naciji prekašala nasprotnice za cel razred, le forma obeh vrataric je določila doseže« no goldiferenco, ki je z ozirom na domi« r.antno premoč Mariborčank premajhna. Dočim je Murina vratarica v sijajni formi rešila svoje od večjega poraza, je Maribo« rova vratarica spustila skoro vse strele, ki so padli na njen gol. Mariborov napad je predvedel krasno kombinacijsko igro in da« leko prekašal nasprotnega, le v obrambi je bila Mura boljša. iMariborčanke so v prvem polčasu vodile že s 6 : 1. Sodil je nejwi« stransko g. Šepec. Publike je bilo precej. Reprezentanca Beograda : Atena 6 : 2 (4 : 1). Na svojem povratku iz Sofije je družina ljubljanske Atene igrala v Beogradu proti beograjski reprezentanci. Ljubljančanke, ki so bile precej utrujene od potovanja, so bi« le poražene s 6 : 2. Tekmo je sodil gospod Schneller. Prvenstvene tekme v Zagrebu: Ašk : Con cordija 8 : 3 (3 : 0), Vesna : Viktorija 7 : 1 (6 : D- _ Internacionalni lahkoatletski miting S. K. Ilirija Kakor smo že poročali, se vrši v četrtek na igrišču Ilirije internacionalni miting, ki obeta biti po kvantiteti kot kvaliteti prigla« šenih atletov eden največjih v naši državi. V nastopnem hočemo podati nekoliko pre« gleda o sodelujočih atletih: Na 100 metrov se je priglasilo 18 atletov, med njimi Haderer (Celovec) in Spahič. Za 400 m je priglašenih sedem atletov, med nji mi jugoslovenski rekorder Koiič Ena ni j« lepših točk bo tek n« 1500 m, pri katere n bo startal avstrijski rekorder Frie">e. Nje« mu bosta opasna konkurenta Rosenkranz in Ferkovič. Na 5000 m smatramo naša tekača Slapničarja in De Reggi za favorita. Pri skoku v višino jih bo startalo 13. Glavni boj bo med Heldom (GAK) in K&layjem. Pri skoku v daljavo bodo brezdvomno zma« gali Zagrebčani, in sicer pridejo v poštev Spahič, Jakopič in Ferkovič Ni pa izklju« čeno plasiranje dr. Perparja in Stepišnika. Ob palici bo skakalo 6 atletov, med njimi naj omenimo Helda, Ferkoviča in Jakupiča. V metu progle se bodo borili med drugimi Held, Spahič in Derganc. V metu kladiva se je priglasilo 6 konkurentov. Takšno šte« vilo v tej disciplini se v naši državi še ni doseglo. Glavni boj bo med Gašparjem in rekorderjem Zupanom. Met diska bo videl na startu 11 atletov. Favoriti so Gašpar, Spahič in Verhovec. Elitna točka programa bo vsekakor met kopja pri kateri nastopi« jo med drugimi štajer. rekorder ter avstrij« ski prvak Umfaher (GAK), jugoslovenski rekorder Gašpar, Hellebrand in Orehek. V .štafeti 4 X 100 m nastopi pet štafet, in si« cer Klagenfurter S. V., Hašk, Ašk, Primor« je in Ilirija. Ako sodimo po dosedanjih re« zultatih, moramo smatiati zj favorita sta« feto Primorja. Ze tak pregled kaže, kako zanimivo bo to lahkoatletsko tekmovanje, vsled ^esar bodo vsi gledalci brezdvomno prišli na svoi račun. Službeno iz LNP. Danes v torek ob 18. tiening moštva, ki je določeno za medmest« no tekmo Ljubljana : Maribor 13. t. m. v Mariboru; vrši se na igrišču ASK Primor« ie Dunajska cesta. Postavi moštev: Atim: Vidmar«Pečnik, Pleš.Januš, Kern, Marchiot« ti I « Hariš, Klančnik, Rape, Marchiotti II, Lunder. Btim: Černe«Sernec, Perko«Rogač, Volkar, Marinko«Globelnik, Bucik, Vrtač, nik, Kernc, Batič Rezerve: Somer, Jesih, Banovec, Smoljan. Opozarjajo se vsi nave. deni igrači, da se treninga v izoglb kazni udeleže. Vsakdo naj prinese seboj hlačke, dokolenice in čevlje. SK Jadran in SK Slo« van se naprošata, da dostavita po eno gar« nituro dresov. LLAP. Danes ob 16.30 seja u. o. ▼ Emoni. Točno! Tajnik L Narodni ženski lahkoatletski miting Narodni ženski lahkoatletski miting, kate. rega je SK Ilirija vsled trajnega dežja od« godila, se vrši v sredo dne 12. t. m. ob 5. popoldne in v četrtek dne 13. t. m. ob 9.30 dopoldne. Na mitingu nastopijo atletinje Haška, Maribora, Primorja, Atene in Ilirije. Miting bo eden največjih in najlepših, kar se jih je doslej vršilo v naši državi; imena kakor Bernik, Oman, Šporn, Tratnik, Cim« perman, Krisch, Preveč, Fllck itd. nam za to v polni meri jamčijo. V kvalitetnem ozi« ru bo stala prireditev na visoki stopnji ter je pričakovati več novih slovenskih in ju« goslovenskih rekordov. Prireditev začne točno ob navedenih urah. V svrho lažjega zasledovanja tekmovanja bo izdal klub ja« ko pregleden program, ki se bo prodajal na dan tekmovanja na prostoru. S. K. Ilirija ponovno vljudno opozarja cenj. občinstvo in športnike, da so vsa ju« bilejna darila tekom celega tedna razstav« liena v prodajalnem salonu tvrdke Korsi« ka na Aleksandrovi cesti Izložba bo vsak dan spremenjena kakor tudi darila, ki jib poklanjamo odnosno prejmemo. ASK. Primorje (Uprava športnih pro« štorov). Danes, v torek, ob 20. seja uprave v Narodni kavarni Blagajnik. ASK. Primorje. (Nogometna sekcija.) Danes, v torek, ob 21. seja sekcijskega od« bora v Narodni kavarni. — Tajnik. Turistovski klub Skala. Sklicujem sejo glavnega