PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 lir
Leto XXIII. St. 200 (6784)
TRST, petek, 25. avgusta 1967
NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI V ŽENEVI
Predložen sovjetski in ameriški načrt
pogodbe proti širjenju jedrskega orožja
Načrta sta enaka in v obeh manjka tretji člen, ki se tiče nadzorstva, o čemer se bosta sopredsednika še pogajala - Načrta vsebujeta uvod in osem členov Pričakuje se, da bo načrt v dokončni obliki podpisan v začetku prihodnjega leta
2ENEVA, 24. — Na današnji razorožitveni konferenci v Ženevi sta ameriški delegat Foster in sovjetski delegat Rošin Predložila besedilo načrta pogodbe proti širjenju atomskega o-rožja. Predložila sta vsak svoj načrt, ki pa sta oba enaka, samo da so Američani predložili načrt v angleščini, Sovjeti pa v ruščini. Oba načrta vsebujeta uvod in osem členov.
V uvodu je rečeno: »Upošteva-
joč nevarnost, ki grozi človeštvu v primeru jedrskega spopada, in upoštevajoč, da širjenje atomske oborožitve lahko samo še poveča to nevarnost, se države pogodbenice obvezujejo, da bodo sodelovale, da se omogoči izvajanje jamstev, 'ti Jih je določila mednarodna agencija za atomsko energijo glede u-Porabe jedrske energije v miroljubne namene. Izrekajo podporo raziskovanju, razvoju in vsem drugim naporom za dejansko nadzorstvo nad atomskim materialom z uporabljanjem aparatov in druge tehnike na nekaterih strateških točkah po načelih, ki jih je določila mednarodna agencija za atomsko energijo. Poudarjajo, da morajo biti ugodnosti miroljubne uporabe atomske tehnologije v atomskih državah na razpolago vsem Podpisnicam pogodbe, pa naj bodo Jedrske države ali nejedrske. Prepričani so, da ima vsaka država Pogodbenica pravico biti udeležena Pri popolni izmenjavi znanstvenih informacij ter prispevati sama ali cb sodelovanju z drugimi državami Pri prihodnjem razvoju miroljubnega uporabljanja atomske energije. Poudarjajo svoj namen, da o-mogoči jo nejedrskim državam dostop do koristi, ki izhajajo iz miroljubne uporabe jedrskih ekspio-z'j, s postopkom, ki naj se odobri na mednarodni podlagi. Izrekajo svojo pripravljenost, da čimprej u-stavijo jedrsko oboroževalno tekmo * namenom, da se omogoči konec izdelovanja jedrskega orožja, uničenje jedrških skladišč in nosilcev jedrskega orožja v okviru pogodbe 0 splošni in popolni razorožitvi pod strogim in dejanskim mednarodnim nadzorstvom. Poudarjajo, da ta pogodba ne odreka kaki skupini držav možnosti sklenitve regionalnih Pogodb o popolni odpravi jedrskega orožja z njihovega ozemlja.
Uvodu sledi osem členov, od katerih prva dva pravita: «člen 1.: Vse jedrske države podpisnice te Pogodbe se obvezujejo, da ne bodo dale nikomur na razpolago jedrskega orožja ali drugega, atomskega eksplozivnega materiala in da ne bodo dovolile nadzorstva nad tem orožjem ali materialom, neposredno ali posredno, da ne bodo pomagale, spodbujale ali nagovarjale nejedrskih držav, naj izdelujejo ali naj si pridobijo jedrsko orožje ali drugi material, ki bi omogočil a-tomske eksplozije, ali naj si pridobijo nadzorstvo nad tem orožjem «'I materialom.
člen 2.: Vse nejedrske države Podpisnice te pogodbe se obvezujejo. da ne bodo sprejele od kogarkoli atomskega orožja ali drugega atomskega eksplozivnega materiala, ali nadzorstva nad tem orožjem ali materialom, neposredno sli posredno, da ne bodo izdelovale «'l si pridobile atomskega orožja «11 drugega jedrskega eksplozivne-g« materiala, da ne bodo zahtevale «11 sprejele podpore za izdelovanje Jedrskega orožja ali drugega jedrnega eksplozivnega materiala.
Oba načrta pogodbe puščata zatem prazen prostor za tretji člen, ki se tiče nadzorstva, in vsebujeta drugih pet členov, ki so enaki.
četrti člen govori o pravici dr-kav pogodbenic, da razvijajo jedrno raziskovanje v miroljubne namene. Peti člen govori o reviziji m spremembah, ki naj bi se eventualno vnesle v pogodbo, in poudarja, da mora spremembe odobriti in potrditi večina podpisnic. Poločeno je tudi, da se mora pet *et po podpisu pogodbe sklicati v Ženevi konferenca držav podpisnic, d« se zagotovi, da so se načela in ?hiotri pogodbe spoštovali, šesti člen določa, da se pogodbi lahko Pridruži vsaka država brez omejit-časa, in našteva v petih točkah Postopek o ratifikaciji in uvelja-Jdtvi pogodbe. Sedmi člen govori o Vranju pogodbe («neomejeno») in določa, da se bo vsaka država pod-J^snica lahko umaknila iz pogodil®- če bodo izredni dogodki, ki_ so Povezani s to pogodbo, ogrožali V1“je interese te države.
..Osmi in zadnji člen našteva je-j?ke, v katerih bo pogodba sestavljena. Besedilo bo namreč angle-?k°, rusko, francosko, špansko in ptujsko in vsa bodo imela zakonito Pijavo.
>, f° predložitvi načrta sta ameri-i 1 in sovjetski sopredsednik obrazila stališče svojih vlad. Med najinimi izvajanji v uvodu sta sobesednika zlasti poudarila namen W kih držav, da se obvežejo spre-jtl nadaljnje razorožitvene ukre-lo Ameriški delegat Foster je iz-da bosta sopredsednika v Vmgem okviru proučila jamstva ne Ursklm riržavn.m Tudi sovletsk
Zatem sta sopredsednika obrazložila svoje stališče o drugih členih pogodbe in sta poudarila, naj razorožitveni odbor nadaljuje delo, da najde sporazum o popolnem skupnem načrtu. Sovjetski delegat Rošin je pri tem zanikal trditve, da namerava zahtevati v najkrajšem času odložitev konference. Poudaril je: »Nimamo nobenega namena zapustiti Ženevo in želimo, naj bi čas, ki še ostane na razpolago, izkoristili, da bi naša konferenca mogla predložiti dokončno besedilo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN«.
Ameriški delegat Foster Je prebral poslanico predsednika Johnsona, ki izreka veliko zadovoljstvo
nad predložitvijo načrta. Foster je.	o.....
nato ugotovil, da je ta načrt v1 upoštevati samo interesov in skrbi
skladu z ameriško politiko, ki teži za tem, da se prepreči atomska vojna. Tudi sovjetski delegat Rošin je poudaril, da vidi Sovjetska zveza v pogodbi bistveno o-rodje svoje politike, ki teži za tem, da se v Evropi in na svetu zagotovi varnost. Poudaril je, da sporazum ne pomeni, da se Sovjetska zveza odpoveduje svoji tradicionalni politiki, ki je v preprečevanju napadalnih dejanj imperialistov ter preporoda nemškega re-vanšizma. Na koncu je Rošin ostro obsodil ameriški napad v Vietnamu in izraelski napad na arabske države.
Govorili so zatem predstavniki nekaterih nejedrskih držav. Kanadski delegat Burns je pozval odbor, naj proučuje načrt pogodbe v duhu kompromisa, švedska predstavnica Myrdal je izrazila zadovoljstvo, ker bo odbor sedaj lahko diskutiral o načrtu. Indijski delegat je izrekel zadovoljstvo, ker je bil predložen načrt, in je poudaril, da končni načrt ne sme
milili Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMininiiiiiiiiiiiiii
Zaradi nepopustljivosti tovarnarjev sladkorne industrije
Tovarne so zaprte sladkorna pesa pa se kvari
Štiridnevno posredovanje podtajnika za delo za sklenitev nove delovne pogodbe ni rodilo nobenega uspeha
RIM, 24. — Zaradi spora med lastniki tovarn za izdelavo sladkorja in delavci, ki zahtevajo boljše delovne mezdne pogoje, so zabredli v hudo krizo tudi pridelovalci sladkorne pese. Da bi uklonili delavce, so namreč tovarnarji zaprli tovarne, čeprav se sedaj kopiči pri kmetih pridelek, ki bi jim ga bili morali izročiti, a se zaradi kopičenja kvari. Tovarnarji, ki uživajo carinsko zaščito, izkoriščajo svoj monopolistični položaj in jim je malo mar, če pri tem trpijo delavci in pridelovalci sladkorne pese. Po pogodbi z EGS sme namreč Italija pridelati največ do 13 milijonov stotov sladkorja. Ker pa so naprave zastarele, jo postavil EGS tudi pogoj, da se modernizirajo, tako da se doseže znižanje cene sladkorja. V ta namen je določil EGS 200 milijard lir prispevka v štirih letih.
Zaradi nevzdržnega položaja pridelovalcev pese se je sestalo predsedstvo združenja pridelovalcev in proučilo posledice spora med tovarnarji in delavci. Ta spor traja že okrog tri tedne in pridelovalci pese zahtevajo, naj bi se končno poravnal. Združenje je poslalo delegacijo k podtajniku za delo Cal-viju, ki je poudarila, da ni moč več odlagati izročitve pese tovarnarjem, ker se stalno kvari. Poleg tega je moralo tudi pobrati zaradi jesenskih posevkov.
Podtajnik Calvi je od ponedeljka do danes vse štiri dni prejemal predstavnike delodajalcev in delavcev in posredoval za rešitev spora. Ker je bilo vse posredovanje zaman, je prekinil pogajanja ter sporočil, da se bodo obnovila v ponedeljek v navzočnosti ministra Bosca.
V zvezi z nastalo krizo je komunistična poslanska skupina zahtevala, da se sestane nemudoma komisija poslanske zbornice za kmetijstvo in industrijo, da prouči položaj in da doseže od vlade, da bo posredovala pri tovarnarjih, da takoj odprejo tovarne, saj je njihovo zaprtje protiustavno.
brskim državam. Tudi sovjetski l^gat Rošin je Izjavil, da se o Čustvih ni moglo razpravljati v
jed]
idrskega orožja, obvezal pa se je, « bo zadevo podrobno proučil.
B Qlede prvega in drugega člena v rii?°dbi sta sopredsednika pouda-
til« da se držita v glavnem načr-
u'*’ ua se drzit: ''iz leta 1965.
tiu5'lec'e tretjega člena, ki se tiče gorstva in ki sta ga oba načrta
leg 8e<Ja,j opustila, je ameriški de-
n,8«t izjavil, da se bosta sopredsed snka že dalje pogajala, da bi_ se
^razumela," ter le’ pozval odbor, -.J ne izreka nobenih pripomb
~ ede tega, dokler bodo trajala po-
«nj -..........................
Kov
,bi se nadzorstvo predvidevalo
^j«nja. Rošin je izjavil, da se bo da hVa delegacija še dalje trudila,
^okviru dunajske atomske agenci-2a’v v kateri so včlanjene vse dr
Prodajali so salame iz okuženega mm
RIM, 24. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča, da je oddelek za zatiranje ponarejenih živil v Turinu ugotovil, da so nekateri prašičerejci ter trgovci zakrivili hude kršitve predpisov o zaščiti javnega zdravja in živinoreje. Predvsem je oddelek ugotovil, da so nekateri mešetarji in trgovci prodajali prašiče s področij, okuženih s prašičjo kugo, na področja, ki še niso bila okužena. PPoleg tega so nekateri prodajali skrivaj in uporabljali za človeško prehrano zaklane prašiče, ki so imeli prašičjo kugo. Vse te osebe so prijavili državnemu pravdništvu v Turinu. V glavnem gre za Turin-čane. Med njimi je tudi neki Furlan, ki ima v Crescentinu pri Turinu trgovino prekajenih mesnih izdelkov. Ta je izdeloval iz crknjenih prašičev salame.
BONN, 24. — Zahodnonemški liberalni voditelj Genscher je v intervjuju, ki ga bodo jutri objavili nekateri listi, predlagal, naj si Bonn in Pankow izmenjata izjavi, s katerima se odpovedujeta uporabi sile. Vrsta takih izjav z vzhodnoevropskimi državami bi po njegovem mnenju lahko odprla pot za ureditev varnosti za vso Evropo.
Kar se tiče priznanja Vzhodne Nemčije, je Genscher izjavil, da hoče njegova stranka pripraviti premaganje nemške razdelitve s «pametnim sožitjem«, in je zaključil: «Priznati stvarnost pomeni razumeti, da je nemško vprašanje nerešljivo brez sodelovanja tistih, ki izvajajo oblast, čeprav nezakonito, v Vzhodni Nemčiji.
velikih držav, temveč predvsem nejedrskih držav. Dejal je: »Potrebno je nadzorovati orodje vojne in ne samo orodja miru in tehnološkega napredka.« Pridržal si je, da predloži besedilo svoji vladi in da pozneje sporoči mnenje in predloge. Mehiški predstavnik si je tudi pridržal, da pozneje sporoči stališče svoje vlade. Delo konference se bo nadaljevalo v torek.
Ameriški predsednik Johnson je izjavil, da gre za končno fazo, toda hkrati tudi za najbolj kritično fazo naporov, da se prepreči širjenje atomskega orožja. Dodal je, da «imamo danes prvikrat na razpolago instrument, ki nam o-mogoča izbiro«. Problem ni v tem, da nekatere države imajo jedrsko
jo poslopje minirano. Zaradi tega so poslopje zaprli in pregledali vse prostore, toda razstreliva ni bilo nikjer. Slo je torej za potegavščino. V Lavaronu pa je nekdo postavil pred neki hotel škatlo z baterijami, električnimi žicami staro budilko in manjšo škatlico. Ko so p stvar odprli, so ugotovili, da je šlo le za šalo.
GENOVA, 24. — Kitajska ladja «Li Ming« je še vedno zasidrana v genovskem pristanišču. Danes ni bilo na njej nobene manifestacije. Popoldne se je izkrcal z ladje dr. Jangšunsiag, ki je prišel v Geno-
_ , ,	vo pred tednom dni. šel je namolzli	. reC P° zdravila za Ljujominga, na-
‘mestnika načelnika kitajskega ura-
ali se bodo države sporazumele, da, se «slabo stanje ne še poslabša.«
Na tiskovni konferenci po današnji seji je voditelj ameriške delegacije' Foster izjavil, da sta ameriški in sovjetski načrt po-godbe enaka. Dodal je, da je tudi njegovo in Rošinovo tolmačenje obeh načrtov skoraj enako. S tem je Foster poudaril popoln sporazum ZDA in SZ glede pogodbe, o kateri bodo razpravljali na prihodnjih sejah konference. Kar se tiče tretjega člena logodbe, je Foster izjavil, da se bosta sopredsednika še dalje posvetovala. Foster je dodal, da bi ZDA ugodno sprejele akcijo, ki bi se začela v okviru Združenih narodov, da bi poglobili proučevanje spornega vprašanja nadzorstva, čeprav «je predvsem naloga predstavnikov ZDA in Sovjetske zveze, da se o tem sporazumejo«.
Ameriški diplomat je nato izjavil, da se je med njegovimi sestanki z Rošinom pokazalo, da Sovjetska zveza priznava veliko važnost vprašanja neširjenja jedrskega orožja, ker je mnenja, da bi uveljavitev pogodbe omejila število jedrskih držav. Foster je nato izjavil, da so ZDA pripravile besedilo načrta ob posvetovanju z zahodnimi zavezniki. Dodal je, da bo pogodba morda predložena v podpis v končni obliki v začetku prihodnjega leta.
Podaljšan pripor Eggerja in Kroessa
BOČEN, 24. — Namestnik državnega pravdnika v Bocnu dr. Mi-chele Paone je odredil, da se podaljša pripor Andreassa Eggerja in Helmutha Kroessa, ki so ju karabinjerji aretirali v nedeljo na brennerski cesti. Pravdnik je tudi sinoči zaslišal Eggerja v zvezi z orožjem, ki so ga našli med preiskavo na njegovem domu v Lei-sachu v Avstriji. Egger pa še vedno trdi, da se ni udeležil pokoia na Cima Vallona. Ves dopoldan pa je pravdnik zasliševal Kroessa, ki še vedno trdi, da nima nobenega opravka s teroristično organizacijo. Zaradi podaljšanja pripora sta torej oba osumljenca še vedno na razpolago bocenskim karabinjerjem in kvesturi za nadaljnjo preiskavo.
Bocensko sodišče je danes obsodilo v odsotnosti na tri leta in dva meseca zapora zaradi tatvine Luisa Reinerja, starega 26 let, iz Moosa (Moso in Passiria). Reiner je namreč ukradel neke predmete iz nekaterih avtomobilov v Terla-nu. Zatem je zbežal v Avstrijo in kasneje so ga osumili, da se je udeležil atentata na planini Sasso. Italijanske oblasti so zahtevale njegovo izročitev, ker v primeru Kraje ne gre za politično dejanje.
V Trentu je nekdo telefoniral na deželno upravo in sporočil, ca
da v Rimu za širjenje trgovine z inozemstvom, ki je na ladji in ki boleha na želodcu. Pozno popoldne je bila v Sampierdareni manifestacija tako imenovane italijanske marksistično - leninistične komunistične stranke v prid Kitajcem, ki se je udeležilo kakih sto ljudi.
ČLANEK REVUE KPI «RINASCITA» IN IIJAVA PSU
Vedno ostrejša polemika v zvezi z atlantsko pogodbo
Poslanica obrambnega ministra Tremellonija ob kongresu rezervnih oficirjev NATO v Trstu
RIM, 24. — V polemiki okrog atlantske pogodbe se je oglasila tudi revija KPI «Rinascita», ki objavlja uvodni članek A-chilla Occhetta, ki je odgovoren za odsek za propagando pri vodstvu stranke. Kot je znano, bo leta 1969 minilo 20 let od sklenitve te pogodbe. Ker vsebuje pogodba določbo, da morajo
države, ki bi jo hotele odpove-----------------------
dati, to storiti leto dni prej, postane ta odpoved pereča prihod-
nje leto. Polemika o tem pa se je sprožila že sedaj tudi zato, ker je sotajnik PSU Tanassi izjavil, da je za Italijo podaljšanje te pogodbe samo ob sebi razumljivo, to je nekako avtomatično. Seveda se s takim stališčem ne strinja levica, delno pa niti tisti, ki se zavedajo, da se je položaj od leta 1949 bistveno spremenil, ter terjajo zato vsaj revizijo pogodbe in njeno prilagoditev novim razmeram.
Occhetto se sklicuje v svojem članku najprej na jaltsko spomenico Palmira Togliattija ter pravi, da so se predvidevanja, ki jih je nakazal pokojni komunistični voditelj glede niednarodnega položaja
v avgustu 1964, popolnoma uresničila v razvoju položaja ZDA in im perialistične politike. Državni udar
v Grčiji, razvoj vojne v Vietnamu, kriza na Srednjem vzhodu, napetost v mednarodnih odnosih niso le potrdili Togliattijeve analize, marveč so tudi zanikali optimizem določenih odsekov delavskega in med-
narodnega gibanja, ki so se takrat zagnali proti »pesimistični oceni« Palmira Togliattija o položaju in o nevarnosti ameriškega imperializma.
Aktualnost analize spomenice v Jalti o nevarnosti nove napadalne politike ameriškega imperializma še posebno osvetljuje vse vprašanje obnovitve atlantske pogodbe. Jasno je, da komunisti ne smatrajo boja KPI proti NATO in proti ameriškim vojaškim oporiščem ter za avtonomijo Italije za neke vrste volilno sredstvo, da bi ustvarili razkol v PSU, kot hoče dati razumeti kak površen socialistični komentator. (Mimogrede povedano pomeni ta trditev pravzaprav priznanje, da je med socialisti mnogo članov, ki
z novim duhom, mimo manifestacij atlantske histerije, katerim se je brez vsake sramežljivosti prepustil
poslanec Tanassi. Treba je v sami laični in
katoliški levici začeti razpravo, ki bi se opirala tudi na stvarne predloge za revizijo pogodbe, kot so jih pred kratkim nakazali časopisi katoliške levice in kot jih je omenil, čeprav še zmedeno in protislovno, sam «Avanti» v svojem nedeljskem uvodniku.
Treba je razpravljati in upoštevati pri tem, da smo v novem položaju, ki ne dopušča kristalizacije starih pozicij ter mora torej začeti italijanska levica v tem pogledu nov razgovor. Samo na ta način lahko sile levice, predvsem pa socialistične sile, prispevajo k temu, da se ne bo istovetila kritika NATO in odpor Ameriki s poskusom nacionalistične obrambe v interesu monopolističnih skupin. Zamenjava-
ti odpor proti anahronističnemu na-iliz
cionalizmu s tem, da se sprejme
nočejo zapustiti svojih nevtralistič-1 nekritična podreditev vodilni državi
nih izročil.)
Pri tem gre za mnogo bolj pomembno stvar: smo pred zelo važnim nacionalnim vprašanjem. Če hočemo pozitivno razpravljati o stvari, se ne moremo vrniti k pro blematiki iz leta 1949 ter hliniti, da se ne zavedamo, da je NATO na zelo trhlih nogah in načeta od vseh strani. Zato se je treba lotiti vprašanja mednarodnih odnosov Italije
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiDDDDDDDiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiHiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
PO POŽIGU BRITANSKEGA POSLANIŠTVA V PEKINGU
Žene in otroci britanskih diplomatov bodo v kratkem zapustili Peking
Deljeno mnenje britanskega tiska o možnosti prekinitve diplomatskih odnosov ■ Novi incidenti v Hong Kongu
LONDON, 24. — Zunanje ministrstvo je sporočilo, da je dobilo po poti trgovske korespondence sporočilo odpravnika poslov v Pekingu Hopsona, ki javlja, da se vsi člani britanskega predstavništva počutijo dobro in prav tako tudi angleški tehniki, ki so v Lančovu tisoč kilometrov od Pekinga za zgraditev kemijske tovarne.
Britanski zunanji minister George Brown proučuje v svoji rezidenci na deželi možnost čimprejšnjega povratka žensk in otrok s Kitajske, ki živijo v Pekingu v britanskem poslaništvu. V poslaništvu dela pet žensk, ki so vse neporočene in so tajnice. Poleg tega je v Pekingu še drugih 14 žen diplomatov, 12 dečkov in tri deklice. Pozno zvečer se je v Londonu zvedelo, da je kitajski zunanji minister čen Ji sporočil britanskemu odpravniku poslov v Pekingu, da kitajska vlada dovoljuje odhod žen in otrok britanskih diplomatov v prihodnjih 48 urah.
Londonski tisk Je različnega mnenja glede zahteve za umik vseh članov britanskega predstavništva iz Pekinga. Nekateri listi zagovarjajo to možnost, drugi pa jo odsvetujejo. «Daily Telegraph« zagovarja v svojem uvodniku prekinitev odnosov, za katere bi se britanska vlada odločila, če se ne bi kitajska vlada opravičila. «Times» pa zagovarja ohranitev diplomatskih odnosov. «Daily Mali« je mnenja, da je moč dogodke obrazložiti s tem, da hočejo kitajski voditelji odvrniti pozornost ljudstva od notranjih težav. Pri tem dodaja, da je glavna nevarnost atomsko orožje, ki ga sedaj ima Kitajska in ki bi »lahko padlo v roke neodgovornih ljudi«. List pravi, da je sedaj edina politika, ki je potrebna, »imeti dobro odprte oči In slediti razvoju dogodkov skuipno z angleškimi zavezniki, da se prepreči ,da bi poslabšanje položaja ogrožalo svetovni mir«.
Agencija Tanjug poroča, da so bile danes nove toaa manjše demonstracije pred nekaterimi poslaništvi v Moskvi, zlasti pa pred poljskim poslaništvom. Rdeči gardisti so vpili gesla proti »imperializmu« in revizionizmu«, pred glavnim vhodom v poljsko poslaništvo pa so napisali geslo »Dol z rimskim reakcionarnim papežem«.
nasprotovali Maocetungovim mislim, ne bi bilo nobenega razloga, da bi bili zaskrbljeni glede Hongkonga.« Nadaljeval je: «če bodo Britanci ostali pri svojem sedanjem stališču, se bo borba nadaljevala.« Izjavil je dalje, da so britanske čete začele slabo ravnati s kitajskimi patrioti v Hongkongu že maja, s tem da so uvedle »fašistične ukrepe«. Zaključil je: «Ce napravimo obračun dogodkov v Hongkongu, ugotovimo, da je bilo do sedaj ubitih 19 Kitajcev, ranjenih 1500, aretiranih 3000, obsojenih 2000. Reakcija kitaj-':ega ljudstva je odgovor na ta težak obračun.«
Poljske miši še dalje pustošijo po Bosni
SARAJEVO, 24. — Poljske miši, ki so pred dnevi opustošile nekatera področja v Bosni, hudo ogrožajo okrog 2000 hektarov obdelane površine v komuni Priboj na Li-mu. Poleg tega je zdravstvena inšpekcija v Priboju prejela danes prijavo bolnišnice v Prevljah o prijavi epidemične mišje bolezni. Za
to boleznijo je pred dnevi obolel 16-letni Nedeljko Popovič iz Bučja, ki se zdravi v bolnišnici. Ta vest je zelo zaskrbela prebivalstvo ogroženega področja, ki zahteva hitre ukrepe, da se prepreči epidemija. Na pobudo občinske skupščine se bodo jutri sestali v Priboju strokovnjaki epidemologi in zdravstveni delavci za zdravstveno zaščito iz Sarajeva, Titovega Užica, Plevlja in Priboja, da bi izdelali načrt za preprečevanje okuženja. V mnogih vaseh so poljske miši uničile vso letino in vdirajo v hiše. Mnoge družine so ostale brez hrane. Ljudje prihajajo v krajevne pisarne in pri javljajo škodo. Invazija poljskih miši se nadaliuie.
MOSKVA, 24. — »Krasnaja zvezda« piše, da se sovjetski vesoljci sedaj vežbajo v tehniki pristajanja vesoljskih ladij na morju. Do sedaj so vse sovjetske vesoljske ladje pristajale na zemlji. List piše, da se deset vesoljcev sedaj vežba s padali in se spuščajo na morje, posadke helikopterjev pa se vežbajo pri reševanju vesoljcev in vesoljskih ladij.
Danes so v Sovjetski zvezi izstrelili satelit »Kozmos 173».
atlantskega bloka, je zgrešena pretveza, ki ne more niti prikriti določenega nagnjenja k hlapčevski miselnosti.
Occhetto zaključuje svoj članek s trditvijo, da se bodo komunisti z vso odločnostjo bojevali proti vsem tistim, ki hočejo zvezati roke naši državi in napraviti iz nje zvesto orodje imperialistične politike. Bojevali se bodo za to, da potolčejo «ameriško stranko«, to je tiste ljudi in struje, ki v vladni koaliciji in izven nje podpirajo znova avtomatično odobritev atlantske pogodbe in ki hočejo ustvariti iz zvestobe ameriškemu imperializmu tečaj, na katerem bi se morala vrteti vsa italijanska zunanja politika.
Tiskovni urad vodstva PSIUP je izdal v zvezi s polemiko o atlantski pogodbi poročilo, ki pravi med drugim: »številni komentatorji so so-
dili o stališču PSIUP v polemiki, ali naj Italija odpove udeležb
žbo pri
atlantski pogodbi, ali ne, kot sredstvo, da bi prilivali olja na ogenj
vladnih nasprotij in ostrih nasprotij v PSU. Ti komentatorji niso zadeli v črno glede pravega smisla stališča PSIUP. Bitka PSIUP, da bi Italija izstopila iz atlantske pogodbe, za kar je stranka pripravljena storiti tudi velike žrtve, ima mnogo bolj resne smotre. Gre za to, da bi prispevali k ustvaritvi temeljev za večinsko koncentracijo za leto 1968 med socialističnimi in katoliškimi silami, ki se zavedajo pozitivnih nalog, ki bi jih imelo stališče aktivne nevtralnosti Italije, da bi zavrli težnje po fašizmu in po imperialistični vojni v Sredozemlju in v Evropi.
S krizo na Srednjem vzhodu, ki bo žal še dolgo trajala, je postalo Sredozemlje torišče za uveljavlja-
nje politike pristašev vojne na svetu. Ti pristaši, ozir

Demonstranti pred britanskim poslaništvom v Pekingu
Demonstracija pred poljskim poslaništvom je bila naperjena proti zavodu »Svetega srca«, katerega prednica je Poljakinja.
V Hongkongu so danes skupine kitajskih demonstrantov prekoračile mejo in metale zažigalne steklenice proti uradu za priseljevanje ter zanetile požar. Angleški vojaki in policaji so demonstrante razganjali s solzilnimi bombami. V vladnih krogih trdijo, da so med napadom na urad tudi streljali s strojnico čez mejo. Nekaj ur prej so vojaki odbili skupino Kitajcev, ki so hoteli prekoračiti mejo. Nekaj pred vdorom demonstrantov na ozemlje Hongkonga so trije moški preplavi reko na meji med Kitajsko in Hongkongom ter so napravili odprtino v mreži na angleškem bregu reke. Zatem so zopet odplavali na kitajski breg.
Agencija Nova Kitajska poroča, da so «kitajski patrioti« imeli včeraj v Hongkongu več protestnih zborovanj z zahtevo, naj britanske oblasti sprejmejo kitajske zahteve za prenehanje »preganjanja kitajskih časopisov« in za izpustitev a-retiranih časnikarjev.
Založnik enega od prepovedanih časopisov je v intervjuju radiu «Evropa 1» izjavil, da so za dogodke v Hongkongu krivi Angleži. Dodal je: «Ce bi Angleži korektno ravnali do LR Kitajske in ne bi
PO PONOVNEM BOMBAH DIR ANJU HANOJA
Ostri protesti v svetu proti vojni v Vietnamu
Demonstracije pred poslaništvom ZDA v Kopenhagnu Izjava jugoslovanske zveze za mir - Američani so uničili številna severnovietnamska mesta
HANOJ, 24. — Severnovietnamska tiskovna agencija je javila, da je bilo v Hanoju množično zborovanje, da proslavijo sestrelitev 22 ameriških letal v času od 21. do 23. avgusta. V Sajgonu javljajo, da pogrešajo deset ameriških pilotov, ki so sodelovali pri bombardiranju Severnega Vietnama v zadnjih dneh.
Moskovski dopisnik »Pravde« v--------------
Hanoju poroča, da so ameriška le-
tala pri bombardiranju uničila skoraj vsa važna mesta Severnega
Vietnama z izjemo Hanoja in Haj-fonga. Dopisnik ne pove, za kate-
ra mesta gre, pravi pa, da je obiskal južni del države in je ugotovil, da bombardiranje ni demoraliziralo prebivalstva. Dalje pravi, da je bilo torkovo bombardiranje Hanoja verjetno najhujše, kar jih je bilo nad prestolnico.
Zveza za človeške pravice v Tunisu je objavila danes izjavo, s katero zahteva, naj ZDA ustavijo vojno v Vietnamu. Izjava poudarja, da je treba napraviti konec strahotnemu večanju števila žrtev. Zatem
pravi izjava, da zveza ne pozablja leta 1917 in 1944. Prav v zvezi s
temi skupnimi spomini si zveza jemlje pravico, da ponovno obsoja neumno in zločinsko tragedijo, v katero »se pogreza ameriška čast«.
Jugoslovanska zveza za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je danes ob ponovnem bombardiranju Hanoja objavila izjavo, v kateri ostro protestira proti barbarskim zločinskim dejanjem, katerih žrtev je prebivalstvo glavnega me-
sta demokratične republike Vietnama. Ta najnovejša dejanja, se poudarja v izjavi, niso le nadaljnji korak k širjenju vojne, temveč so po svojem nečloveškem značaju o-citen primer genocida. Jugoslovanska zveza za mir izraža solidarnost z junaškim vietnamskim ljudstvom in poziva na povečanje pomoči žrtvam ameriškega napada.