odbora za danes v torek ob 6. v klubovem lokalu ter prosim, da se vsi od« borniki in funkcijonarji vabilu odzovejo. — Predsednik. SK. Ilirija, nogometna sekcija. Danes trening I. skupine. Važno, potrebna polno« številna udeležba. V četrtek semifinale pr. venstva v Celju. — Načelnik. Juryja za internacijonalni lahkoatletski miting. Na sestan.k jurvje, ki se vrši da« nes ob 20. v kavarni Evropa se vabijo sle« deči gospodje: S. Sancin, Vindiš, Goreč, dr. Vučina, prof. Čop, Gnidovec, Baltesar, ing. Bloudek, Oblak, Pelan. Železnik, c'r. Kandare, Černe, Pevalek, Frohlich, Mihelič, Rotar, dr. Mayer, Lukežič, Smrzu in Ste« pišnik. Da najboljši je to znaj, Colombo Cey!on čaj! Poslano Na »Poslano« g. Marije Antičevič, trgo.. ke z vinom v Dol. Logatcu z dne 4. V. 1926 odgovarjam sledeče: Podpisani vodim svojo gostilno in vele« trgovino z vinom v Gor. Logatcu v lastni režiji ter nimam ničesar skupnega s tvrd« kami z enakim imenom in ne odgovarjam za nje. Gospodu Velku Marolliju na njegovo aPoslanou z dne 9. V. t. I. sploh ne odgo« varjam, ker se poznava že izza prvega dne njegovega prihoda v Logatec in ž njim sploh nočem imeti nobenega opravka. če pa ima on v bodoče še kaj z menoj, mu je prosto, da si poišče namišljeno za« doščenje pri sodišču. V Gor. Logatcu, dne 11 maja 1926. 571 PETAR ANTIČEVIČ. Preklic Preklicujeva iažnjive besede, ki jih je povedala Antonija Skof o Frančiški Černi« goj in njeni hčerki. REZI HABJAN in FANI JESENOVEC. Pariško pismo (Problem nazadovanja prebivalstva. — Napačno mnenje tujcev o Franciji. — Povojni dvig dežele. —vIzg!odi za bodočnost.) ž Pariz, 4. maja. Ljudsko štetje, ki se je vršilo v Parizu 7. marca t. L, kaže malenkosten padec prebivalstva. L. 1921. je namreč Pariz štel 2,863.433 prebivalcev, letos pa so jih nabrojili 2.838.416. torei za 25.017 mani. Splošno je po inozemstvu razširjeno mnenje, da Francozi nočejo otrok in jih marsikdo smatra za degeneriran narod. A oboje je napačno in le posledica površne sodbe. Lep primer daje velika tovarna za avtomobilske pnevmatike Michelin v Clermont-Ferrandu. Ta tovarna je namreč uvedla nov sistem plač svojih delavcev in uradnikov. Za vsakega otroka dobijo izdatno "ovišanie plače, ki omogučuje tudi zadnjemu delavcu, da pošteno preživi svojo družino, tudi če je še tako velika Ta iz so-cijalnega stališča popolnoma pravilni sistem plačevanja, ki ga ie tovarna Michelin uvedla že pred leti, je rodil čisto izredne posledice. Na 1000 prebivalcev je bilo 1. 1924. v rodbinah Miche-linovich delavcev 2120 do 5206 rojstev v krajih, kjer ima Michelin svoje tovarne. med tem ko je bilo v drugih rodbinah samo 7.34 do 14,86 rojstev. Da moremo bolje uvaževati ta dejstva, omenim, da je prišlo na 1000 prebivalcev 1. 1924. v Nemčiji 20,20 rojstev in v Angliji 18,8. Iz teh številk se da izvajati naslednje: 1.) ni res. da Francozi nočejo več otrok, 2.) ako bi se dala večini prebiv^stva Danes! Zabava! Danes! Smeh! Smeh! Buster Keaton najboljši komik sveta, znan pod imenom Človek, ki se nikoli ne smeje nam pokaže višek svoje umetnosti v svo* iem najboljšem velefilmu »NAVIGATOR" Zaroka pod vodo. Scene na morju in pod morjem so pelm humorja — gledalci ne pridejo iz smeha. — Izvrstna igra sijajnega Buster Keatona in njegove lepe partnerico Rathrvu Mc Guire. sijajna režija ter komični zapleti iaji brez kraja in konca nam nudijo obilo smeha in izvrstno zabava. Smeh -p vrši oh: 1.. pol pol S. in ELITNI KINO MATiCA vodilni kino v Ljubljani. možnost, da se dobro in pošteno preživlja, bi število otrok zelo narastlo. Tujci sploh večinoma napačno sodijo Francoze. Poznajo po navadi samo Pariz in v Parizu gotovo vrsto ljudi, mednarodno mešanico, ki tnisli samo na zabavo Kdor pride v Pariz in pade v tako družbo, obiskuje nočne beznice boljše ali slabše vrste, se zabava na Mont-martru in v ponočnih «škatljah». vidi marsikaj, o čemer morda prej niti ni sanjal: in ko se vrne domov, pripoveduje o svojih pustolovščinah ter^ jih morda celo še pretirava. Potem pa Ijaa-je kimajo in si pravijo: — Da, da . . . Kaj takega ie mogoče samo pri Francozih, ki so tako degenerirani . . . To napačno mnenje o Francozih širi '■n?en tera po svetu francoska šundlite- | raiura, ki jo s prozornim namenom predvsem nemške knjigarne razšinaj > v izvirnih izdajah in prevodih. Francoze pu je treba videti pri džiu, da jih pravilno oceniš. Treba je pogledati v notranjost pariški uradov, tvrdk, tovarn, šol in javnih institucij, in šele potem se sme soditi Treba ie spoznati varčno in delavno maso stotisočev in milijonov v Parizu in J r usod in potem človek dobi pojem o <-olidnosti francoskega narodnega živin Francija nikakor ni na pričetku deKtneracljske dobe. kakor to sodijo površni obiskovalci, predvsem hladni Germani, ki ne morejo razumeti, da ie narod lahko obenem vesel, zabaven, dovtipen, na videz površen in