V Kopenhagnu je včeraj nad 2000 mladih demonstrantov demonstriralo pred ameriškim poslaništvom proti vojni v Vietnamu. Spopadli so se s policijo. Med spopadom je bilo ranjeno eno dekle. Ko je bil vzpostavljen red, so skupine študentov, preoblečenih v Ku Klux Klan, šle v sprevodu pred ameriškim poslaništvom.
Ameriški senator Robert Kennedy je znova kritiziral Johnsonovo politiko v Vietnamu in zahteval konec bombardiranja Severnega Vietnama. Bližnje volitve v Južnem Vietnamu je označil za sleparijo.
Tunizijski predsednik Burgiba pa je izrekel podporo Johnsonovi politiki v Vietnamu, ko je včeraj govoril na zborovanju študentov v Ke-fu.
__ .. ,______.... oziroma to gibanje,
se je že s silo uveljavilo v Grčiji in se usmerja v druge države. Italija ne more ostati pri tem prekrižanih rok, če noče prispevati k pokopu demokracije, in kar je še slabše, k vojnemu spopadu, ki bi imel pogubne posledice. PSIUP izjavlja, da je pripravljena prevzeti vsako odgovornost v boju proti tej nevarnosti ter poziva vse, da skrbno ocenijo to izbiro in njene morebitne pozitivne posledice.«
V poslanski zbornici je danes član vodstva združenih PSI-PSDI poslanec Gino Bcrtolli izjavil časnikarjem, da se strinja s tem, kar je pisal ravnatelj »Avantija« Arfe v svojem nedeljskem uvodniku o atlantski pogodbi. V članku se zrcali trezno stališče, ki upošteva nove dogodke na mednarodni ravni v zadnjih letih ter omogoča stranki perspektivo prilagajanja zavezništva globokim potrebam pomiritve ter prebroditve ostrih nasprotij med vojaškimi bloki. Pri tem se je treba sklicevati na smotre atlantskega zavezništva v obrambo demokracije in svobode. S temi smotri pa očitno ni v skladu navzočnost Grčije v NATO.
Minister za obrambo Tremelloni je ob 20. kongresu CIOR (Mednarodne zveze rezervnih oficirjev) in 21. kongresu CIORM (Zvezi zdravnikov rezervnih oficirjev), ki se začneta jutri v Trstu, poslal generalu Pizzornu, predsedniku UNLCI, poslanico, v kateri izraža udeležencem kongresa iz raznih držav prisrčno simpatijo italijanskih vojnih sil spričo smotrov, ki jih ima združenje, v katerem so zastopani oficirji iz 11 evropskih držav in ZDA. Minister pravi, da je Italija srečna, da ima lahko še enkrat v gosteh te oficirje. Po drugih priložnostnih frazah pravi minister v poslanici, da je kongres letos «v mestu, ki je še posebno pri srcu Italijanom«. Na koncu izreka kongresu želje za največji uspeh.
Agencija ANSA, ki objavlja omenjeno poslanico, dodaja, da si bodo kongresisti ogledali italijanske vojne ladje, ki so v Trstu. Pri tein pa omenja, da gre za običajno letno križarjenje z vajami ter da so priplule te ladje v Trst, da se udeležijo splavitve podmornice «Bagno-lini«, ki bo v soboto v Tržiču. Končno sporoča, da bodo ladje odplule 28. t.m. v Benetke.
Minister je v svoji poslanici omenil tudi, da služijo taka shajanja rezervistov raznih držav vzpostavitvi prijateljstva in miru. Velik del tržaške javnosti pa ni takšnega mnenja, kar pričajo stališča raznih organizacij in strank, ki smo jih prav danes objavili v našem časopisu. Vsekakor pa Tržačane veseli, da je minister ponovil, da je Trst posebno pri srcu vsem Italijanom, saj upajo, da se bodo razni ministri na ta način tudi laže spomnili konkretnih potreb Trsta in njegovega gospodarstva. Kdor ima nekoga rad, mu namreč tudi rad vedno pomaga.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: na J višja temperatu-ra 26.2, najnižja 19.8, ob 19. url 24.8. vlaga 60 odst,, zračni tlak 1011.9 ra-blo pada, veter 2 km sever, nebo 9 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.8 stopi-nje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 25. avgusta
Ludvik
Sonce vzide ob 6,17 In zatone ob 19.58. Dolžina dneva 13.41. Luna vzide ob 22.05 in zatone ob 11.36.
Jutri, SOBOTA, 26. avgusta Bernard
SEJA DEŽELNEGA ODBORA
Odobrenih 14 milijonov lir prispevka pokrajinski turistični ustanovi v Trstu
Podelitev nagrad knjižnim delom na temo odporniškega gibanja v naši deželi
Po kratkem presledku se je včeraj spet sestal pod predsedstvom dr. Berzantija deželni odbor, ki je obravnaval številna vprašanja u-pravnega značaja. Odbor je sprejel več kot sto sklepov, ki zadevajo med drugim važne porazdelitve deželnih izdatkov ter prispevkov, ki zadevajo kmetijstvo, javna dela in turizem.
Na predlog podpredsednika odbora in odbornika za prevoze in turizem Giacomettija je deželni odbor odobril razne prispevke v soglasju s čl. 1 deželnega zakona št 16 z dne 25. avgusta lani, ki zadeva pomembne turistične prireditve ter propagando v inozemst p Skupna vsota teh prispevkov bo znašala 30 milijonov lir. Od teh bo 17 milijonov lir namenjenih za prireditve mednarodnega značaja ter propagandne pobude v inozemstvu, ki so posebno pomembne za razvoj turizma v deželi. Ostalih 13 milijonov lir pa bodo porabili za dejavnosti in pobude, ki bi služile povečanju turističnega prometa. Teh prispevkov bosta deležni pokrajinski turistični ustanovi v Vidmu (11 milijonov lir, in sicer 5 milijonov lir za inseratno kampanjo ter 6 milijonov za turistično propagando v Angliji in Franciji) in v Trstu (14 milijonov lir). Prispevka bo deležna tudi tržiška občina in sicer v višini 5 milijonov lir.
Deželni odbor je nadalje obširno obravnaval vprašanje podelitve številnih nagrad najboljšim knjižnim delom v katerih se obravnava odporniško gibanje v deželi Furlanija Julijska krajina. Že lani je deželna uprava, da bi dostojno proslavila 20-letnico odporniškega gibanja, razpisala tri nagrade, in sicer eno v višini 1 milijona lir (z natisom dela), drugo nagrado za pol mili-' na in tretjo nagrado za 300.000 dalje je uprava namenila 12 nagrad po 500.000 lir vseučiliškim študentom ter 10 nagrad po 150.000 lir najboljšim maturantom dežele. Na predlog deželnega odbornika Giusta je deželni odbor odobril prednostno lestvico udeležencev natečaja ter je sklepal o dodelitvi nekaterih nagrad. Deželni odbor je sklenil, da se ne dodeli nagrada 1 milijona, ker je razsodna komisija menila, da nobeno delo ne odgovarja zahtevam razpisa. Drugo nagrado so dodelili občinskemu tajniku iz Sovodenj (Videm) Primu Cresti-ju. tretjo pa «ex aequo» Dinu Vir-giliju iz Martignacca ter Aeostinu Giacominlju iz Mereto di Tomba. Poleg tega je odbor dodelil tri nagrade »zlate medalje odpora*. Ene Izmed teh nagrad je bil deležen tudi Tržačan Mario Citroni. Eno nagrado v znesku 150.000 lir ie prejela tudi Ljubica Debenjak, ki je maturirala na učiteljišču goriških ur-šulink. Številnih nagrad niso mogli
dodeliti zaradi pomanjkanja tekmovalcev.
Deželni odbor je nadalje sprejel štiri sklepe, ki zadevajo finansiranje javnih del v štirih občinah dežele, ki so bile prizadete zaradi lanskih poplav. Deželnega prispevka v skladu z državnim zakonom o pomoči poplavljenim krajem bodo deležne naslednje občine: Pa-siano di Pordenone, Azzano Deci-mo, Precenicco in Comeglians. Skup ni prispevek znaša 98 milijonov lir.
Takojšen odvzem vozniškega dovoljenja
Prefektura sporoča, da so v zvezi s prometno nesrečo, ki se je pripetila 22. ,tm. v kraju Palazzolo della Stella, In v kateri Je izgubil življenje Gellndo Pitton, odredili takojšen odvzem vozniškega dovoljenji
sti tovornjaku, ki Je vozil po pied-nostnl cesti.
Dve zborovanji KPI proti atlantskemu paktu
Danes bo imela KPI dve javni zborovanji proti kongresu rezervnih častnikov NATO v Trstu, ki se začenja danes ob prisotnosti ameriškega generala Lemnitzerja. najvišjih predstavnikov italijanske vojske, častnikov grške vojaške diktature in drugih zastopnikov držav, ki so včlanjene v CIOR.
Prvo zborovanje na temo «Iz miroljubnega Trsta ne atlantskemu paktu» bo ob 18.30 na Trgu Garibaldi. kjer bosta govorila vodja komunistične občinske svetovalske skupine Antonino Cuffaro in tajnik mladinske federacije Dario Supan-cich, drugo zborovanje pa ob 19.30 v Miljah na Trgu Marconi, kjer bo
£
Sfja deželnega odbora
Po krajšem premoru (zadnja seja je bila 10. avgusta), se je včeraj dopoldne ponovno sestal deželni odbor dežele Furlanije - Julijske krajine. Pod predsedstvom dr. Berzantija so na seji sprejeli nad 100 sklepov, med katerimi nekatere važne glede razdelitve stroškov in prispevkov zlasti na področju kmetijstva, javnih del in turizma.
...............................Iilllinnil,."I.......................................mulil......mn,...........
za 18 mesecev avtomobilistu Fran- j govorila tržaška občinska svetoval-cescu Fabbrlsu, ker ni dal predno-1 ka Jole Burlo.
Obnovitev devinske* in «mavhinjske» ceste
Posvetovalna komisija za javna dela pokrajinskega sveta, ki še je sestala na sedežu pokrajinske u-prave pod predsedstvom odbornika za javna dela Visintina, je odobrila nekaj sklepov o delih na pokrajinskih cestah za vrednost nad 70 milijonov lir. Odobreni sklepi se nanašajo predvsem na izdatek za položitev nove asfaltne Plasti na «devinski» cesti, ter za položitev nove asfaltne gmote na «mavhinjski» pokrajinski cesti, katero bodo tudi na nekaterih točkah zlasti na ovinkih razširili, za skupno vrednost 64.300.000 lir ael.
Razprave o poročilu odbornika Visintina so se udeležili člani komisije Strudthoff (MSI), Hrubv (PLI), škerk (KPI), Marchesicava (MIT) in Franzin (KD).
Pokrajinska uprava sporoča, da se bo danes sestala svetovalska komisija za zdravstvo in javno skrbstvo in si ogledala pokrajinski zavod IPAMI.
NA 8. MEDNARODNEM TEČAJU 0 PREVOZIH V ECS
Zanimiv prikaz angleškega predstavnika o organizaciji prevozov v Veliki Britaniji
Predavatelj prof. Despicht je poudarilda je Anglija pripravljena nuditi svoje dragocene izkušnje glede prevozov s kontajnerji
KOT DA BI NEVIDNA SILA NETILA OGENJ
«0gnjena fronta» pri Mali Trnovci še vedno zaposluje številne gasilce
Včeraj si je pogorišče pri Mali Trnovci ogledal pokrajinski odbornik za kmetijstvo Rudolf - Požari tudi drugod
Boj proti plamenom na ognjeni fronti pri Mali Trnovci se je nadaljeval tudi včeraj. Gasilci, katerim nudijo precejšnjo pomoč a-genti Javne varnosti, karabinjerji, agenti gozdne policije in seveda tudi domačini, se že tri dni z vsemi silami borijo proti plamenom, ki uničujejo vse na več tisoč kvadratnih metrov obsežnem področju. Večkrat so mislili, da so ogenj pogasili, a kmalu zatem Je kakih 50 metrov dlje nastalo novo žarišče, ki se je zaradi suhljadi in tudi vetra ponovno s strahotno naglico razširilo. Gasilski odredi so praktično brez moči, ker vse kaže, da ogenj nevidno tli pod dračjem in se, ko zapiha veter, nepričakovano razširi. Strokovnjaki pa so vseeno prepričani, da se jim bo v kratkem posrečilo za jeziti požar. Ko bodo plameni dosegli neko cesto v bližini, se bodo še s številnejšimi silami lotili ognja, pri čemer se bodo poslužili tudi močnih vodnih curkov iz motornih brizgalk.
Včeraj si je prizorišče požara
MiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiitiiiiniiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiKiiiimiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiimii
SESTANEK MILJSKE SEKCIJE PSI-PSDI
Socialiste zaskrbijo počasno uresničevanje sklepov CIPE
Zaskrbljenost zaradi težav v miljskem gospodarstvu in v ladjedelnici Felszegy
Predvčerajšnjim se je v Miljah v prisotnosti pokrajinskega tajnika sestal izvršni svet tamkajšnje sekcije združene stranke PSI-PSDI A. Pittonija. Na zasedanju je prišla ponovno do izraza skrb zaradi zastoja v miljskem gospodarstvu in zaradi zavlačevanja v zvezi z u-resničitvijo sklepov medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE, ter s težavami, v katerih se nahaja ladjedelnica Felsze-gy. Tajnik Pittoni ie zagotovil, da bo tajništvo socialistične stranke nastopilo na pristojnih mestih, da bi premaknili probleme z mrtve točke ter je poudaril važnost nedavnih vladnih ukrepov, kot so napovedana gradnja zidanega doka, izgradnja naprave za degasifikaci-jo, realizacija pristaniške ustanove, dokončna speljava krožnega ze; lezniškega predora ter najnovejsi poseg v korist tukajšnjega gospodarstva, namreč povišanje razpoložljivosti Krožnega sklada za Trst in Gorico za 20 milijard lir.
Vsi ti važni ukrepi v prid tržaškemu gospodarstvu, je dejal Pittoni. pričajo o namenih vlade, da bi v najkrajšem času uresničila obveznosti, ki jih je prevzela lansko leto. Toda poleg teh pozitivnih elementov obstajajo tudi nekateri negativni pojavi, ki jih nikakor ni mogoče prezreti: sem spadajo na primer negotovost glede sedeža Grandi Motori Trieste, dalje zavlačevanje s preusmeritvijo proizvodnje v ladjedelnici Sv. Marka, ter delna interpretacija porazdelitve strojne proizvodnje med Trstom in Genovo. Socialistična stranka sicer načelno soglaša z načrtom LIPE, vendar mora budno spremljati njegovo celotno in pravočasno uresničevanje, ker samo tako bo mogoče zajamčiti tržaškemu delavstvu gotovo prihodnost in boljše pogoje za razmah celotnega tržaškega gospodarstva.
Deželni predstavniki na sejem v Pordenone
Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti se bo danes ob 10.30 udeležil v Pordenonu otvoritve 21. vzorčnega velesejma Furlanije - Julijske krajine. Otvoritvi bo prisostvoval minister za industrijo in trgovino Andreotti.
Otvoritve te pomembne gospodarske manifestacije se bodo udeležili tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero ter deželna odbornika za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Dal
Mas in za javno vzgojo Gl ust, sta oba iz Pordenona.
Danes na pokopališču pri Sv. Ani
Počastitev spomina pesnika Umberta Sabe
Na pobudo občinske uprave bo danes, ob 10-letnici smrti naj večjega tržaškega pesnika Umberta Sabe, kratka svečanost na njegovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani. Na svečanost, ki bo ob 8.30, so bili povabljeni občinski odborniki, načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu, rektor univerze prof. Origone in predstavnik Krožka za kulturo in umetnost dr. Cavalieri. Slednja sta tudi člana ožjega odbora za počastitev pesnika. Občina bo na grob pokojnega pesnika položila venec.
Občinska uprava je že svoj čas sklenila, da poimenuje prvi del Korza Garibaldi po Umbertu Sabi, imenovala pa je že rekreatorij v čarboli in osnovno šolo na Greti po pokojnem pesniku. V Ulicah Rossetti, Lazzaretto Vecchlo in del Monte pa je postavila plošče s stihi, ki jih je pesnik namenil tem ulicam, ki so mu bile še posebno drage.
V okviru počastitve Umberta Sabe ob 10-letnlci smrti bodo odkrili spominsko ploščo na hiši v Ul. S. Nlcolč, kjer Je imel pesnik svojo knjigarno, drugo spominsko ploščo pa bodo baje postavili tudi na pročelje hiše v Ulici Crlspl, kjer je pesnik stanoval 40 let. Doprsje iz brona, ki ga Je daroval občini kipar Marcello Mascherini, bodo baje postavili na gredo ob stopnišču gledališča Politeama Rossetti. Poleg tega pa bodo v Krožku za kulturo in umetnost priredili uradno počastitev Umberta Sabe, na kateri bo govoril eden največjih italijanskih pisateljev Guldo Piovene ali pa pesnik Giuseppe Ungarettl.
Občina pa ima v načrtu ustanoviti tudi Studijski center posvečen Umbertu Sabi.
Datum uradnih svečanosti Se ni bil določen. Kmalu pa bo priSla v Trst, njegova hči Linuccia, ki se bo z občinskimi upravitelji dogovorila o podrobnosti programa proslav.
• Vladni gen. komisar dr. Cappel-lini je včeraj ob 11. uri vrnil obisk
polk. Rautiju v vojašnici Cumano, ob 12. uri je sprejel legata družbe Autovie Venete com.
pri Mali Trnovci ogledal pokrajinski odbornik za kmetijstvo Aleksander Rudolf, ki je izrekel solidarnost pokrajinskega odbora o-škodovanlm kmetom ter izrekel priznanje gasilcem in drugim silam, ki so zaposlene pri gašenju požara, ki je zajel gozdičke in po-gozdovane predele. Rudolf je tudi pozval meščane naj ne mečejo gorečih sigaretnih ogorkov v bližini zelen'i predelov, naj ne kadijo med hojo po gornji okolici in gozdovih in naj ne kurijo v gozdovih. Kraški gozdički predstavljajo namreč za mesto zelena pljuča in so imovina vseh. Obvarovanje pred požari, je zaključil Rudolf, je naloga vseh in predstavlja tudi dokaz človeške kulture.
Druge gasilske enote so morale tudi včeraj v razne kraje. V glavnem je šlo za manjše primere brez večje materialne škode. Precej obsežen pa je bil požar, ki je trajal do pozne noči nad železniško progo v Barkovljah, ker je zajel področje vse do prvih vinogradov pod Kontovelom. Gorelo je še pri Križu, v Ul. Refosco na Opčinah, ob trbiški avtomobilski cesti nedaleč od Proseka, pri Fernetičih in tudi pri devinskem pokopališču, kjer so tržiški..i gasilcem prišli na pomoč tudi gojenci policijske šole.
Prepoved vnašanja svinine v Švico
Finančna intendanca v Trstu sporoča, da je zunanje ministrstvo obi.-stilo, da so nekatere države prepovedale uvoz izdelkov iz svinine, potem ko Je v Italiji izbruhnila prašičja kuga. Med temi državami je tudi Švica. Zato ministrstvo sporoča, da na švicarski meji zavračajo poštne zavoje z izdelki iz svinine ter Jih vrnejo pošiljatelju. Omenjene izdelke pa, ki Jih imajo s seboj potniki, ki so že vstopili na švicarska tla, zaplenijo in uničijo. Potniki naj upoštevajo te ukrepe, da ne bo prišlo na meji do neljubih protestov.
Pri trčenju avtov ranjeni Jugoslovanki
Sinoči malo pred 22. uro so pripeljali z zasebnim avtom v bolnišnico dve jugoslovanski državljanki, in sicer 55-letno Darinko Bal en z Reke, Ul. Rakič 10 in njeno 44-let-no svakinjo Marijo Hervatin, prav tako z Reke, Markova ulica 14. Prvo so zaradi lobanjske traume, rane na levi strani čela in podplutb po nogah sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku, medtem ko so Hervatinovo, ki so ji ugotovili udarec na prsnem košu z verjetnimi kostnimi poškodbami in udarce po kolenu leve noge, pridržali na oddelku za pljučno kirurgijo, kjer se bo morala zadržati 10 ali celo 20 dni. Karabinjer, ki ju Je spremil v bol-
Strokovni poseg na področje izven Evropske gospodarske skupnosti, včeraj na tržaški univerzi: na govorniški oder je namreč stopil angleški izvedenec za prometna vprašanja prof, Nigel Despicht, funkcionar ministrstva za promet v Londonu, ki je med splošnim zanimanjem strokovnjakov, ki sodelujejo na VIII. mednarodnem tečaju o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, prikazal angleške izkušnje na tem specifičnem področju.
Zanimanje za nastop angleškega predavatelja je presegalo meje stroge strokovnosti njegovega predavanja, in je v sebi skrivalo tudi nekaj radovednega pričakovanja, kako bo Anglija prikazala del svoje notranje gospodarske problematiko na zasedanju predstavnikov članic tiste evropske skupnosti, na katere vrata so Angleži že dvakrat zaman potrkali, in pred katerimi še vedno čakajo.
Govornik je pričel z zgodovinskim prikazom prometnih dejavnosti na britanskih otokih, od leta 1928 do današnjih dni. Sprva je ustroj prevozov zasledoval skoraj v en sam smoter: čim bolje povezati notranjost dežele z obmorskimi pristanišči. To je nujno zahtevalo uskladitev pomorskih in kopenskih prometnih zvez, tako da ima Anglija s tega vidika v Evropi že dolgoletno tradicijo, Za razliko od drugih evropskih držav pa so bile v Angliji vse do prve svetovne vojne vse železniške proge v rokah zasebnih podjetnikov, tako da ima na področju prevozov v Anglija še to posebnost, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, da je država nastopila na tem področju razmeroma pozno. V trenutku, ko so bili sprejeti sklepi Royal Commission (leta 1928), je železnica praktično opravljala največ prometa, kajti promet po cesti je bil razmeroma malo razvit, in promet po notranjih vodnih poteh zelo fragmentaren. Ko pa je bil objavljen »Papier Blanci) o prometni politiki (leta 1966), je železnica opravljala le še 23 odst. vsega prometa, medtem ko j j na cesto odpadlo 60 odst. na razvoz in obalno plovbo 16 odst., ter na vsa druga prometna sredstva 1 odst., v 40 letih se je torej položaj povsem spremenil.
-------- . — , Tega razvoja nista zadržala niti
mhV 6\. cfnfh' Zensko so pripe-, vrsta omejitev, s katerimi je la-181 v bolnišnico z rešilnim av- buristična vlada leta 1933 skušala tom RK Ker ne govori, zdravni- olajšati konkurenčnost železnic, niti ki spočetka niso vedeli kaj se ji -................-...... —*- ;-
nlsnico je izjavil, da sta Mii obe Jugoslovanki v avtu fiat 600 RI 8633, ki ga je mož Darinke 55-letni Ljubomir Balen vozil po Ul S Anastasio proti Ul. Commerciale. Na križišču z Videmsko ulico je Pušic do trčenja z giulietto TS 47225,
Hud padec
Zaradi lobanjsl.e traume kot posledico udarcev po glavi, so morali včeraj popoldne sprejeli na nevrokirurškem oddelku 73-letr.o upokojenko Carlo De Martini iz Ul. Brunner 8, ki bo okrevala, seveda če ne bo komplikacij, v 30
je zgodilo. Zadevo je pojasnil vratar stavbe, v kateri stanuje ranjenka, 69-letni Antonio Gregoricich, ki je izjavil, da je okoli 17. ure zaslišal na stopnišču prvega nadstropju ropot in ko je šel pogledal, je opazil De Martinijevo nezavestno na tleh.
podržavljen je (odkup) železnic in avtoprevozniških podjetij v smislu določb Transport Act iz leta 1947, s katerim je bil ustanovljen tudi poseben organ British Transport Commission, katerega prvenstvena naloga bi bila morala biti prav organska uskladitev prevozniških storitev v državni British Trans-
....imunimi,umili,.............................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Od visokoletečih načrtov do 200 milijonov lir pasive
,z do,?®v se Je hotel rešiti z izdajanjem menic z lažnimi podpisi - Po prizivni razsodbi iz zapora
Bil je reven mizar, ki je sanjal, da bo postal industrijec. Tako je tožilec orisal 59-letnega Giovannija Hauserja iz Ul. Scomparini, med razpravo v prvi stopnji, kjer se je moral mizar zagovarjati ne le zaradi obtožbe stečaja, temveč tudi, da je podpisoval menice s tujimi imeni z namenom, da zakrije skrajno slab finančni položaj podjetja in s tem prevara upnike in predvsem nekatere bančne zavode. Z njim so se znašli na zatožni klopi njegova 34-letna hči Noriš Hauser por. Ce-lio, ki je pomagala očetu pri podpisovanju in izstavljanju menic, njen mož Omero, ki je bil obtožen poneverbe podpisov in celo 82-let-ni Hauserjev tast Antonio Coloni, katerega so obtožili klevetanja.
Hauser, ki je res začel kot reven mizar, se je hotel s 30.000 lirami v žepu povzpeti med pohištvene in-dustrijce in je kupil zemljišče v Ul. Scomparini, kjer si je v treh oddelkih uredil delavnico za izdelovanje pohištva. Vrhu tega si je odprl trgovino najprej v Ul. Crispi in nato še v Ul. Giulia. Toda njegova podjetnost ni zadostovala. Dela je začelo zmanjkovati, trgovski posli niso tekli po prvotnih Hauser-jevih načrtih in kar je bilo najvaž-
iiiiiiiiiiiivminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||„|ll||||,mlin,umnim
VPRAŠANJA 0BČ. SVETOVALCA PAHORJA
Proučevanje načrta za ureditev športnega igrišča pri Trebčah
Zagotovilo v tem smislu je dal svetovalcu odbornik Ceschia
Tonuttija in načelnika tržaškega oddelka ANAS inž. Lopesa, ob 18. uri pa je sprejel kontraadmirala...
Roesinga in gen, Pizzorno od CIOR. kako je z ureditvijo športnega igri-
Komunistični občinski svetovalec Pahor se v občinskem svetu zelo zanima tudi za športna vprašanja. Tako je svoj čas naslovil na odbornika za šport vprašanje, v Katerem je predlagal, naj občina posreduje pri CONI, da bi na oraziuk 25. a prila priredili razne športne igre. Odbornik mu zagotavlja, da je občina ta predlog poslalo ustanovi CONI ter pravi, da ho občina s svoje strani podprla take športne prireditve, za katere bo dala tudi na razpolago razne nagrade.
Svetovalec je nadalje predlagal odborniku, naj bi v Trstu zgradili večje središče za balinanje. Odbornik mu zagotavlja, da bodo ta predlog vzeli v poštev v okviru finančnih možnosti občine.
Na vprašanje svetovalca Pahorja,
šča v Trebčah, mu je odbornik Ceschia sporočil, da so si občinski funkcionarji nedavno ogledali to športno igrišče in proučili možnost njegove ureditve. Potrebna dela bodo lahko opravili tudi s pomočjo sredstev, ki jih je italijanska nogometna zveza napovedala za ureditev manjših nogometnih igrišč. V tem pogledu je bil že sestavljen zadevni načrt, ki ga sedaj proučujejo občinski tehnični organi.
Poleg tega je svetovalec Pahor poslal vprašanje tudi odborniku za občinska industrijska podjetja s predlogom, naj bi premaknili na drugo mesto dve postajališči filovi-je st. 17 v Ul. A. Valerio. Odbornik mu je odgovoril, da je bilo podjetje Acegat že pooblaščeno, da postavi novo postajališče kot ga predlaga svetovalec.
nejše, je bila tudi blagajna vedno prazna. Kar je prihajalo vanjo je komaj zadostovalo, da je mašil, in še to za silo, vrzeli, ki so nastajale zaradi dolgov. Ko ni bilo več rešitve iz stiske, se je Hauser domislil na izdajo menic. Upal je, da se bo položaj izboljšal in zato je prepričal hčer, da mu je šla ha roko. Toda nekatere menice so šle v protest in imena podpisnikov so se pojavila v časopisu «11 Traffi-co». S tem je padel v vodo sicer naiven Hauserjev načrt. Začele so prihajati prijave in policija je uvedla preiskavo, med katero je ugotovila, da je mož izdajal, vedno seveda pod lažnimi imeni, vsak mesec vrsto menic za približno 10 milijonov Ur. Hauser se je tako znašel s približno 200 milijoni pasive in ker so s prodajo njegovega pre- j moženja vnovčili le 35 milijonov, jih je mož imel na vesti še približno 160.
Medtem ko so med prvo razpravo obsodili Hauserja in njegovo hčer na 3 leta zapora in 140.000 lir globe, so Colonija in Celia oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Glavnima obtožencema so sodniki pomi-
port Commission Je prevzel pod svojo jurisdikcijo tudi avtoprevoznika podjetja, ki so se ukvarjala s prevažanjem potnikov in blaga na velike razdalje, upravljanje tako obsežnega aparata pa je znatno oviralo proces izboljševanja prevozniških storitev.
Ko so leta 1951 priSli na vlado konservativci, je država ponovno delno odstopila zasebnikom področje prevozniških storitev v cestnem prometu: od 40.000 avtoprevozniških organizacij pa jih 15.000 ni našlo podjetnikov, ki bi jih ponovno prevzeli od javne uprave, tako da je morala država hočeš nočeš še naprej opravljati vlogo javnega vektorja. Železnice pa so ostale kar naprej v državni režiji. Ker pa področje prevozništva še vedno ni bilo primerno urejeno, je vlada leta 1962 izdala zakon z naslovom Transport Act, ki je odpravil B.T.C. in na novo preuredil zakonodajo: najvažnejši sklep v okviru Transport Act je pomenilo priznanje popolne svobode železnici kar se tiče tarifne politike. Tudi sedanja laburistična vlada ni povsem zadovoljna z razvojem dejavnosti na področju prevozov in skuša uskladiti cesto in železnico z novim pravilnikom in novim nadzorstvenim organom (National Freight Organisation), ki pripravlja med drugim vrsto kombinacij med cestnim in železniškim transportom s pomočjo tako imenovanih liner-trains, kompozicij za prevažanje kontajnerjev na srednje in velike razdalje.
Kar zadeva tehnično plat razvoja angleških prevozov, je govornik omenil, da so v Angliji leta 1963 sprejeli obsežen načrt za modernizacijo železnic (Plan Beeching), medtem ko je bil za speljavo in modernizacijo primerne cestne mreže na Otokih že leta 1909 postavljen poseben «Fonds Routiern. Glede na to, da živi že od nekdaj na Angleškem velika večina prebivalstva v velikih mestih, je bilo treba misliti tudi na posebne zahteve, ki se iz tega porajajo, in je bil zato leta 1947 izglasovan Town and Coutnry Planning Act. Kljub vsem tem posegom pa ni danes mogoče trditi, da bila vsa vprašanja s področja prevozov na Angleškem povsem zadovoljivo rešena.
Na koncu svoje intervencije, le prof. Despicht nakazal stične točke med Anglijo in EGS na področju prevozov: mednarodno sodelovanje na tem področju, je poudaril, ni odvisno od tega, ali bo Anglija pristopila k Evropski skupnosti ali ne. Anglija sodeluje z evropskimi državami v tem pogledu že od nekdaj, poleg tega se je pred kratkim sporazumela s Francijo za speljavo predora pod Ro-kavskim prelivom ter je tudi drugimi državami na Celini podpisala vrsto bilateralnih sporazumov za skupno opravljanje določenih prevoznih storitev. V prihodnje se bo to mednarodno sodelovanje nujno še globlje razvijalo, in pri tem bo Anglija lahko uspešno nudila svojim partnerjem dragocene izkušnje zlasti s področja prevozov s pomočjo kontajnerjev. Tehtno besedo bo Anglija lahko vedno spregovorila tudi o problemih, ki zadevajo urejanje prometa v velikih obljudenih centrih, dalje usklajevanje investicij v razne oblike prevozov: skratka Anglija v tem pogledu lahko nudi veliko dragocenih izkušenj vsem, ki so pripravljeni sodelovati z njo in ustvariti skupno zakladnico tehničnih izkušenj, in ki so kakor ona mnenja, da postaja sčasoma prav zaradi razvoja prometnih dejavnosti vsa Evropa le zelo majhen privesek Evrazije.
slikami in diapozitivi, je zaključil z orisom nekaterih najnovejših tehnik izvajanja umetnega dihanja.