lahke narave, na drugi strani pa obenem delaven in soliden kakur najresnejši severnjaki. Treba je samo pogledati veliki napredek francoske industrije vseh vrst. ogromna dela tehnike (stavbe, prekope, obnavljanje železnic itd., itd.), ki so sc izvršila v zadnjih letih in so še v teku in človek spozna, da količkai degeneriran narod nikoli ne bi mogei vršiti kaj takega. Že samo delo obnavljanja četrtine v vojni razrušene Francije 'e nekaj gigantskega. Kdor dodobra pozna Francijo, mora biti prepričan, da bo slej ali prej premagala vse težkoče in samo še napredovala. Ivan Podržaj: Post festmn Improvizirana slika. Osebe: Tujeo Dostojanstvenik Bogati gospod Strokovnjak Bivši učenjak Kritik Boljši človek Državljan Agitator Tip Zastopnik Ženska družba Natakarica Stražnik V Klerci za steMemo steno v zadnji eobl pod oknom. (Čas: od 2S.30 do 015.) Kritik: Sama sentimentalnost! Nt£ naravnega, realna praznota! Strokovnjak: V času aktuataih piroble. mov! Dostojanstvenik: Sanjači! Bogati gospod: Nesodobni proletarci! Strokovnjak: Sanjači na račun ljud. stva! Tip: Naroda to držaje! Državljan: Tako je! • Boljši človek: Bo že tako! Ljudje pac . Kritik: Neverjetno. Ženska družba: Ali ste videli Kilovčeve, pa Gnjatove in čučkovo? Ve nove, vse sveže! Zastopnik: Cela manufaktura! ženska družba: Vi se Šalite, ampak toaleta! Strokovnjak: Naše dame znajo! Dostojanstvenik: Saj se tudi spodobi! Bogati gospod: Eleganca je prvo. Dostojanstvenik: In drugo? Bogati gospod: Lepo telo! Ženska družba: Hi - hi - M . .. Državljan: Tako je! Boljši človek: Bo že tako! Ljudje pač.. ženska družba: In deklamatorji! Vse 6ik! Bogati gospod: Pa pravijo, da &o reveži! Ha - ha ... Zastopnik: V refleksu rampe je vse Sik! Dostojanstvenik: Videti so bili spodobiti. Zastopnik: V refleksu rampe! Državljan: Talko je! Boljši človek: Bo že tako! Ljudje pač.. Strokovnjak: Res je! Kritik: Defclamatorji .. Prava, edina, resnična beseda. Strokovnjak: Maj si mislil kaj drugega! Naše dame že znajo. Bogati gospod: B, naše dame! Dostojanstvenik: Lepe dnše v lepih telesih! ženska družba: Hi. hi - hI . Strokovnjak: Resnica in ieporta sta neločljivi! Državljan: Tako je! Boljši človek: Bo že tako! Ljudje pač.. Zastopnik: M raka, še en liter! Natakarica: Samo hitro, gospodje, saj veste Dostojanstvenik: Kasni smo. Bogati gospod: Kaj zato? ženska družba: Hi-hi-hi... Kaj zato! Hi - hi - hI ... Strokovnjak: No, Minka. kar hitro! Bivši učenjak in agitator se pokažeta ob vhodu skozi stekleno steno. Bogati gospod: Oooo... Kje pa sta bila? Vsi: Oooo . . . Bivši učenjak: Užasno! človek nima nik-dar miru! Agitator: Proklete intervencije! Bivši učenjak: Ne znam više, kamo bi se skril. Tip: Izvolite, gospodine . . . Ženska družba: Pogrešali smo vas . . HI-M-hI Državljan: Tako je! Boljši človek: Bo že tako! Ljudje pač.. Strokovnjak: Minka. dva kozarčka! Natakarica: Pozno Je! Bogati gospod: Kaj zato! Vsi: Nič zato! Bivši učenjak zagleda ob mM na levo v kotu Tujca to prisede za trenutek k njegovi mizi. Ženska družba: Nezaslišano! Dostojanstvenik: Ne spodobi se! Bogati gospod: Kdo pa je to? Agitator: Neki žurnallst se ml zdi . . . Tip: Novinar! Kritik: Nekakšen Ščuka! Žf-nska družba: Hi. M-hi... Bivši učenjak Tulcu: Pa prlsedite k nagemu stolu! Tujec: Hvala, gospod! Jaz ostanem pri svoji mizi. Dostojanstvenik bivšemu učenjaku, ki prisede v družbo: Kaj ga pa vabiš! Bivši učenjak: Pa to vam je na.5 čov-jek! Tujec (glasno): Plačat! Kritik: No, kako je bilo? Bivši učenjak: Užasno! Spiritistlčna sed-ntca! Tip: Istina! Strokovnjak: Vox populi . . . Bogati gospod: Soglasna sodba. Tujec (glasneje): Plačat! Bogati gospod kritiku: Kako boš pisal? Kritik: Difficlle est . . . Bogati gospod: Pa jo napiši! Kritik: Mar nisi videl publike? Bogati gospod: Kaj publika! Dolžnostni eksemplarji! Bivši učenjak: Pa da! Strokovnjak: To je vendar jasno' Bogati gospod: Kdo bi sicer hodil na take stvari! Agitator: Mi gotovo ne! ženska družba: HI -hI -hi... še stara Kavka je bila vsa nova! Zastopnik: Kdo bo vedno žalosten! Dostojanstvenik: Dolžnost... Državljan: Tako je! Boljši človek: Bo že tako! Ljudje pač . Tip: Istina! Tujec (zelo glasno): Plačat! Dostojanstvenik: Danes so drugi časi! Strokovnjak: In tisto namigavanje, al! kaj bi refeel . . . Kritik: Direktno podčrtavanje! Agitator: česa? Strokovnjak in kritik (hkrati): Dolina . Dolina ... Bivši učenjak: Kakšna — dolina? Tujec (polglasno): Sužnji v svobodi. Bivši učenjak bogatemu gospodu: Kaj s: rekel? Bogati gospod: Jaz? . . . Stražnik (pri vhodu): Policijska ura, gospodje! Vsi: že gremo! Stražnik (resignirano): Lahko noč. gospodje! Zastopnik stražniku: Saj veste. . . Stražnik (udano): Hvala, gospodje! Tujec (vstane in vzame široko pokrivalo): Plačat! Natakarica: Takoj, gosjod! Tujec (plača in se vzravna): Lahko noč, dekle! Bivši učenjak (se ozre): Že gTeste? Dostojanstvenik: Pusti ga no! Tujec (pri izhodu): Zbogom, punca! Bogati gospod natakarici: Kdo pa je pravzaprav ta človek? Natakarica: Pravijo, da piše . . Ženska družba: Ali pride večkrat? Dostojanstvenik: Nepotrebno zanimanje, milostive! Natakarica: Sedaj ne več Bivši učenjak: Zdi se mi da sem ga zamenjal . Strokovnjak: Error in persona! Državljan: Tako je! Boljši človek: Bo že tako! Ljudje nač... Tip: Pa šta zato! Zastopnik: Minka, še enega! Natakarica: Samo enega? Vsi: Saj je še čaa!-- Demontirano Byrdovo letalo pri vkrcam «Chantier» pred odhodom Bliskovito gre po svetu novica, da je ameriški avijatični poročnik Byrd v soboto dosegel severni tečaj in se srečno vrnil na Sv/albard. Triurni Amerike je razumljiv, moralni poraz Amundsenove norveško-italijanske ekspedicije pa domala pomilovanje vreden, četudi je Amundsen storil širokogrudno gesto s tem, da je kot prvi čestital Byrdu Kakor javljajo prva poročila, je poročnik Byrd poletel s Swalbarda v soboto zarana ob 1.53 na letalu tipa Fok-ker, ki ga je upravljal pilot Benet. Ves Swalbard je z napetostjo pričakoval njunega povratka in ko se je Byrd ob 16.30 popoldne srečno yrnil z zatrdilom, da je dosegel severni tečaj, so takojšnje brezžične depeše o njegovem uspehu vzbudile po vsem svetu senzacijo, v Zedinienih državah pa dvignile pravcati orkan navdušenja. Številna množica, ki je na Swalbadu pričakala Byr-dov povratek, mu je priredila ovacije in Amundsen in Nobile sta se oožurila. da mu izrazita prve čestitke, dočim sta v Ameriki državni tajnik za mornarico Willbourg in državni tajnik za vojsko Dawis v posebnih izjavah izrazila ponos Zedinjenih držav nad triumfom poročnika Byrda. Po lanskem neuspelem Amundseno-vem poletu, ki je cele mesece držal svet v napetosti, se je med raznimi raziskovalci razširila naravnost epidemična ambicija za polet na severni tečaj. Napovedanih je bila poleg Amundsenove-ga ponovnega poleta cela vrsta novih ekspedicii. ki pa so končale že v pripravah, odnosno se izjalovile že pri prvih večjih nezgodah. Po Wilkinsovem neuspehu je torej obveljala konkurenca le še med Amundsenom in Byrdom. Priprave na obeh straneh so bile velikanske. A dočim so bile vse podrobnosti o Amundsenu, o njegovi zračni ladji «Norge» in njegovih spremljevalcih sproti oompozno razkričane. ie Američan Bvrd ravnal tiho. sicer pa podprt s prav enakimi ali morda še večjimi sredstvi kakor Amundsen Končno sta se pred dnevi znašla na iztočišču na Swalbardu oba rivala: Amundsen s svojo «Norge» in Byrd s svojim Fokkeriem. Spriiateljila sta se, saj sta dobra znanca že od lani, ko je Amundsen predaval v Newvorku. Kako da se je Byrd «drznil» poleteti Amundsenu tik Pied nosom in uspeti navzlic temu, da je njegov Fokker imel že dva defekta, to bodo razložila podrobna poročila. Izven dvoma je menda, da bo tudi Amundsen navzlic Bvrdovemu uspehu poletel na severni tečaj ter skušal presenetiti svet s podrobnimi dognanji o geografskih prilikah na severni točki našega planeta. Amundsen je izkušen strokovnjak in če se mu ekspedicija mju na njegov ekspedicijski parnik v Severno ledeno morje. srečno obnese, bo človeško vednost gotovo obogatil s senzacionalnimi rezultati in podatki, ki bodo odtehtali Byrdov rekord. Toda stvar je pač taka. da dandanašnji svet poklanja simpatije prvenstvu in Američani bodo že znali skrbeti, da Byrd ostane junak severnega tečaja. K splošni stavki v Angliji Zgoraj: Zbiranje stavkujočili pred palačo zunanjega ministrstva. Na desni: Williain Joyn;on Hicks, angl. notranji minister. Na levi: A. A. Purceli, poslanec delavske stranke, ki so mu Trade Unions poverile nalogo, vzdržati s pomočjn posebnega komiteja red med stavkujočimi. llii - !iii vsaj utis velemesta bi lahko naprav ? na vsakogar, da b: se gospodje cb!?č:l elegantio, kar bi bilo. z oiirom na to, da so oblač la pr. tvrdki Drago Schwab izredno poceni, prav lahko dosegljivo. Zgodovina zrcala Najstarejši vir, ki prvič omenja u izrabljanje kovinskega zrcala, je 2 knjiga Mozesova (38. pogi.. 8. stili) in n zvemo, da So prejele Izraelčanke zrcala iz Egipta. Tako so tore.i Fgipčanke prve zgodovinske ženske, ki so poznale zrcala. Mojzes .ie zrcala Izraelčankai.i pobral, ker so jih nosile s seboj celo v svetišča! Stari Grki so predstavljali Afrodito (Venero) z zrcalom v roki. in Helena ni pozabila vzeti zrcala s seboj, ko ie utekla možu ter pobegnila s P. risom v Trojo. Prva zrcala so bila iz jekla, bakra, zlata in srebra. Zlasti srebrna zrcala so bila dobra. Plinij toži sredi 1. stoletja po Kr.. da ima že - sa-ka rimska dekla svoje srebrn r. zrcaice. Nekaj stoletij kasneje so imeli Rim j -ni zrcala tudi po stenah. Ty zrcala -<> bila iz litine cina in bakra. A tudi pri Peruancih so našli ob odkritju novega sveta že neke vrste zrcal iz črne lave. iz markasita in raznih svetlih kovin. Ko so Feničani izumili