Na koncu so še predvajali ameriški film «Pulse of Life n (Utripanje življenja).
Vpisovanje v šolo Glasbene malice
Vpisovanje bo od 1. do 9. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice v Ulici Ruggero Manna št. 29.
V Gorici bo vpisovanje v pisarni SPZ v Ulici Ascoli št.'1.
Vpisovanje v podružnicah bo v dnevih, ki bodo objavljeni v časopisu.
Pouk se prične 11. septembra za glavne in stranske predmete. Pouk solo petja se prične 18. septembra.
Ravnateljstvo
Ljudska prosveta
PD France Prešeren iz Boljunca obvešča pevke In pevce, da bo danes 25. t.m. ob 21. uri prva redna va. ja po počitnicah. Priporočamo točnost in udeležbo zaradi bližnjega na. stopa.
Odbor
Poletne prireditve
Mlramarskl park. Predstave «Lučl <n zvoki«. Danes ob 21. url «Der Kai-sertraum von Mlramare« v nemščini, ob 22. url »Masslmlllano e Car lotta» v Italijanščini.
Avtobus «M» z zvezo v Barkovljah s tramvajem št. «6».
Kino
Včeraj ob 4.30 je v ortopedskem oddelku umrl 80-letni upokojenec Marco Bexa iz Ul. Matteottt 9, ki je bil zaradi zloma kolčnega sklepa leve stegnenice v bolnišnici od 14. t.m. Mož sl Je poškodbo povzročil nedaleč od obmejnega bloka pri Repentabru med nabiranjem lešnikov na drevesu, s katerega je padel.
iostili 2 leti zapora in celotno denarno kazen, a so ju obsodili na povrnitev škode upnikom (enemu 6.5 milijona, drugemu pa 1.750.000 lir) ter seveda tudi na plačilo sodnih stroškov in stroškov zasebne stranke.
Proti razsodbi sta vložila pritožbo tako obramba kot tudi tožilec. O tej so razpravljali ,pred prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Mayer, zap. Magliacca, obramba Kostoris in Stradella, zas. stranka Catalan), ki je znižalo Hauserjema kazen na 2 leti in 8 mesecev zapora in 120.000 lir globe, a ju je obsodilo na ponovno plačilo stroškov zasebni stranki. Ker pomilostitev dveh let in celotne globe še vedno velja in ker sta oče in hči že presedela ostali del zaporne kazni, so sodniki odredili njuno izpustitev iz zapora. Tako se ie Hauser, prav gotovo bolj reven kot pred dolgimi leti, znašel vendarle na svobodi.
Zastrupitev s hrano
S prognozo okrevanju v 8 dneh r včeraj sprejeli na IV. zdravniškem oddelku 20-letnega Gualtie-ra Barba iz Ul. Matteotti 3, ’ a-teremu so ugotovili znake zastrup-llenja s hrano. Barbo Je izjavil, da Je za večerjo zavžll testenine ki jih Je polil s paradižnikovo mezgo, ki sl Jo Je dan prej sam pripravil.
Poučno predavanje o pomoči utopljencem
Včeraj zvečer je urad pokrajinskega zdravnika s sodelovanjem pristaniškega poveljstva, ustanove Enpi ter združenih bolnišnic priredil v veliki sejni dvorani glavne bolnišnice zanimivo predavanje o prvi pomoči utopljencem, ki so se ga udeležili predvsem številni ko-pališflniki, mornarji pravkar prispelih vojnih ladij, vzgojiteljice v počitniških kolonijaih ter drugi.
Predavanje je vodil primarij oddelka za anestezijo tržaške bolnišnice dr. Zaffiri, ki je takoj v začetku dejal, da prinašajo časopisne kronike v naši državi vsako poletje vedno več smrtnih primerov zaradi utopitve. Ce pomislimo, da Je pri nas vsako poletje okoli 1500 takih primerov, moramo pripisati glavno krivdo mladim kopalcem, ki s svojo nepremišljenostjo kršijo najosnovnejše previdnostne predpise.
Nato Je prešel na razne tehnike izvajanja umetnega dihanja utopljencem, med katere moramo v prvi vrsti prištevati znano vdihavanje zraku v utopljenčeva usta ter vzporedno izdihavanje. Zelo u-spešno se Je tudi Izkazala zunanja srčna masaža, ki sloni na pritiskanju z obema rokama na po-nesrečenčeve prsi odnosno na srce. Zelo važno pa je, je poudaril dr. Zaffiri, da reševalec ne izgublja preveč časa pri reševanju, kajti vsaka minuta je dragocena in pomeni za prizadetega življenje ali smrt. Nadalje Je predavatelj izrazil potrebo po čimvečjl izučenosU na področju izvajanja umetnega dihanja, saj Je dolžnost vsakega posameznika, da pomaga svojemu bližnjemu.
Svoje nadvse zanimivo predav i-nje, ki ga Je ponazoril s številnimi
Nazionale 16.30 «Un amore« Crnobeli film. Rossano Brazzi, Agnes Spaak. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16,00 «La spia del cappello verdeo Technicolor. Robert Vaughm, Jack Palance, Janet Leigh.
Fenice 16.00 «Non c’e pošto per 1 vi. gliacchi« Technicolor. Cad Everett, Marilin Devin, Bobby Trup.
Eden 16.00 VVailt Disney: «Winny Puh, Porsetto goloso«. Nato: «Deserto che vive» Technicolor.
Grattaclelo 16.30 «Qualcuno ha tradl-to« Elsa Martlnelll, Robert VVeber, Marino Berti. Prepovedano mladini pod 14, letom.
Rltz (Ulica ban francesco štev. 10) 16.00 «11 marchio di Kriminala Technicolor. Helga Line, Andre Bosic, Frank Oliver.
Alabarda 16.00 «Gioventu bruciata« Technicolor. James Dean, Natalie VVood. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Filodrammatico 16.30 «11 pelo nel mori-do» Technicolor. Sexy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «M.M.M. 83» Technlco. lor. F. Beir, A.M. Pierangeli.
Cristallo 17.00 «La signora omlcldi« Technicolor. Alec Guiness, Cecil Parker, Peter Sellers.
Capitol 16.00 «Mat Helm non perdona» Technicolor. Dean Martin, Karl Me. yer, Ann Margareto.
Garibaldi 16.30 «Toto di notte numero uno» Technicolor. Toto in Macario. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «11 principe di Donegal« Technicolor.
Astoria 16.00 «Ulisse» Technicolor. — Kirk Douglas, Silvana Mangano, Anthony Quinn. Letne cene 100 lir
Impero 17.00 «G1I uccelll della notte« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 Stanlio in Olio v izredno zabavnem filmu: «Noi slamo zinga. relJl» Crnobeli film.
Vittorio Veneto 17.00 «5 tombe per un medium« Crnobeli film. Marilin Mltchvvedl, W alt er Brand. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 »Agente Hur» Technicolor. Mark Ritman, Barbara Buke.
Abbazla 16.00 «1 due fuorilegge« Čr-nobell film. Burt Lancaster, Ivon-ne de Carlo. ubitimi kiimu
Satellite (Borgo San Serglo, avt. 21, fil. 19, 20) Blagajna ob 20. uri. Začetek ob 20.30 «Insieme a Parlgi« Technicolor. WiHiam Holden, Au-drey Hepburn.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje Sole «1(0 Gruden« v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča u-čenče, da se pričnejo popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismeno nalog« iz italijanščine. Razpored izpitov J« razviden z oglasne deske.
* * •
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v Jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1966-67 dne 1. septembra 1967 ob 8.36 s pismenim izpitom iz slovenščine.
• • •
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 rine 14. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
* * *
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• • •
Vpisovanje za šolsko leto 1967-6*
v Državni trgovski tehnični zavod «21ga Zois« s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 1» vsak dan od 10. do 12. ure.
• • •
Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpisovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev. * * •
Šolsko skrbništvo sporoča, da te na oglasnih deskah šolskih nadzor-ništev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3, zakona z dne 25. julija 1966, št. 574.	*	• •
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorslno 8, obvešča. da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967, ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
• * *
Šolsko skrbništvo sporoča, da so na uradni deski od 16. do 25 avgusta t.l. v Ulici Dura D’Aosta 4, lestvice s končnim izidom učiteljskega posebnega natečaja za slovenske šole na tržaškem ozemlju.
• * •
Vpisovanje v osnovno Solo za leto 1967-68 bo od 1. do 11. septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o-trocl, ki so rojeni 1961. leta. Tl morajo predložiti rojstni list m potrdilo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpisali v ostale razrede, bodo moralt predložiti zadnje šolsko spričevalo • * *
Ravnateljstvo državne srednje šol* s slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Ut. Caravaggio 4. obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8.30. Razpored Je objavljen na oglasni deski šole.	• • •
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra.
Popravni izpiti se pričnejo 1. septembra ob 1.30 po razporedu, ki J* objavljen na oglasni deski. Maturitet. ni popravni izpiti pa se pričnejo 1*-septembra.
Razna obvestila' \
V Prosvetnem domu na Opčinah bo v nedeljo, 27. avgusta od 16. »r« dalje LJUDSKA VESELICA za demokratičen tisk. Nastopajo: pevska zbora Lipa z Bazovice in Vesna i* Sv. Križa ter kvintet iz Podlonjerja-Zvečer ples. Posloval bo dobro založen bife. V soboto, 26. avg. od 20. ure dalje mladinski ples. Igrali bodo »The Robles«.
Sekcija KPI Opčine
& i>1
Slovensko planinsko društvo Tr*‘
organizira 10, sept. t.l. Izlet na Jezersko. kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor Je dovolj priden, da n* bo lenaril na čudovitih tratah ob Planšarskem Jezeru in se razgledovat po čudoviti panorami Kamniških AIP bo v 2 urah in po. lagodne hoje dosegel Češko kočo (1543 m) v amfiteatru Grintavcev, drznejši pa se bodo lahko povzpeli po zavarovani Kremžarjevi poti na Kočno (2539 m>-od koder bo pogled segal od Ljubljane do zelene Dravske doline.
Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
Janc na

predvaja danes, 25. t. m. ob 18. uri in 20.30 na prostem Total-scope film:

SPEHA
(POVELJSTVO OBUPANCEV)
Igrajo: BILL ROONEY, VIRGINIA SCOTT in drugi
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
Dne 24. avgusta 1967 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 7 oseb.
UMRLI SO: 59-letna Silvia Rocc por. Cecohlnl, 41-letnl Giullano Celi-goi, 85-letna Ida Maraspin vd. Rabu. sin, 7Lletnl Giuseppe Fornasari, 80-letnl Marco Baxa, 82-letna Maria Lui. gia Bergamas vd. Zuttlon, 78-letna Antonia Starec por. Maran.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Signo-ri, Trg Ospedale 8; Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7.
nočna služba lekarn <od 11.30 do 1.30)
Godina, Trg S. Glacomo 1; Grigo-ion, Alla Minerva, Trg S. Francesco l; Al Due Mori, Trg Unlta dTtalla 4; Nicoli. Ul. di Servola 80 (Skedenj).
Mali oglasi
RIMSKI profesor, sam, išče pošten žensko v starosti od 40 do 48 let gospodinjstvo in družbo. Plača P° v*' ljavnih predpisih. Popolnoma zagoto*] ljena dosmrtna preskrbljenost. P°nU.,] be na upravo lista, Ul. sv. Fran<-ška 20, do 10. septembra.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina po. Jo*eJ* Štruklja ob trldesetdnevnlcl nj** ve smrti daruje N N 50 000 lir za G1*J' beno matico.
SOŽALJE
S.d. Breg izreka svojemu °dDor (tiku Armandu Hrvatiču ob izg*1 dragega očeta Josipa iskreno **■ žaije.
PO KONFERENCI OLAS V PRESTOLNICI KUBE
Globoke načelne razlike o načinu borbe v deželah Latinske Amerike
Revolucionarji «po poklicu» so za «neposredno oboroženo borbo»
Ob 40-letnici nasilnega razpusta mladinskih društev na Tržaškem
CIUDAD MEXICO, avgusta. — Prvi konferenci solidarnosti narodov Latinske Amerike (OLAS) ni uspelo v Havani solidarno zaključiti svoje delo. Namesto soglasja Je bil zadnji dan posvečen preštevanju glasov. In kljub temu je v svojem zaključnem govoru kubanski premier Fidel Castro ocenil rezultate konference OLAS kot «veliko ideološko zmago« nad tistimi, ki so, kot je rekel, nameravali revolucionarno gibanje na celini speljati s prave poti, to je od oborožene poti in edine alternative.
Po oceni organizatorjev je OLAS opravila pomembno delo. Sestav-•jen je bil stalni odbor, ki bo imel svoj sedež na Kubi in nalogo, da ((koordinira, vodi in spodbuja osvobodilno borbo narodov Latinske Amerike«, na temelju načel splošne deklaracije, ki proglaša oboroženo pot borbe za «osnovno pot«, kateri je trer.a Podrediti vse ostale oblike borbe.
Oborožena borba, gverila in kmečki upor so v Latinski Ameriki zelo popularni. Na področju “zelene celine« so nastale gverile že davno pred začetkom kubanske revolucije in te gverilske borbe so odraz splošnega nezadovoljstva posameznih plasti, celih razredov, pogosto širokih množic, ki žive v resnično težkih razmerah skoraj v vseh deželah celine. Zaradi tega vse vodilne revolucio-
a,Mniiiiifimiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiuiiiiiiiiiia
Poljska kinematografija
VARŠAVA, 24. —- Poljska filmska mdustrija se močno uveljavlja. Trenutno imajo 8 filmov že dokončanih, 3 dokončujejo, nadaljnji ■ so v delu. Nadalje so že izbrali ? novih del, ki jih bodo v kratkem začeli snemati, za 4 filme pa so se odločili, da jih bodo realizirali v prihodnji fazi.
V septembru bodo prvič prikazali kar 3 filme. Prvega bodo prikazali ob 28. obletnici druge svetovne vojne. Gre za film «Wester-Platte«, ki prikazuje junaštvo enota poljskih vojakov, ki so do zadnjega branili poljsko vojaško opo-pšče v pristanišču Gdansk v septembru 1939. leta.
Drugi je film «Jowita», ki so ga na festivalu v San Sebastjanu že nagradili za najboljšo režijo.
Tretji nosi naslov «Ves svet si Je podoben«. Gre za komični prikaz spora dveh kmečkih družin, ki sta se iz vzhodna Poljske preselili v sedanjo zahodno Poljsko.
name sile na južnoameriški celini, posebno pa komunistične stranke in delavske organizacije, v svojih programih predvidevajo revolucijo kot strateški cilj za prevzem oblasti.
Toda izkušnje mnogih gverilskih gibanj in različna stopnja družbenega in gospodarskega razvoja posameznih dežel so navedle mnoga gibanja in komunistične stranke, da si ogledajo tudi drugo plat, da namreč spoznajo potrebo po krepitvi političnega dela, dviganja zavesti množic, skratka ustvaritev pogojev za oboroženo borbo.
Kongres OLAS, pravzaprav njegova večina .gleda na stvari z drugačnimi očmi. Specifične okol-nosti v vsaki deželi in različni pogoji ne zmanjšujejo potrebe po enotni že kontinentalni taktiki in strategiji, kajti po oceni organizatorjev ((sovražnik je povsod isti«. Kljub formalni neodvisnosti so la-tinsko-ameriške države .razen Mehike — kot je rečeno v splošni deklaraciji — pod popolno nadvlado ZDA in vse vlade teh dežel, vojaške junte kot tudi izvoljena vlade, so sodelavci v tej imperialistični nadvladi. Nasproti ((kontinentalni ameriški strategiji za nadvlado nad Latinsko Ameriko« mora OLAS sedaj izdelati ((kontinentalno strategijo za vse revolucio-nalno gibanje«.
Zaradi razlik, ki so se pokazale pri razdelitvi na ((revolucionarje po poklicu« in ((revolucionarje po ideologiji«, je prišlo do spora glede ocene vodilne vloge komunističnih strank. Za večino v Havani nobena partija nima pravice na vodilno vlogo, če ne sodeluje v gverili. Gverilska gibanja so — je pojasnil Fidel Castro — avantgarda, partije pa se morajo postaviti na čelo borbe, da bi jim dale proletarski značaj in preprečile, da bi se gverilske borbe ne spremenile v kmečke upore.