steklo, so imeli steklo tudi za zrcalo V Sidonu so baje izdelovali že pravilna steklena zrcala z živim srebrom. Običajno pa so steklo zadai črno pobarvali. Šele v 13. veku so začeli izdelovati zrcala s pomočjo cina in svinca; šele od 16. veka dalje pa tudi s činom in živim srebrom in sicer v Muranu v Benetkah. Nato so postala mala benečanska zrcala modna po vsem svetu. Velika zrcala ie začel izdelovati koncem 17. veka Francoz Thenait. A ta steklena zrcala so bila zelo draga. Zrcala s srebrom ie izumil kemik Liebig, nakar se je produkcija zrcal zvečala in pocenila. Najvažnejša «o postala zrcala za vedo. medicino, fiziko, astronomijo i. dr. Gospodarstvo Obrtniško zborovanje v Ljubnem V lopi planinski vaei Ljubnem, enem najlepših krajev naše Gorenjske, je prirejo Obrtno društvo na Jesenicah v nedeljo veKko obrtniško zborovanje. Kljub ne. min emu vremenu so prispeli na ta zbor naši zavedni obrtniki iz cele Gorenjske deloma ie v dopoldanskih urah. Ko so od popoldamskega vlaika prikorakali v vas z vrlo jeseniško godbo, na čelu Se ljubljanski in kranjski gostje, se je pod milim nebom začelo zborovanje, ki je bilo gotovo eno najlepših, kar jih je imelo v zadnjih letih gorenjsko obrtništvo. Z izbranimi besedami je pozdravil navzoče gosp. G o g a . 1 a z Jesenic, ki je predsedoval zboru. Po pozdravnem "nagovoru domačinov gg. A m-brožiča in Mohoriča je pozdravil zborovalce obrtniški starešina g. F r a n-c b e 11 i. ki se .ie spominja!] štajerskih borcev gg. Rebeka, Zadravca iai Bizjaka ter je v imenu obrtništva izrazil toplo zahvalo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, posebno njegovemu tajništvu z gosp. dr. TCimdischerjesm na čelu za krepko podporo m delovanje v korist obrtnega stanu. Zastopnik Zbornice gosp. dr. P r e t n ar je podal nato poročilo o gospodarskem položaju obrtnika. Omenil je velik pomen obrtništva za državo in družbo kot elementa miru in dela, njegovo važnost za gospodarstvo, katerega temeilj je baš zdrav in krepek obrtniški 6tan, ter je povdarjal še posebno važnost obrti za Slovenijo, ki bi brez nje morala postati pokrajina izseljencev. V nadaSjnem govoru je obravnaval obrtniške kredite, davke, socijalno zavarovanje. državne dobave in druga pereča gospodarska vprašanja ter pozival obrtništvo, da se zave svoje važnosti in moči ter nastopa solidarno, da bo moglo uveljaviti svoje pravice in zahteve. Za dr. Pretnarjem je poročal tajnik Zve-le obrnih zadrug gosp. K a i s e r o potrebi obrtniške organizcije. Pokazal je na brezuspešno prizadevanje obrtništva, da bi merodajni činitelji vsaj deloma ustregli njihovim upravičenim zahtevam. Na centralnih mestih za obrtniške težnje ni razumevanja, a še žalostne,iše je. da obrtnika ne razumejo niti oblastva. ki poslujejo med obrtništvom ter so z njim v stalnih neposrednih stilkih. Borba obrtništva za boljše mesto na sotacu bo imeila uspeh le, ako se obrtništvo strne v trdne stanovsko zavedne organizacije, okrepi in poživi delo v edi-nicah, tei se zopet združujejo v krepke zve. ze. ki bodo imele za. seboj trdno skjenieno fronto vsega obrtništva in se bo zato njihov glas moral upoštevati Tajnik Zveze obrtnih društev v Celju g i a b k a r je govoril o razvoju obrtniške organizacije v Sloveniji. Omenjaj je nadalje davčne in druge krivice, ki jth mora trpeti obrtništvo, govoril je o potrebi strokovne izobrazbe ter pozival obrtnike k složnemu delu In organiziranju v društvih to zadrugah, ki naj ustanove zopet okrožna, udruženja. Govornik je ožigosal postopanje obrtnih oblastev, ki ne čutijo potrebe, da bi na tako važna zborovanja poslala svoje zastopnike. Gosp. Rebek iz Ljubljane se je prito-Seval proti krivičnamu postopanju države, ki zahteva, da se mora obrtnik, ki hoče dobiti pri državni blagajni plačilo svoje terjatve, izkazati o plačilu davka, dočim država sama pri terjanju davka ne upošteva. kar je ona dolžna obrtniku. Gosp. R e. bolj iz Kranja je povdarjal potrebo složnega nastopanja obrtništva brez razlike strankarske pripadnosti, kadar gre za stanovske stvari. Po teh govorih, ki so želi burna odobravanja, so bile sprejete resolucije, v kate. rib se zahtevajo omiljenje davčnih bre. men, izprememba predpisov o soeijalnem zavarovanju in avtonomija okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, ugodnosti za obrtništvo pri državnih dobavah, povišanje kreditov pri Narodni banki, večje podpa. re države za obrtno pospeševanje in šolstvo ter odprava krivičnega postopanja dr. žave pri plačevanju obrtniških terjatev. V r »soluciji se dalje pozivajo obrtna oblastva k strožjemu postopanju proti šušmar-jem in k dolžnosti, da na velika obrtniška zborovanja pošiljajo svoje zastopnike. Končno resolucije še začrtavajo smernice za bodočo organizacijo obrtništva. Zborovanju, ki se je končalo v najlep-Setn soglasju, je sledila zabava, ki se je razvila v pravo narodno veselico. Stanje hmeljskih nasadov Nastopanje bolhačev zlasti v Bavarski, Hmeljarsko društvo za Slovenijo v žalen nam je poslalo naslednje poročilo o »tanju hmeljskih nasadov pri nas in nekaterih drugih hmeljskih okrožij v inozemstvu: Žalec (Savinjska dolina), 9. maja. Od »ašega zadnjega, pred 14 dnevi objavljenega poročila je bilo sedem deževnih dni. Neugodno vreme sicer ni škodovalo hmelj, ski rastlini, vendar je pa zadrževalo izvršitev potrebnega dela.. V skrbno obdelova-nib nasadih je trta' že 1—1y, m visoka. Lastniki le redkih nasadov poznega hmelja takoj po nastorpu peremospore pričeli s škropljenjem in zdi se, kaJkor da bi bil nastal v razvoju bolezni mal presledek. Vse-ičiliščni profesor dr. škorič iz Zagreba opazuje tudi letos razvoj boJezni in učinek obrambnega dela. — O hmeljski kupčiji ni kaj poročati. žatec (CSR), 7. maja Zaradi hladnega Temena je zadnje dni rastJina zaostala v fasti. število nasadov, v katerih se trte že Privezujejo, je le pičilo, onih, v katerih trte zaradi poškodovanja po bolhaču komaj 'z zemlje klijajo, pa veliko. Bolhače prebujajo hmeljarji s posebnimi praški. — Na hmefjskem trgu je razpoloženje mirno, ■f'"ne pa so oslabele. Mainburg (Bavarska), 2. maja. Koncem <«lna se bodo trte že privezovale k drogom. V mnogih nasadih se je prikazal bolhah, katerega bo treba z nikotinom preganjati. Tuintam se Je prijavila tudi perono. •Pora in treba bo takoj pričeti z obramb, nim delom. Pfaffenhofen (Barvarska), 2. maja. Lepo Teme pospešuje obdelovanje hanefljskih nasadov. Uničujoče ded o so pričeli boflhačl, v°bče se opazuje, da so nasadi, v katerih je minulo jesen škropile s tekočino ba. krene gallce in apna. biatveno lepil in krep kejil nego neškropljenl. Spalt (Bavarska), 1. maje,. Odkopavanje to obrezovanje bo kmalu končamo. Prvo ob- rezani nasadi kažejo krepke poganjke. Na črnem trnu in na bezgu se ie opazujejo naznanjevaicj hmeljskih uši. Pospeševanje vinogradništva in sadjarstva Od 22. marca do 10. aprila t. 1. se je vršil na novem državnem trtnem nasada pri Kapeli prvi pomladni tečaj, na katerem so se poučevali kmetski ln viničaiskl mladeniči praktično in teoretično o vzgoji ter negovanju vinske trte in sadnega drevja ter zatiranju raznih trtnih in sadnih škod. Ijtvcev Kako veliko zanimanje vlada med tamo. šnjirn prebivalstvom za take poučne kme. tijske tečaje, kaže najbolj to. da se je pri. javilo za ta tečaj nad 60 zanimamcev. Ker pa je bila državna podpora za sprejem tolikega števila tečajnikov mnogo premajhna, so tarniošnje javne kororaclje, kakor okraj ni zastop v Gornji Radgoni, hranilnici in posojilnici v Radencih in pri Sv. Juiju ob Ščavntci priskočile uipravi državnega nasada velikodušno s precejšnjimi denarnimi prispevki na pomoč, tako da se je moglo sprejetti 37 prijavljencev. Zaključka tečaja so se udeležili tudi funkcijonarji tamošnjega okrajnega zastopa in podružnice Kmetijske družbe v Slat. Radencih. Končna skušnja je pokazala prav dober uspeh: pri tej priliki se je razdelilo med tečajnKko 10 cepiJnih nožerv kot nagrada. Uspeh tega prvega tečaja je bil, kakor že rečeno, zelo zadovoljiv in se iz vsega vidi. kake" so taki in slični tečaji za naš kmečki naira.ščaj prspotrebnii, posebno tudi Tadi tega, ker nima vsak kmetski ali vini-čarski mladenič prilike in sredstev pose-čati kako kmetijsko šolo. Zato je želeti, da bi se taki tečaji na tem državnem posestvu redno vršili. Tam bi se nudila fcmetskemu in viničarskemu naraščaju prilika uvesti se v najpotrebnejšo vinogradniško in sadjarsko ajbecedo. Narodna banka SHS Stanje 30. aprila 1926. (V milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju 22. aprila t. 1.) Aktiva: kovinska podloga 431.8 (— 1.4); posojila 1375.7 41.4); račun za odkup kronskih novčanic 1151.9; račun začasne razmenjave 350.2; državni dolg 2966.3; vred nost državnih domen, založenih za izdaja, nje novčanic 2138 3: saldo rajznih računov 525.1 (— 9.0). Skupno 8939.7. Pasiva: vplačani del glavnice 295; re-servnii fond 7.7: novčanlce v obtoku 5767.2 (_|_ 165.4); državni račun začasne razmenjave 350.2; državne terjatve po raznih računih 51.6 (— 181.5); razne obveznosti 513.8 (4-48.1); državna terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za nakupovanje zlata za glaivnico in fonde 811. Skupno 8939.7. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 274.50; baška, 77—78 kg, 2 5 vagonov 300. T u r š č 1 -c a: baška. za junij, ladja Novi Sad, 40 vagonov 133: bagka, okoTica Novi Sad, 2 va-gona 125; baška, bela, 1 vagon 132.50; baška. offcrcgla. 1 vagon 140; sremska, 1 vagon 132 50; sremska, do 15. t. m., pariteta Indjdja, 1 vagon 130; sremska, do 20. t. m., pariteta Indjija. 