Ni zato nič čudnega, da so tako globoke načelne razlike glede metod in poti borbe privedle na konferenco OLAS ne samo dejanske delegate različnih gibanj, gveril in partij, pač pa tudi neznane ljudi raznih frakcij in tudi odkrite provokaterje. štiri komunistične stranke (venezuelska, argentinska, brazilska in akvadorska) niso sploh prišle na zborovanje v Havano, delegacije enajstih komunističnih strank pa se je znašlo v
manjšini v lastnih nacionalnih delegacijah, ki so bile ((Okrepljene« z delegati iz drugih ((revolucionarnih gibanj«. Tribuna OLAS Je zaradi tega dala dokaj nenavadno sliko. Z nje so se namreč izmenoma slišale trezne besede real-■ nosti, globoke analize zapletenih problemov celine in tudi pogoste napovedi o pripravah za ((neposredno oboroženo akcijo«.
Zdi se morda protislovno, toda takšen potek razprave je dal novih argumentov in večjega poleta prav tistim silam, ki skušajo potlačiti vsak revolucionarni proces na tej oelini. Zaradi dejstva, da se je konferenca vršila v Havani, so praktično vsi uradni krogi a-meriške celine — razen Mehike in Čila — obtožili Kubo, da ((organizira celinsko subverzivno dejavnost« in «skuša izvažati revolucijo«.
Te grožje so bile uperjene proti Kubi, ki bo že prihodnji mesec ponovno predmet razprav v organizaciji ameriških držav (OAD), kjer bodo predlagali ((kolektivne represivne ukrepe«. Neposredne
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Lahka glasba -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Ansambel Russo - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Kam v nedeljo? - 18.00 Orkester Black in trobentač Calvert - 18.15 Umetnost - 18.30 Pianist G. Devetak -
19.00	Komorni zbor - 19.20 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport - 20.30 Gospodarstvo in delo - 20.45 Veseli utrinki - 21.00 Operna glasba
-	22.00 Zvočna paleta - 22.30 Jazz
-	23.00 Nežno in tiho.
Trst
12.05	Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Umberto Saba -13.45 Iz opere «Othello» - 14.20 Busonijeve skladbe.
Koper
7.30,	8.30, 12.30, 14.00, 14.30,
15.30,	16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -
9.30	Plošče - 10.00 Pod senčnikom
-	11.30 Pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 Turistična oddaja -
grožnje Kubi so izzvale med mnogimi, ki so se udeležili konference OLAS, nekakšno zadržanost v javnih polemikah in to zaradi občutka solidarnosti z edino socialistično deželo v Latinski Ameriki ((Poklicni« revolucionarji — kot kažejo dokumenti, sprejeti z glasovi večine — pa niso pokazali iste zadržanosti. Nasprotno, poleg fronte proti ((domačim oligarhijam« in ameriškemu imperializmu, ki se gradi z gverilo in uod geslom o «dveh, treh ali več Viet-namih v Latinski Ameriki«, je bila odprta še nova fronta proti vsakomur na levici, ki odstopa od splošne linije oborožene borbe. ((Ideološka zmaga« na konferenci, kot je rekel tudi Fidel Castro, Je bila sprejeta kot zmaga nad ((tradicionalnimi komunističnimi partijami« v Latinski Ameriki in nad ((komunisti iz Evrope«, ki «svo]e zgrešene tako imenovane marksistične šablone skušajo vključiti tudi v razmere Latinske Amerike « ((Ideološka zmaga« OLAS v Havani Je torej — zmaga puške nad ideologijo.	B.	R.
14.40	Melodije - 15.00 Popularne skladbe - 16.00 Naša pesem - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Operna glasba - 18.15 Program pesmi -
18.40	Pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Harmonikar A. Rossi -
23.15	Kvartet Scott.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Čajkovski, Belli itd. - 10.05 in 11.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Orkestralna glasba - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Glasbena antologija - 17.15 Roman -
17.30	Neapeljske - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 20.20 Simf. koncert - 22.30 Ital. folklorna glasba
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35
Meseca avgusta in septembra. poteče 40 let, odkar je fašistični režim v malih časovnih presledkih razpustil še zadnja slovenska | in hrvaška društva na Primorskem in v Istri. Z razpustitvenimi odloki je fašizem prizadel še kakih 400 slovanskih društev. Izvzeto ni bilo prav nobeno, četudi je bilo najbolj nedolžnega verskega ali dobrodelnega značaja. S tem ukrepom pa je fašistično nasilno raznarodovanje doseglo prav nasprotno od tega kar je pričakovalo. Namesto izginotja slovenskega jezika, se je iz do tedaj vsaj teoretično oblastveno še dopuščenega društvenega delovanja rodilo novo našemu življu še neznano ilegalno življenje, ki je pritegnilo pod svoje okrilje predvsem mladino. Od tedaj dalje je vstala slovenska mladina m prvič v zgodovini slovenskega naroda nastopila z orožjem v roki v obrambo svojega narodnega obstoja. Ker je ta dogodek pomenil v našem narodnem dogajanju prelomnico z važnimi zgodovinskimi posledicami, je zaradi tega prav, da se ga spomnimo in da mu ob 40-letnici razpusta slovanskih društev v Primorju in v Istri posvetimo vso našo pozornost.
Slovenci na Primorskem smo imeli od narodnega preporoda sem zelo bujno razvito društveno življenje, saj Je že skoro vsaka vas imela bralno društvo ali čitalnico.
Glasbeni album - 10.00 Roman -11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Za prijatelje plošč -
15.15	T. Berganza in G. Becchi -
16.00	Rapsodija - 16.38 S transi-storjem na peščini - 20.00 Poje Joan Baez - 21.00 Lahka glasba -
21.40	Ples.
///. program
10.00	Brahms in Liszt - 11.00 Debussy, De Falla in Turina -12.20 Bachove skladbe - 13.00 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka R. Crespin - 15.10 Leov koncert -
15.30	Beriosova opera: «Beatrice ed Benedict» - 17.10 Mozartovi kvarteti - 18.30 Lahka glasba -
19.15	Koncert 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Umberto Saba.
Slovenija
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -
9.5	Operna matineja - 10.00 Pio-
Po številu društev Je zlasti prednjačil Trst, ki Je gojil poleg dramatike, petja, knjižnjičarstva in čitalničarstva tudi glasbo. Kulturno življenje Slovencev na Tržaškem je bilo tako pestro in razgibano, da se je lahko uspešno kosalo tudi z ljubljanskim.
Vse tako bohotno kulturno življenje primorskih Slovencev pa so Italijani, kakor hitro so zasedli te kraje, začeli na vse načine ovirati. Se pred prihodom fašizma na oblast so zažgali številne Narodne domove in razdejali sedeže znanih prosvetnih in gospodarskih ustanov. Vzporedno s tem pa so oblastva izdajala še take odredbe, s katerimi so skušale zadušiti vsako še tako skromno prosvetno delo. Ena izmed mnogih žaljivih hkrati pa tudi smešnih odredb je bila prepoved slovenskim učiteljem, da bi sodelovali v pevskih zborih, ker bi s tem one-čaščali ugled in veljavo svojega stanu.
Vse to ni moglo uničiti društvenega delovanja in dr. Čermelj v svoji knjigi ((Slovenci in Hrvatje pod Italijo« piše, da je v začetku leta 1924 še vedno delovalo kakih 400 društev, ki so bila včlanjena pri osrednjih organizacijah in sicer pri Prosveti v Trstu, pri Prosvetni zvezi in pri Zvezi prosvetnih društev v Gorici, medtem ko Je imel Ljudski oder nad 60 podružnic po vsej deželi. Ob-
nirski tednik - 10.30 Melodije -
11.15	Skladatelj S. Šantel - 11.35 B. Belan: «Privlačnost druge o-bale» - 12.00 Turistični napotki -12.20 V plesnem ritmu - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... -
15.05	Operete - 16.20 Napotki za turiste - 16.40 Zbori - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Koncert po željah - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razgledi - 19.45 Kulturni globus - 20.05 Glasbene razglednice - 21.10 Akademski bor - 21.40 Plesna glasba - 22.15 Oddaja o morju - 23.10 S festivala v Radencih - 24.05 G. Snyder: Pesmi.
Ital. televizija
18.15	Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Portret mesta: Cuneo -21.50 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Rdeči trikotnik - 22.05 Kulturne aktualnosti - 23.00 Konjske dirke.
Jug. televizija
19.45 Vizitka • 20.UO Iz cikla Mozaik kratkega filma - 20.40 Obzornik - 20.00 in 23.10 Dnevnik -21.38 Aida, ital. film.
stajala Je tudi Zveza telovadnih društev, ki je nasledila prejšnjega Sokola. Športni klubi, ki so bili številni posebno na Tržaškem, so bili včlanjeni v Športnem udruženju a mnoga mladinska društva, katerih delovanju so oblastva sledila še s posebno pozornostjo, so bila včlanjena v Zvezi mladinskih društev. In ker je bila v preteklosti in bo tudi v bodoče nosilec vsega narodnega življenja predvsem mladina, ker je le ta činitelj, ki ima v borbi za narodni obstoj odločujočo težo, je prav, da pogledamo prav v delo primorske slovenske mladine v času med obema vojnama.
Po ukinitvi avstrijskega društvenega zakona in uvedbi novega italijanskega, ki pa ni predvideval, kakor prejšnji avstrijski, potrditve društvenih pravil, se je ta u-godnost s pridom uporabljala z oživljanjem že razpuščenih društev ter z ustanavljanjem novih mladinskih in športnih društev zlasti na Tržaškem. Prostor ne dopušča, da bi podrobneje govorili o ciljih zlasti mladinskih društev, omenjeno naj bo le, da so le-ta na odličen način nadomestila starejša in marsikje iz umljivih razlogov k molku obsojena društva, ker so jim bila po tašistič-nih škvadristih uničena prosvetna ognjišča. Mladinska društva so v svoji sredi zbirala mladino, ki so jo na njenih rednih tedenskih društvenih sestankih, predavanjih in prireditvah usmerjala v brez-kopromisni boj za njen narodni obstoj. Pri vsem tem pa mladini čestokrat niso bili niti nujno potrebni društveni prostori. Ko so jim bili ti uničeni ,je mladina nadaljevala svoje redno delo kar na prostem, kakor je bil to primer z izobraževalnim krožkom «Ob-zor« pri Sv. M. M. Zg., z mladinskim društvom Sv. Ivan pri Sv. Ivanu ter z mladinskim društvom «Zora» v Rojanu, ki je nasledilo že leto prej oblastveno razpuščeno mladinsko društvo »Zarja«. Mladinska društva, katerih je bilo v času oblastvenih razpustov 19, so bila še edina, ki so v nemogočih in tveganih razmerah reševala na uspešen način problematiko slovenskega narodnega obstoja na Tržaškem.
V začetku leta 1926 Je fašistično časopisje sprožilo novo gonjo proti vsemu, kar ni bilo italijanskega. Naš še izhajajoči tisk je bil tih. Saj je bil podvržen najstrožji cenzuri in zadostovala je le ena beseda v obrambo naših pravic, da je bil zaplenjen, ali pa opominjan oziroma posvarjen njegov odgovorni urednik, ki je bil pri drugem opominu suspendiran,1 kar je pomenilo, da je bil tudi
časopis ukinjen, ker brez odgovor- i nega urednika po zakonu časopis ni mogel izhajati. Prošnje za imenovanje predlaganega novega urednika pa je prefektura stalno odbijala z utemeljitvijo, da je časopis usmerjen «protinacionalno». Najbolj kričeče in ogabne krivice je naše časopisje beležilo le še kot kroniko, ker se niti z besedico ni moglo zavzeti v obrambo naših narodnih pravic.
V takem vzdušju so 12. 6. 1927 imeli v Trstu zasedanje pokrajinski fašistični tajniki obmejnih provinc Trsta, Gorice in Vidma, Pulja, Reke ter Dalmacije. Ti tajniki, ki se niti zavedali niso ,da jim Je mnogim priimek	slovanskega	po-	j
rekla, so ugotovili, da mora biti po devetih letih	priključitve	ob-	'I
mejnih provinc Italiji, po devetih j letih sejanja divjega sovraštva do 'j vsega ,kar je slovanskega, po devetih letih požiganja in ropanja,	|
poniževanja in preganjanja, končno vendarle enkrat konec njihovi ((velikodušnosti in strpnosti«. Takrat je kot komentar k temu sestanku priobčilo	pokrajinsko	gla-
silo fašistične stranke «11 Popolo di Trieste« med drugim tudi naslednje:
«... I maestri slavi, 1 preti slavi, i circoli di cultura slavi ecc., so-no tali anacronismi e controsensi in una regione annessa da ben nove anni e dove non esiste una classe intellettuale slava, da indur-re a porre un freno immediato alla nostra longanimitš e tolle-ranza«. — Slovanski učitelji, slovanski duhovniki, slovanska društva itd. so taki anahronizmi in nesmisli v deželi, ki je bila pri- ( ključena pred nič manj kakor devetimi leti in v kateri ni nobenega slovanskega razreda izobražencev, da je potrebno takoj zavreti našo velikodušnost in strpnost. — MILKO ŠKRAP (Nadaljevanje sledi)
Film o arabski borbi
NEW YORK, 24. - Ameriški filmski producent Saul David namerava napraviti film «0 osvobodilnem gibanju Arabcev v borbi proti francoskemu kolonializmu». Film se bo snemal v Tangerju in bo tudi obravnaval dogajanja v	(
tem mestu po romanu *The image makers» pisatelja Bernarda Drye-ra.
Kaže, kot bi bil Saul David zaljubljen v Srednji vzhod, kajti pravi, da bo spravil na filmsko plat-	1
no tudi delo *The spy in Dama-	1
scus» ameriškega pisatelja Bena Dana. Delo obravnava zgodbo znanega izraelskega vohuna Elije Cohena, ki so ga Sirijci odkrili in	\
pred dvema letoma umorili.
jjijUiUiiniiaiiSiiSni:a:a:aauBHIWinan;;iU:S:i3ilaiS|Snnli;:i;Un;:;::ini:;HžlE;;ili:iii:iinniniaaiin:nSliffi^^	!-in!!iiilicj3j!!ILl!:H--»?!jI!j!!!-!!-----nj!:-----jj-ii^;;;-j-jjntjj-ji??-ji..............................................
V SOLSKIH PROSTORIH V UL. CROCE
V Gorici se nadaljuje natečaj za stalna učiteljska mesta
38 kandidatov za 33 službenih mest goriškega staleža slovenskih osnovnih šol
V šolskih prostorih v Ul. Croce ▼ Gorici se nadaljuje izpraševanje kandidatov za stalna učiteljska službena mesta na slovenskih šolah goriške pokrajine. Komisija je začela z delom v ponedeljek ter bo predvidoma do prihodnje srede zaključila izpraševanje, nakar se bo sestajala za ocenjevanje kandidatov. Komisiji predseduje prof. Lavra Abram iz Vrsta, sestavljajo pa je prof. Janko Jež iz Trsta, prof. Egidij Košuta iz Trsta, prof. Federico Lebani iz Gorice in učiteljica Ljudmila Dovgan iz Gorice; tajniške posle opravlja dr. Pie-tro Galli, uslužbenec goriškega šolskega nadzomištva.
Komisija je prejela 43 prošenj, sprejeli so jih 38, o petih pa se mora izreči ministrstvo. Po zakonu je na r.lovenskih osnovnih šolah na Goriškem 29 stalnih službenih mest in 4 dopolnilna (so-pranumero), tako da znaša stalež 33 službenih mest, kolikor jih potrebujejo slovenske osnovne šole za redno poslovanje, nadomeščanje oboleUh službenih moči in podobno.
Komisija deluje samo v dopoldanskih urah. Vprašanja, ki jih zastavljajo njeni člani, zadevajo najrazličnejša področja udejstvovanja šolnika v njegovem službenem okolju kakor tudi v družbi. Odgovarjali so na vprašanja o postopku, ki ga morajo opraviti v primeru obolelosti otroka, s kakšnimi sredstvi se razkužijo šolska poslopja in v kakšnih primerih. Zanimiva so bila vprašanja o otrokovi duševnosti in njegovem risarskem udejstvovanju, zlasti v obdobju tako imenovanega naivnega realizma.