10' vagonov 130. Moka: baška, «0s», 1 vagon 475; baška. «2», 1 vagon 420. Otrobi: sremski, debeli, v j-u-tastih vrečah, 2 vagona 145. Tendenca mlačna. = Načrt novega meničnega zakona. Ministrstvo pravde je dostavilo vsem gospodarskim zbornicam ln gospodarskim ustanovam novi načrt meničnega zakona, ki ga je v ministrstvu izdelala posebna komisija strokovnjakov. Zbornice in gospodarske ustanove imajo načrt proučiti ter eventualne pripombe in dopolnila poslati ministr. stvu pravde najkasneje do 31. t. m. = Redni občni zbor ima iSlogradu, slovenska stavbena ln industrijska d. d. v Ljubljani, dne 22. t. m. ob pol 12. v pro-sitorib ljubljanske podružnice Slaven ske banke. — Za ločitev luksemburške od belgijske valute. Iz L/ukeemburga poročajo, da so se spričo katastrofalnega padca belgijskega franka začeli porajati glasovi, ki zahtevajo ločitev luksemburške od belgijske valute. Borze 10, maja. LJUBLJANA, (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0—77.5, Vojna škoda .0—318, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—193 (193), Ljubljanska kreditna 175—0, Merkantilma 102—104, Prašte diona 865—870, Slaven sika 49—0 Kreditni 165—175, Strojne 0—90, Trbovlje 338—343, Vevče 100—0, Stavbna 5-5—65. Sešir 103 do 104 (104). — Blago: Zaključki: hlodi — smreka, jelka, od 25 cm prem. naprej, od 4 m dolžine, foo vagon nakl. postaja, 3 vagone po 180, hrastovilia, merkantilno rezan. I.. II., ostroroba, od 14 om naprej, 52 in 60 mm, od 2, 2.30, 2.50 in 3 m, 80 mm, od 3. 3.30, 3.60 in 4 m, foo vagon Sušak, 3 vag. po 1200; hrastovi plohi, obrobljeni, ostrorobi (podnice) 53 mm od 2.80 in 2.95 m 43 mm od 2.65 m, fco vagon meja, 4 vag. po 1350; turščica, fco vagon sremska postaja, 1 vagon po 142.50. Drugače so bile razne ponudbe v poljskih pridelkih. Povpraševalo se je po hrastovih bordonalih, smrekovih in jelovih remeljnih ter fižolu-prepeličarju. ZAGREB, Od bančnih papirjev so nekateri neznatne oSIabeiU. Promet majhen. Industrijske vrednote zanemarjene. Vojna škoda se je začela trgovati po 316, a tekom sestanka se je okrepila na 318. — Mlačna tendenca na deviznem tržišču ee nadaljuje tudi ta teden. Tečaji so datlje popustili, predvsem Italija. Krepkejša je edino deviza na Švico, M se je dvignila na 1098. Narodna banka je dajala čeke na Prago in London Skupni promet 8.8 milijona Din. Kotirale so devize: Dunaj 800.5—804.5^ Beriin 1349.6—1353.6, Bruselj 176—178, Ita. HJa izplačilo 226.19—227.39. London topla čHo 275—276.2, ček 274.9—276.1, New Tork kabel 56 57—56 87, če0 dogovoru. — Cesta na 3rezie 42, Mariiior-Pobrežje 12916 Drva bukova in hrastova, 1 m dolga, se kupijo za takojšnjo dobavo. Ponudbe postavno vagon nakladalna »staja na poštn! predal 152. ijubljana. 12985 Prodam hišo hlevom, vrtom, njivami, gozdom in travnikom, ca zelo mirnem gorenjskem le-toviš&arskem kraju, pol ure 1 postaje. Cena 7O.000 Din Event. se tudi odda v najem. Pojasnila daje Ciril Gašperin, trg., Mojstrana. 11036 Portal dobro ohranjen, kup Aparnik. Kamnik. I Fr. 1291S Pozor, mlinarji! Kupim dva para v a 1 k o v (valenov). V ponudbi naj se navede dolžina ln firma. — Ponudbe na naslov: Pavel Sedej, Javornik, Slovenija. 12918 Srebrne krone In zlatnike najvišje plačuje Selovin-Cnden Ljubljana, Mestni trg It. 13 12886 Vino Nftknp najfinejših ljutomerskih vin kakor vina i* me-fcaaih nasadov po ugodnih cenah v vsaki množini naj kulantneje posreduje Vinarska zadruga cjeruzal»»mčan» r i s o «., Ivanjkovci Poslovodja: Josip Janžeb Telefon št. 2. 144 Krompir (približno 6000 kg), proda Ivan Vicman, Maribor, Ko-robka cesta 51. 12753 251etna irknSnja jamči za izvrstno kvaliteto baterfi* „Varta" 132/m 2 zapestni uri damski. novi. zlati, naprodaj po 800 Din. Naslov v oprav! »Jutra*. 12921 Dva kostuma !n 3 pare belih Vatnenih čevljev št. SS—35. naprodaj Naslov pove uprava «Jut»a, 12965 Prodam ali zamenjani h:šn (vilo) na Dolenjskem, S vrtovi njiva, gozd, motor 8 HP dinamo. stružnica, telefoni »odi. Naslov pove uprava «Juira». 12885 Priznano nedosegljivi WECK-Ovi kozarci za ufcuha-wanje srdja, so« čivja in mesnin« Tovarniška zaloga: Fnuchis LHibTana Tudi na obroke! !5?-a Hiša v K"mn'ku na Sutni štev. 18. enonad-stropna, bliža kolodvora, v kateri je stara, vpeljana trgovina, se proda — Po-nudbe z navedbo cene do 20. maja na naslov: Jože Ddovi, Lož. 12866 Hiša v Sevnici ob Savi, bre« popravila, l 4 sobami vrtom in njivo se proda proti naplačiln 30.000 Din in nekaj na obroke. — Pojasnila daje Martin Vodovnik. Sevnica ob Savi It 46 — Za od govor priložiti znamko. 11402 Hiša X dobro idočo mesarijo, na prometnem kraju pri Mariboru. 5 sob, 2 kuhinje, gospodarsko poslopje, klav. niča. svinjski hlevi, veliko dvorišče vrt. 3 orale zem lje. se ugodno proda. Sta novanie prosto. — Naslov Marija Schvab. Pohr»5ir, Cesta na Brezje 14 pri Mariboru. 12902 Kdo odstopi majhno stanovanje z 1 ali 2 sobama mirni stranki brez otrok, proti nagradi, v sredi mesta? — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Stanovanje 100». 12950 Opremljena soba z 2 posteljama, se išče za takoj. Ponudbe pod značko »Opremi iena 954» na npr. »Jutra*. 12954 Sobica s hrano se odda gospodični. — Naslov pove uprava »Jutra* 12920 Majhna sobica se odda trospodu. Naslov v upravi »Jutra*. 12926 Pod ugodnimi pogoji se odda 100—209.000 Din dobro vpeljanemu trgovskemu podjetju proti sigurni varnosti, osebnemu sodelovanju tei delitvi dobička. Penu«1be do 15 maja pod šifro na upr. «Jutra». 12649 Stanovanje 1—2 sob, išče stranka brez otrok za avgust. Ponudbe na upr, cjutra* pod Šifro »Srečen gospodar*. 12930 Kapital položi bivši samostojen trgovec k dobro idočemu podjetju. kot sodelujoča moč. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Gotovina«. 12941 Večje industrijsko podjetje išče radi povečanja obrata več družabnikov s kapitalom od 80.000 Din. Ponudbe na npTavo »Jutra« pod šifro »Industrija 943». 12943 Trgovski lokal sredini večjega trga na štajerskem, pripraven za vsako trgovino, se pod ugodnimi pogoji da takoj v zakup za daljšo dobo. — Naslovi' naj te blagovolijo vposlati na upravo »Jutra« pod značko »Lokal 605». 12805 Stanovanje 3—1 sob, iščem za takoj. Plačam enoletno najemnino naprej. Ponudbe pod šifro K H.» na upr. «Jutra». 12768 Večjo sobo išče uradnik v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro Soliden 966«. 12966 2 gospoda dijaka se sprejmeta na stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra« 12970 Sostanovalka se sprejme takoj, event. tudi na hrano. Naslov pove uprava »Jutra*. 12956 2 prazni sobi blizu Zvezde, se oddasta takoj eni ali dvema mirni ma osebama. Naslov pove uprava »Jutra*. 12957 Lepa, prazna soba v sredini atesta se odda posamezni osebi. Naslov v uprav! »Jutra*. 12 Lepa soba opremljena, v centralni legi se odda stranki, posameznici. Naslov v upr. »Jutra* 12936 Sostanovalka se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove npr »Jutra«. 12939 Priprost gospod se sprejme na stanovanje z vso oskrbo. Naalov pove uorava »Jutra*. 12944 Stanovanje lepo in prostorno, se odda Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Julij 943«. 12934 Stanovanje 2 sob e parketom, souporabo ko hinje in vrta. takoj oddam Naslov pove uprava »Jutra« 12932 Opremljena soba z S posteljama, lepa. i takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra«. 12946 Hrano in stanovanje išče mirm gospodična. Ponndbe - «ravo »Jutra pod »Hrana in stanovanje« 1295* razno sobo ali lokal za pisarno, iščemo M takoj — Ponudbe na ijpravo »Jutra« pod šifro »Center — kolodvor«. 12763 Krasni lokali t 6redini mesta, popolnoma opremljeni, posebno pripravni za trgovino na debelo razpošiljalnico, banko etc., v prvem nadstropju hiše na Me.-tnem trgu 17, f»e pod ugodnimi pogoji skupno ali deloma takoj oddajo Več «e izve v trgovini H Ken-da. Ljubljana. Mestni trg St. 17. 11368 3 lokali v Mariboru v sredini mesta. lepi. suhi in svetli, okrog 150 raa pripravni za različne obrate. s 1. junijem na razpo lago. Pojasnila daje oglasni zavod Kovačič. Maribor Slomškov trg. 12C15 Lokal za trgovino ali brivca, najbolje tržišče Ljubljani, re odda. Ponudbe na upravo «Jutra pod «Bodočnost Ljubljane 12983 Manjši lokal na prometni cesti, se išče za takoj ali pozneje. Ponudbe poslati na upravo «Jutra> pod «Lokal 100». 13951 Sklad'šče večje, pripravno za »hrambo gorljivih snovi, se išče najem. Nujne ponudb* na upravo «Jutra> pod značko Kolonijale». 12927 Neodvisno veselo zabavo Vam nudi kovčegni glasbeni aparat tovarn« VOX Tak apamt in 5 lepih plošč dobite za skupno ceno od samo 900 Din le pri tvrdki H Kenda Ljubljani. Prodaja tudi na obroke. 113G9 Zamenja se stanovanje v bližini šišenske šole, obstoječe iz 2 sob, velike predsobe in verande, s stanovanjem 8 sob v 6iški aH v mestu. Istotam se proda otroški voziček Ponudbe na upravo »Jutra« po »Učitelj«. 12968 Perilo s« sprejme v pranje In likanje — manjše in večje množine. Cene nizke. — Naslov povo uprava »Jutra« 12949 Preklic! Preklicujem vse žaljive besede, katere so neresnične, zoper ženo g. Stendlerja v Lokah St. 271 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — J. P a j k. 12914 Aleksander Elsner ait. pporočnik lita Vrlimi: zaročena Ljubljana 8./V. 1926 3741-a Pozor! Pozor! Samo Din 800 Lep nov gramofon z 10 dvostranskimi ploščami, v premeru 25 cm. prodam. — j Kje — izve! iz inserata. katerega ne pozabi čitati v nedeljo dne 16. t. m. 12900 r" Violino in violinčelo proda za 1000 Din Leopold Jesih, Medvode. 12931 7 panjev čebel naprodaj. Naslov pove upr. »Jutra«. 12791 Otroka 2 meseca starega, oddam v rejo profci plačilu. Naslov na npr. cjutra* pod šifro cOtrok 999». 12969 Najlepši spomin je za birmanko lu birmanca fotografija Priporoča sc najtopleje ve-lecenj. botream in botrom foio-atelje D. R o v i e k, Ljubljana, Kolodvorska 34. Cene zmerne. 12917 —^ L Dušan V od en lic artiljerijski poručnik