Lik vzgojitelja? Kakšne so nje-
Gorica
VERDI. 17.15-22.: «La grande sfida a Scotland Yard». S. Granger In S. Hampshire. Angleški barvni film. Prepovedano mladini pod 14. leti.
CORSO. 17.: «La lunga marcia«. R. Hossein in M. Ronet. Franc. film.
MODERNISSIMO. 17 -22.: (tAssicu-rasi vergine«. Romina Power in Vittorio Caprioli. Italijanski kine-maskopski film v barvah.
CENTRALE. 17.30-21.30: «Divisione Folgore«, Fausto Tozzi. Italijanski črno-beli film.
VITTORIA. Danes zaprto. — Jutri «Bill il taciturno«. G. Eastman in Liana Orfel. Kinemaskopski ital. film. Mladini izpod 14. let prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR. 17.30-22.: «La donna che non sapeva amare». C. Baker. Barvni film.
AZZURRO. 18.-22.: «Un uomo nna donna«. J. Trintignan in A. Ai-mee. Barvni film.
PRINCIPE,- 18.-22.: «Gli Inesorabi-li». B. Lancaster. Kinemaskope barvni film.
K trnke
£XCELSIOR. 20.-22.: «100.000 dolla-rl al sole«. J. P. Belmondo. Barvni film.
RIO. Zaprt.
gove poglavitve značilnosti? Predvsem ljubezen do otrok, brez katere ni mogoče pristopati k njim si pridobiti njihove naklonjenosti ter jim odpreti pot v hrame znanja in učenosti.
Drugo vprašanje se je nanašalo na posebno nagnjenost, ki jo čutijo otroci do močnejših sošolcev in kako mora vzgojitelj ravnati s takimi skupinami, da si pridobi njihovo zaupanje.
«Clovek ne daje tistega kar zna, ampak tisto kar je«, je bila tema zanimivega pogovora med člar nom komisije in kandidatom, iz katerega smo povzeli, da je znanje lahko tudi brezpomemben fak-
tor v vzgoji, če vzgojitelj ni prežet s humanističnim odnosom do subjekta, s katerim ima opraviti.
Izpraševanja so se nadalje tikala učnih načrtov, njihovih izpopolnitev, datumov, ustavnega prava (kako se na primer izvoli predsednik republike) itd. Člani komisije so si kandidata «podajali» in pretresali njegovo znanje.
Kandidati, ki še niso prišli na vrsto, prihajajo vsak dan poslušat, kakšna vprašanja zastavljajo člani komisije. Skozi vse poletje so se pripravljali za natečaj, vendar jim more neposredni stik z realnostjo, ki jih čaka, nuditi koristne napotke za njihovo preizkušnjo.
Resolucija PSIUP o vojaških vajah
Občinski svetovalec PSIUP v Ronkah Rizzi je predložil resolucijo o manevrih NATO v naši deželi in kongresu rezervnih oficirjev NATO v Trstu. Vojaški manevri v naši deželi imajo zavoljo sedanjega zaostrenega mednarodnega položaja in zaradi dejstva, da se vršijo tik ob meji socialističnih držav, namen škodovati nestalnemu medne rodnemu miru in dobrim odnosom s sosednjimi državami. Podpisnik poudarja, da nas že tlačijo vojaške služnosti ter napadalna politika ZDA. Ne glede na negativno oceno NATO pa je kraj in čas vojaških vaj neprimeren tudi zavoljo sodelovanja Italije z najbolj nazadnjaškim delom evropskega zahoda.
«Občinski svet zato odločno obsoja takšno odločitev ter zahteva, da se prične stopati po takšni poti, ki nas bo ločila od imperialistične politike ZDA ter grške, španske, in portugalske reakcije, ki je sestavni del NATO.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuAi
VESTI IZ TRŽIČA
530milijonov potrebnih za gradnjo ljudskih hiš na kraškem področju
V ta namen bodo zaprosili za deželni prispevek . Sindikati zahtevajo pojasnila glede nameravane zapore tovarne SoIway
«10. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE*
Naš nogomet lahko računa na res solidne mladince
Med člani bo turnir po prihodnjem kolu že dobil svojo obliko Doberdobci zadovoljni za prvo mesto v lestvici za disciplinski pokal
Občinski odbor v Tržiču je na svoji zadnji seji v sredo zvečer začel s proučevanjem praktične izvedbe zakona 167 glede na ureditev področja za gradnjo ljudskih hiš. To področje obsega pobočje «La Rocca« in zadeven načrt je izdelal občinski tehnični urad. Osnovne naprave, ki naj bi jih po načrtu zgradili na tem kraju (ceste, kanalizacija, napeljava vode in elektrike itd.) bodo stale po prvih računih 530 milijonov lir. Za izvedbo tega načrta bodo zaprosili deželni prispevek ter bo predstavljal važno pridobitev za po-
spešitev ljudskih gradenj. Z njim bodo omogočili cenene gradnje tudi manj premožnim brezdomcem, ker jim bodo nudili gradbeno zemljišče po najnižji ceni in z vsemi potrebnimi služnostnimi napravami. O tem bodo razpravljali tudi na prihodnji seji občinskega sveta, ki je sklicana za 5. septembra.
Občinski odbor je pripravil turi nekatere druge probleme, ki bodo prišli na dnevni red za sejo občinskega sveta. Med njimi je tudi predlog, da bi na novem mestnem pokopališču postavili manjši spo-
niiiimiiimiiiiiiimmiimiiimmininimniiinMiiiiiimiimmiiiiii iiiiiiiiii iiiiiimimmmiiiiiiniii umi mn
IZGRADNJA AVTO CESTE GORICA-LJUBLJANA
Upoštevati interese italijanskih partnerjev
Predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher je obiskal predsednika Nove Gorice Milana Vižintina
DE2URNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Ul. Rabat-ta 18 — tel. 21-24.
TR2IC
Danes ves dan tn ponoči je odprta v Tržiču lekarna «San Nicolb« dr. Olivettija, Ul. 1. maja 94, telefon 73328.
RONKE
Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046.
Predvčerajšnjim je obiskal Nevo Gorico predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher. Razen o gospodarskih problemih v občini se je pogovarjal s predsednikom novogoriške občinske skupščine Milanom Vižintinom in drugimi osebnostmi tudi o bodoči avto cesti med Ljubljano in Italijo. Predsednik Vižintin je seznanil gosta z deli na cesti Villesse — Gorica ter njenim predvidenim priključkom na jugoslovansko mejo. Predsednik slovenske skupščine je z zanimanjem spremljal izvajanja ter izjavil, da je treba zamisel o gradnji nove ceste čez slovensko ozemlje uresničiti. Poudaril je, da je treba ob tem upoštevati tudi Interese in želje italijanskih partnerjev, ki so pokazali pripravljenost, da bi pomagali sodelovati pri financiranju gradnje.
Občinska seja v Števerjanu
števerjanski župan Klanjšček je sklical občinske svetovalce na sejo, ki je določena za torek 29. t.m. ob 21. uri.
Na seji bodo pregledali in odobrili občinski obračun za leto 1966, izvolili bodo nov odbor materinske posvetovalnice (ONMI) ter imenovali občinskega zastopnika v
odbor šolskega patronata. Na dnevnem redu je tudi podaljšanje začasne namestitve nekega občinskega uradnika. Pod točko razno pa se bodo svetovalci pogovorili še o raznih drugih občinskih zadevah, ki so dozorele v času od zadnje seje.
S tem bo tudi občinska uprava po poletnih počitnicah začela z rednim delom m reševanjem problemov, ki se tudi po manjših podeželskih občinah kaj kmalu naberejo.
menik civilnim deportirancem iz obdobja 1940-47, ki naj bi ga odkrili dne 16. septembra.
Razpravljali so tudi o pripravah za konferenco o problemih bolnišnic, ki bo prihodnji mesec v Tržiču. Organizacijske priprave so poverili odborniku Fragiacomu.
Na okrajnem sedežu CISL v Tržiču so imeli posvetovanje predstavnikov kemičnih sindikatov CISL in CGIL, na katerem so proučili bodoče izglede za delo v tovarni SoIway v Tržiču. Krožijo namreč govorice, da bodo v kratkem to tovarno zaprli.
Da bi izvideli kaj bolj točnega
0	zadevi, so sindikalni predstavniki sklenili obrniti se na zvezo in-dustrijcev s predlogom za sestanek, ki naj bi ga sklicali v ta namen v najkrajšem času. Zelo verjetno bodo o tem razpravljali tudi na
1	•ihodnji seji Minskega sveta. Povod za vznemirjenje naj bi dale izjave predstavnikov osrednjega vodstva te industrijske družbe, ki ima svoj sedež v Belgiji, ko so prišli na ogled v tržiško tovarno. Izjave o nameravani zapori naj bi dali ti predstavniki tudi tržiške-mu županu Roi.ianiju, ob priliki njihovega obiska na županstvu.
Cim bodo sindikati zbrali toč-nejše podatke, bodo podvzeli potrebne korake za zaščito koristi delavcev, ki so zaposleni v tej tovarni.
V Gorici je umrla Zora Brezigar
Po kratki bolezni je v sredo popoldne ob 14.30 umrla v goriški civilni bolnišnici 58-letna Zora Brezigar, soproga znanega goriškega trgovca in bivšega prosvetnega delavca Marija Brezigarja. Pogreb bo danes ob 8.30 dopoldne iz mrtvašnice civilne bolnišnice na Placuto in od tam na mestno pokopaliče.
Pokojnica je bila iz Koprive na Krasu ter Se je po poroki preselila v Gorico. Bila je zavedna in skromna slovenska žena, ki jo bodo znanci in prijatelji ohranili v lepem spominu. Soprogu Mariju izrekamo ob tej izgubi naše iskreno sožalje.
Popravni izpiti na osnovnih šolah
Didaktično ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol sporoča, da se bodo popravni izpiti čez 2. in 5. razred osnovnih šol na Goriškem začeli 1. septembra.
če članski turnir ni potekal ravno v največjem športnem duhu itd., so nasprotno mladinci pokazali res vzorno resnost, saj nismo zabeležili v prvem kolu niti ene izključitve. Opominov pa je bilo neznatno (3), in to v dveh tekmah. Torej — vzorno vedenje!
S športnostjo je «prlšla» tudi lepa in tehnično veljavna igra. Predvsem mladinci Kontovela so presenetili, saj so dali neizkušenim nogometašem Cankarja kar devet golov in so poleg tega prikazali v več presledkih solidne akcije, ki jih Je prva linija inteligentno zgradila. Med Kontoveld nas je zlasti presenetil Ukmar, ki je organiziral igro svojih, poleg tega pa se je uveljavil tudi kot strelec. Peter Starc pa je bil izredno nevaren pred vrati. Na sredini igrišča pa je Rebula opravil več kot solidno delo, tako da je celotna ekipa dobila svojo fiziognomijo in lahko realno upa tudi na končno zmago.
Seveda, če ne bo Kontovelu prekrižalo račune močno moštvo Brega, ki je favorit turnirja. Brežani se bodo v nedeljo spoprijeli z Vesno, ki je v nedeljo s težavo odpravila najmlajše Brega, in zato res ne vidimo možnosti, da bodo Križani lahko ustavili Breg A, ki si je v prvenstvu nabral že precejšnjo izkušnjo.
Torej na papirju je predviden finale med Kontovelom in Bregom A.
• • •
člani pa se vestno pripravljajo za drugi zavrtljaj, ki bo na sporedu v nedeljo. Union — Gaja, Kon-tovel — Škamperle in Repen — Prosek: te so tekme prihodnjega sporeda, ki obeta veliko privlačnosti in zanimanja.
Posebno pa mika ekipe lestvica za disciplinski pokal. Važnost te
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiaimiiiiiiiiii
Dr. Tripani v Gradežu
V preteklih dneh je deželni odbornik za finance dr. Tripani obiskal v Gradežu civilno bolnišnico, kjer so v teku razširjevalna in iz-boljševalna dela tudi po zaslugi prispevkov, ki jih je dala dežela. Dr. Tripani Je obiskal tudi zavetišče Luigi Rizzo, kjer so ga seznanili s potrebami, da bi zavetišče postalo bolj racionalno. V prihodnjih dneh si bo odbornik ogledal še rovi dom počitka v Gradežu, za katerega izpopolnitev je dežela odobrila 8 milijonov lir prispevka.
V Pevmi so našli še dve granati
Ko je predvčerajšnjim traktorist Anton Franco oral neko njivo pri Pevmi, je opazil konice dveh granat, ki sta moleli iz Zemlje. Ne ta bi se pomišljal je kar bos tekel obvestit karabinjerje iz Podgore, ki so takoj razpostavili svarilne znake ter zavarovali nevarno področje. Ugotovili so, da sta bili granati kal. 105 in 75 še iz časov prve svetovne vojne ter še dobri. Včeraj so prišli minerji iz Trsta, ki so granati odpeljali in razstrelili.
lestvice je morda še večja od same končne zmage In predvsem i-gralci Repna resno mislijo na osvojitev disciplinskega pokala, ki jim je lani za las ušel. Trenutno so na vrhu lestvice Doberdobci, ki so bili na igrišču res vzorni. Nekateri navijači pa so pokvarili vse. Vsekakor so se doberdobski navijači pohvalno izrazili glede korektnosti in športnosti svojih igralcev.
PRIJATELJSKA TEKMA
Sežanci z lahkoto proti borovcem
PARTIZAN — BOR 70:45 (27:20)
Partizan (Sežana): žagar 13, Ber-netič 6, Žigon 18, Tavčar 4, Grmek 9, Danev, Uršič 12, Jerina 8.
Bor: Kralj 8, Zavadlal 12, Livio in Sandi Pertot, štokelj, Kodrič, Ambrožič 3, Starc in Lakovič 22.
Včeraj so Borovi košarkarji v Sežani odigrali prijateljsko tekmo s peterko Partizana, ki je s precejšnjo razliko v točkah odpravila okrnjeno postavo plavih. Končni rezultat je namreč bil 70:45 v korist domačinov, ki so predvsem v drugem delu igre praktično nadoknadili požrtvovalne borovce. V vrstah Bora je tokrat manjkalo več standardnih igralcev kot Savo Spacal, Ru-dež, Košuta itd., ki so zaposleni z učenjem. Zato so plavi nastopili z nekaterimi naraščajniki, ki logično niso nadoknadili velikih vrzeli ekipe. Pač neizkušeni so. Vsekakor pa je bilo včerajšnje srečanje res koristna izkušnja za vse najmlajše, ki bodo že letos nastopili na mestnem prvenstvu.
Sežanski košarkarji s svoje strani se niso povsem potrudili, da so lahko odpravili okrnjene borovce. Poleg tega je plavim v drugem polčasu tudi sapa zmanjkala in domačini so se lahko enostavno spreha-
jali po igrišču.
Vsekakor soliden trening za obe peterki in predvsem za Sežano, ki bo v nedeljo nastopila na turnirju v Lignanu.	—edson—
SAN FRANCISCO, 24. — Portugalska enajsterica Benfice in argentinska postava Boca Juniorja sta neodločeno zaključili prijateljsko srečanje v San Franciscu. Končni rezultat je bil namreč 1:1, prvi polčas pa se je zaključil brez zadetkov.
Tekmi je prisostvovalo 15.000 gledalcev.
• * *
SIENA, 24. — V prijateljski tekmi je enajsterica Napolija premagala Sieno z rezultatom 2:0. Oba gola za Napold je dal Altafini.
KOLESARSTVO
Svetovno prvenstvo v Amsterdamu brez presenečenj
AMSTERDAM, 24. — V zasledovalni vožnji amaterjev so se za polfinale uvrstili naslednji kolesarji:
Bongers (Niz.) — DUjsma (Avstr.)
Frey (Niz.) — Daler (Ceh.)
V hitrostni vožnji amaterjev pa so se za četrtfinale uvrstili naslednji kolesarji:
Morelon (Fr.), Trentin (Fr.), Phakadze (SZ), Borghetti (It.). Gibbon (Trinldad), Van Lanker (Bel.), Schoefer (ZN), Marx (J-Afrika), Johnson (Avstr.), Tselo-valnikov (SZ), Turrinl (It.), Kuči-rer (Čeh.) in Agopov (SZ).
Mediteranske igre
TUNISI, 24. — Na »Mediteranskih igrah« bodo Italijani nastopili v naslednjih disciplinah, v oklepaju število predstavnikov: atletika (37), nogomet (19), kolesarstvo (6), telovadba (16), plavanje (16 - 6 žensk), košarka (12), vaterpolo (11), odbojka (12), boks (10), dviganje uteži (7), sabljanje (4) in skoki v vodo (3).
uiiiiiiiiiHiiniiiiiimiiiiiinimuiiiiiniHiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiifiH
NEURADNO SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO
Jugoslovani prvi v skokih s 1.500 m
Čehinje «padale» brez padala Danes skoki na cilj na morju
PORTOROŽ, 24. — Končno uspeh , tanija, Švica ter ostale. V ženski
jugoslovanske ekipe! V tretji disciplini tekmovanja za V. Jadran Cup so jugoslovanski padalci prepričljivo zmagali v skupinskih skokih z višine 1.500 m na cilj. V prvi seriji skokov, ki so jo izvedli že včeraj, so se uvrstili na prvo mesto, danes zjutraj so v drugi seriji bili drugi takoj za belgijsko mednarodno ekipo, v tretji seriji pa so ponovili uspeh iz prve ter tako zasedli prvo mesto v končni lestvici. Takoj za njimi se je uvrstila ekipa Francije, kateri sledijo Avstrija, V. Brl-
Gostišče ŠTERK	— Nova Gorica — Ajševica
	SOBOTA, 26. AVG. OB 20. URI (jug. čas)
	•GORIŠKA NOČ«
Igrajo AVSENIKI	
	Domače specialitete: postrvi, raki, piščanci,
	briška in vipavska vina.
OGNJEMET	VLJUDNO VABLJENI!
iiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU PRIPRA V ZA ŠPORTNE IGRE
Škamperle-Gaja 1:1
Enajsterici škamperla in Gaje skih prvakov. Za Jugoslavijo bo na-sta včeraj na igrišču »Prvi maj« stopila Olimpija iz Ljubljane, ki
odigrali trening tekmo, ki je bila zadnja preizkušnja pred nedeljskim zavrtljajem nogometnega turnirja Sšl. Srečanje se je neodločeno zaključilo, in sicer z 1:1. Prvi polčas pa so svetolvanski nogometaši zaključili z 1:0.
Na splošno sta ekipi prikazali živahno in zadovoljivo igro. Moči so bile vseskozi uravnovešene, toda v vrstah Gaje je manjkalo nekaj standardnih Igralcev, ki bi lahko znatno spremenili igro svoje ekipe Zato pravzaprav točne ocene fantov s Padrič in iz Gropade še ne moremo dati. Poleg tega so sl Igral ci Gaje zapravili tudi enajstmetrovko.
Vsekakor dober trening za obe enajsterici pred pravo preizkušnjo. Gaja bo namreč v nedeljo igrala proti Unionu, medtem ko se bodo Svetoivančani spoprijeli s Kontovelom.
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Ljubljanska Olimpija med favoriti
Prihodnji mesec se bo pričelo tekmovanje za letošnji pokal evrop-
je letos zopet- osvojila državni naslov. Ekipo je znatno ojačil znani Ištvan Korpa, večletni državni prvak in letos 5. na svetovnem prvenstvu v Stockholmu. Možnosti Olimpije so zato letos tudi v oo-kalu evropskih prvakov res precejšnje. Korpa, Vecko, Klevišar in Kastelic. ter njihov trener Franc Usenik bodo odpotovali 30. septembra v Plovdiv, kjer bodo odigrali prvo kolo z bolgarskim prvakom Tra-kiom. To oviro bi morali ljubljan-čanl premagati s precejšnjo lahkoto, tako da jih čaka v drugem kolu ekipa Vasutas Iz Budimpešte. Ta tekma se bo odigrala v LjuDljanl. V tretjem kolu pa res težka ovira — švedski prvak BTK Solvertorgs z evropskim prvakom Johannso-nom. Nočemo biti preveč optimisti, a kljub temu mislimo, da se Olimpija lahko bori celo za naslov evropskega prvaka. Za te važne nastope se igralci vestno pripravljajo z vsakodnevnimi treningi v hali Tivoli.
Za pokal evropskih prvakov se Je letos vpisala tudi tržaška Soffitta, k: je letos prvič osvojila ekipni državni naslov v postavi Crechicl, Durazzano, Floreani, Aldighieri in Lena.
T—ar
konkurenci so se izkazale padalke SZ, njihovo število točk pa bi jih uvrstilo na drugo mesto v moški konkurenci. Sicer pa, kot je omenil intervjuju trener italijanske eki-je, dosegajo ženske v tem športu, ki naj bi bil predvsem za moške, res zavidanja vredne uspehe in ne varčujejo ne z drznostjo, ne s hladnokrvnostjo. Slednjo sta pokazali veliki meri češki padalki Zaryb-nicka in Tomšikova v drugi serij' padalske štafete z višine 2500 m: med predajo štafetne palice (padala morajo biti zaprta, dokler ni predaja štafetnih palic končana), sta se nekako zapeli sponki obeh padal in tako sta padali skupaj, ta-korekoč sprijeti, celih 2400 metrov; šele na višini 100 metrov jima je uspelo odpreti padali ter pristati 15 metrov od tribune Zarybnlcka je izredno izkušena padalka, ki im* za seboj že več kot 2000 skokov.
Padalki sta bili obrnjeni s prsmi druga proti drugi in šele v zadnji sekundi, tik pred katastrofo, se jima je posrečilo rešiti. Sodniški zbor ju je izključil iz discipline, kajti po pravilih je treba odpreti padalo najkasneje na višini 400 metrov. Čehinji sta sprejeli odločitev brez protestov...
Rezultati skupinskih skokov na cilj z višine 1500 m:
Moški: 1. Jugoslavija (1965,7 t.). sledijo Francija, Avstrija, Vel. Britanija, Švica.
Ženske: 1. SZ (1945,7 točk) pred CSSR, Madžarsko, Vzh. Nemčijo m ZDA.
Jugoslovanska ekipa je letos nekoliko razočarala, saj so od nje pričakovali mnogo več, posebno v padalski štafeti, kjer se je v prvi seriji uvrstila takoj za ekipo ZDA-v drugi seriji pa je nazadovala na 10. mesto. Istotako je bilo tudi v prvi disciplini, kjer je s tretjega zdrknila na 11. mesto. Kapetan «• kipe Milen Dimič je Izjavil, da niso pričakovali prvega mesta v današnji disciplini, ki so ga ohranili-ker so ostale ekipe dosegle slabše rezultate v tretji seriji, medtem kf so prejšnje dni v naslednjih serijah postopoma večale točnost srčkov ter tako njih pustile za seboj-Jutri (v petek) zjutraj bo na vrsti tekmovanje v skokih na morje z višine 600 metrov V tej disciplin* so zmagali Jugoslovani na prejšnji izvedbi Jadran Cup. Torej lahko od n lih pričaku jemo če ne uspeh, vsaj dobro uvrstitev, kar bi popravilo tudi mesto v splošni lestvici
I. M-
rr/nriiiTnrTnh	je sprijateljil z glavnim zdravnikom. Potem je, razumljivo, za-
ILJA hjHKhilSDlJKlr ............................. čel govoriti o popuščanju napetosti — prav zdaj je čas za raz-
:....."l”!:!:!:::!!!:!:::!!!:!!!!!!!!!! Širitev gibanja... Nenadoma je vzel platno, se Obrnil k Steni in
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki is knjige cLjudje, lela, življenje»j
JOLIOT-CURIE
Teden dni kasneje pa sva krenila na zasedanje biroja v Helsinke. Joliotu so dali na razpolago salonski vagon; z njim je potovala Irene Joliot-Curie V Leningradu me je Joliot poprosil da bi ga odpeljal v Ermitaž. «Rekli so mi, da je tam del slik, ki sem j'h bil videl pred petnajstimi leti v moskovskem muzeju zahodne umetnosti...« V tistem času so impresioniste, da Matissa in Picassa sploh ne omenjam, smatrali za nezaželene za obiskovalce muzeja in izredno dragoceno kolekcijo so hranili v trezorjih: slike so visele na ploščah. Joliot se je navduševal. še posebej so mu bile všeč krajine Sisleya, Moneta in Pisgarra. Ko sva odhajala, je rekel: «Kot da sem vse poletje preživel na vasi — drug človek sem...» Ko se je nagnil k meni, je tiho dodal: «Ni dobro odrekati takšne radosti sovjetskim ljudem...« In takoj dodal: «To ne bo trajalo dolgo, prepričan sem »
Leta 1955 Je Joliot resno zbolel in namestili so ga v bolnišnico Saint-Antoine. (Umrl je v isti bolnišnici tri leta kasneje.)
To je zelo staro in mračno poslopje. Joliotu so dali posebna sobo. Pripovedoval je, da zdravniki niso prepričani v postavljeno diagnozo, toda da sebe kontrolira, dela beležke in da se
sme biti pretirano lah-
zmedeno rekel: «Tu sem obsojen na brezdelje in sem začel slikati. Nikar ne ocenjujte preveč strogo, saj se tega nikoli nisem učil, začenjam z abecedo...« Na platnu je bila krajina, ki jo je videl skozi okno: dvorišče, nekaj dreves, zid hiše. Pogledal sem drugo, tretje platno... Joliot me je vprašal: «Zelo slabo, mar ne?...» Odgovoril sem mu, da je čutiti v njegovih krajinah občutek svetlobe, neposrednosti, celo naivnosti, čeprav so poteze precej zanesljive. Rekel je: «Igranje štiriinpetdesetletnega otroka...«
Spomladi 1956. leta je umrla za levkemijo Irene Joliot- Curie. To je bil za Joliota hud udarec: živela in delala sta skupaj trideset let — 1926. leta se je mladi laborant, ki Je delal v Inštitutu za radij pod vodstvom Marije Curie, oženil z njeno hčerko, asistentko v istem inštitutu, živela sta složno, čeprav si sploh nista bila podobna. Irene je bila zaprta, molčeča, Joliot pa, običajno zgovoren, je v njeni prisotnosti pogosto obmolknil. Spominjam se noči, ki smo jo preživeli v salonskem vagonu. Irene je kmalu odšla v kupe, Joliot pa je ostal. Začel je govoriti o osamljenosti, o svoji «plebejski naravi«, o tem, kako si človek včasih želi, da bi se iztrgal iz lastnega življenja: «Vsi smo stroji, ki se vrtijo na mestu...« Leta 1956 je Joliot prispel na Dunaj. Pričakali smo ga na postaji. Zvečer mi je rekel: «Irene je umrla za tisto boleznijo, ki ji mi pravimo poklicna bolezen. Zdaj smo postali previdnejši, toda v tridesetih letih...« Malo je pomolčal, potem pa je tiho dodal: «Vse to ni lahko...« Leto dni kasneje sem bil pri njem v Antonyju. Pokazal mi je vrt, čudovit zid, prepleten z rožami, poslednje tulipane. «Irene je zelo dobro izbirala barve tulipanov. Minulo pomlad so se razcveteli, nje pa ni bilo več...« čez nekaj minut je rekel: «Prevzela me je naglica — rad bi še nekaj naredil. Ni-
sem bojazljiv, toda človek nikakor ne komiseln...«
2e prej, leta 1956, se je začel z menoj pogovarjati o Stalinu: «Stevilni naši intelektualci so začeli po XX. kongresu kolebati. Meni pa se zdi, da je naša stvar zakoračila naprej. Jaz se nikoli nisem toliko varal kot nekateri drugi — o Stalinu so govorili kot o polbogu. Spominjam se, da je X. takrat rekel: Previdnost! Mi ne moremo verjeti v nezmotljivost, pustimo to katoličanom! Jaz sem v Sovjetski zvezi videl mnogo napak — prvi sc začeli in to ni noben čudež...« Spomladi 1958. leta mi je rekel, ko me je povabil v Antony: »Prosim vas, pred otroki pripovedujte o tistem dobrem, ki je pri vas. Zdaj pa se bova pogovorila o preteklosti... Vi vse razumete, mar ne? Veliko sem razmišljal, pa vendar nisem doumel do konca.«
Komunist je postal v zelo ogabnem času — 1942. leta — in je do smrti ostal zvest poti, ki si jo je bil izbral. V njegovi izbiri se niso manifestirala samo čustva, junaštvo komunistov v odporu, borba sovjetskega ljudstva proti fašizmu, temveč tudi logika, razmišljanje učenjaka. Ko se je spominjal Fadjejeva, je Joliot rekel: «Nekoč sva se prepirala, se spominjate, to je bilo na Dunaju, prigovarjal mi je, naj umaknem svoje besede; ko sem trdil, da je vojna sposobna uničiti življenje na našem planetu, je ponavljal: «Mi vas poznamo kot zvestega prijatelja.« Odgovoril sem mu, da je v prijateljstvu zvestoba dobra stvar, toda v politiki, tako kot v znanosti, ni potrebno samo verjeti, temveč tudi misliti...«
Joliot je imel obraz s prefinjenimi, zelo izrazitimi potezami, resničen Francoz, pa tudi v njegovem značaju je bilo zelo veliko narodnostnih črt — včasih se je veselil malce otožno, veliko je govoril, toda zelo redko mu je kaj nepotrebnega ušlo, ko je modroval, je bil vedno natančen in logičen.
V Antonyju sem videl, kako se je ukvarjal z vnuki — Heleninimi otroki — in se spomnil Hugojevih verzov «Spretnost
biti ded«. V hiši je bilo zelo veliko lepih stvari, pri kosilu do* bro vino, v delovni sobi fotografije prijateljev, v vsem odprtost, svetloba, radost. Nisem vedel, da sem videl takrat Joliot* poslednjič.
Na pogreb sem letel z letalom skupaj z D. V. Skobelicino«1* ki je v tridesetih letih delal v laboratoriju Joliota: poznala sv* dva različna človeka, ljubila pa enega samega.
Po dolgih razgovorih med Joliotovimi otroki in vlado S° pogreb razdelili na dve dejanji. Ko sem se vrnil v Moskvo, ser*1 pisal: «V avli stare Sorbonne pred kapelo iz 17. stoletja, med spomeniki Hugoju in Pasteurju, je bil postavljen katafalk... Kot kipi so stali vojaki republikanske garde v starinskih šlemib s konjskimi repi. Stali so ministri in poslanci, akademiki in se' natorji. stali so člani znanstvenega sveta Sorbonne v rdečih togah, okrašenih s hermelinom... Potem pa so odšli ministri odšli so gardisti. V predmestju Pariza so se poleg pokopali^® zbrali prijatelji in tovariši Joliota, pristaši miru, študentje, & so poslušali njegova predavanja, delavci, hišne pomočnice, 1® boranti, uslužbenci, preprosti francoski ljudje. Dan je bil nevihten, med ploho so korakali in korakali ljudje, številni s jokali; poleg svečanih, težkih vencev je ležalo skromno cvetj s francoskih vrtov...«
Zvečer so se nekateri člani svetovnega sveta, ki so bili Pr| šli na pogreb, sestali: morali so proučiti, kaj storiti vnapIiy/ Spominjam se Bernala, Casanove, Špana, Isabelle Blumove. smo mogli govoriti — preveč sveža je bila še bolečina. Pr menoj je stal živi Fred in nisem si mogel zamisliti, da Sa več. Pa tudi zdaj, pet let kasneje, ga vidim živega in znova ^ v meni vse upira: umrl je... Govoril je, da sleherni človek P^
šča za sabo na zemlji sled, spomin nanj pa je težko ozni za sled — to je prej rana, rana in smerokaz.
Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 SFRJ: ADiT, JCS, Ljubljana, Start trg
559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/I Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ul - ro®pr|g
i starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 g, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 160 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi trzaš*
IIRK-IINIIŠI VO' TRST - UL. MONTECOH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni preda’
Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni 3/1 teiaon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150,
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicltš Itailana* - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst