JLisi V torek 18. Maliserpana 1848. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/, • za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold._________ Slavcni in Nemci. (Konec.) V našim cesarstvu je vse vkup 36 milio-nov prebivavcov, med njimi Slavenov 18 mi-Jionov, Nemcev le 6 milionov, nas je zato v našej deržavi toliko, kolikor vsili drugih narodov vkup, namreč: Nemcov, Magjarov, Italia-nov, Valahov in tako dalje; nas je v našim cesarstvu trikrat toliko kakor Nemcov—kako je mogoče s dobro vestjo tverditi, da je naše cesarstvo nemško ? Kaj pomaga, da nemške družbe in pojedini ljudi šiloma prisiliti hočejo, da mora — in pač mora biti nemško? Ako bi tak človek ali taka silna družba, kakor je tista nemška v Lipsku, stopila k našej Dravi in u-kazala: Drava mora, pač mora nazaj v breg teči, nič bi ne pomagalo, ker je nenaravno, ravno tako to nič ne izdii, ako hočejo siloj prisiliti, da naše cesarstvo mora nemško biti, ako ravno ni. Slovenci smo bili pri Nemcih že črez tav-žent let, vse so storili v tem dolgim času, kar je le mogoče bilo, ponemčiti nas, smo imeli veči del nemško in ponemčano gospodo, nemške pisarnice, nemške učilnice, kdor koli izmed nas je hotel k čemu priti, je moral nemško znati, slovenščina se je pak zanemarala in zatirala ; Slovenci so sami le za ptujem silili, kar je bilo slovenskega pa zametovali in svojega jezika se sramovali. In sadaj, gledaj! vse je bilo zastonj, mi smo še Slovenci. Ako se v tavžent letih nismo ponemčili, se to sdaj na enkrat, kakor bi pihnil, še manjc dognati da; ako se to popred ni zgodilo, ko nismo za slovenstvo nič marali, sadaj je to popolnoma nemogoč, ko se je taka goreča ljubezen do našega naroda vnela, kakor svet še ni vidil. S jedno besedo: Naše cesarstvo nikoli ni nemško in tudi ne bode ! Prav po pravici je 18milionovkrat slavensko in Gmilionovkrat nemško. Protinaravnih in nemogočih stvari naj naši nemški sosedi od nas ne tirjajo, tudi ne krivičnih in nam škodljivih: v krivičnih s Nemci potegniti ne smemo, ker smo pošteni, v rečili nam škodljivih nočemo, ker smo pametni, po protinaravnih poganjati se pa nimamo časa in ne utegnimo. To smo morali Slovenci odkritoserčno povedati, pa mi nismo to povedali, da bi koga s tem dražili, žalili, prepir innepokoj delali, temoč jedino zato, da se ve, kdo ima prav kdo krivico, kdo želi pravo slogo (Eintracht) med narodi in kdo jo podkopa. Naj svoje domače stvari vsaki narod sam oskerbi, jeden se črez drugega ne povzdiguje; jeden v drugega opravila se ne meša—-to je jedino sredstvo, jedini pripomoček, da se razdraženi in nevoljni narodi pomirijo med seboj. Prazno hvastanje v nemških časopisih in vetrene besede ne bodo potolažile in vmirile naroda, kteri se mora vedno za svoje naj imc-nitnejši in svetejši pravice braniti. Kakor hitro bodemo imeli v svojej deželi vse pravice, kakor drugi narodi, bodemo veseli, zadovoljni in mirni-, kakor hitro se Nemci spametujejo in pravično se proti nam zaderžajo, bode med nami prijateljstvo in sloga. Mi zato od njih in vsakega drugega naroda neobhodno terjamo samo jedno jedino reč : Ne upljetajte se v naše slavenske stvari! Nemci morajo si to misel iz glave izbiti, da bi nam gospodovali; mi imamo presvetlega cesarja in ustavno vlado, mi ne potrebujemo še celega naroda za gospodovanje, — oni morajo spoznati, da je naš narod svoboden in vsakemu drugemu raven; da imamo vse ustavne pravice, kakor oni; da moremo, kakor hočemo v učilišča in v pisarnice upeljati naš materinski jezik; —oni morajohenjati naše domorodce po babje obrekovati, jih černiti in preganjati; domorodec vsakega naroda je časti vreden, pred vsimi pak slavenski, ker se za svoj narod ne trudi zavoljo kakega dobička, temoč iz čiste ljubezni do naroda; — oni morajo henjati, v svojih časopisih slavenski narod žaliti, dražiti, od nas krivično ali neotesano pisariti, to slogo, jedinost in prijateljstvo ne podpira, temoč le podira; narodi morajo jeden od drugega govoriti in pisati s nekakovim straliopočitanjem (Scheue) pametno in pristojno, to se očakuje po pravici od vsili mož, kteri se med izobražene štejejo in pravijo, da imajo „deutsche Bildung"; le samo neotesanemu ljudstvu višjih in nižjih stanov pripustimo na sosedni narod nespodobno režati in razsajati, kakor nekaki turški paša. Kdor sosedne narode žali, draži in jim pravico krajša, je podpihavec (Wuhler), kdor pak pravico brani in priporoča in narode spraviti in pomiriti želi, je domorodec žlahtnega serca, ako ravno bi se vse vrane črez njega derle. To mi od Nemcov terjamo! Kaj se pa Nemci črez nas pritožijo ? a. Pravijo, da jih sovražimo in zatiramo.— To ni resnica, mi njih ne sovražimo; slogo, prijateljstvo in mir nikdo serčneji ne želi,_ kakor mi; sovražimo samo krivico, pred ktero naš narod branimo. To storiti moramo, sicer bi mi bili sami svoji sovražniki. — V Cehali (Bohmen) so ustanovili, da mora vsaki, kteri kako javno službo imeti želi češko in nemška popolnoma znati. Črez to so Nemci začeli u-pili, da jih hočejo Čehovi (Dohmen) zatirati.— Črez to bi se Nemci pritožiti ne imeli, to tako po pravici biti mora, ker tam dva naroda stanujeta, in ker se nobednemu ne sme krivice delati. b. Nas dolže nekega rusisma, to je govore, da mi pod rusko vlado silimo — To naj nam brez skerbi in brez dokaza verjamejo, da je nam svoboda ljubši, kakor vsaka sila, bodi ruska, bodi frankfurtska. Mi smo svobodomiselni (liberal) pa ne samo proti samim sebi, kakor nekteri, temoč proti vsim narodam. c. Nas dolže nekega panslavisma, kakor pravijo. — Odkritoserčno povemo : mi ljubimo iskreno vse Slavene, ker smo si bratje po ker-vi; kri ni voda. To ne bode taka pregreha, dokler še kristijanska vera iz sveta popolnoma ne zibne: Mi še svojih protivnikov ne sovražimo, ne vem čemu bi svoje drage bratje sovražiti imeli? S ptujimi vladami pa nič nimamo opraviti.— V obče od rusisma in panslavisma naj rajši govore in pisarijo taki ljudi, kteri bi radi nekaj od politike sprožili in povedali, pa ne vejo kaj, in kteri mislijo, slogo in jedinost med narodi našega cesarstva s tem podpirati, da Slavene dražijo in obrekujejo. d. Nam zamerijo, da se vse plemena sla-venska v našej deržavi bliže upoznati, se po bratersko združiti in v jeden narod sjediniti hočemo. — Zato zaslužimo mi hvalo; naša deržava bode le tedaj tverdno stala, ali vsi na- rodi našega cesarstva v prijateljstvu se združijo ; saj Nemci nas radi opominjajo na slogo (Eintracht) ; ali morebiti oni misle, da bi naše dežele srečnejši bile, ako bi se Slaveni med seboj sovražili?—Mi tega nočemo, mi hočemo kakor bratji se združiti, se v vsih pravičnih rečih med seboj podpirati, po tem bodemo mogočnejši in vse naše cesarstvo močnejši. Nemci našega cesarstva se sjedinjujejo in združujejo ssvojemi bratji še zvunaj naše deržave, zakaj bi se mi ne smeli složiti in zjediniti s svo-jemi bratji, kteri v našim cesarstvu prebivajo ? e. Zadnič nam za zlo imajo, da od nekake dežele Slovenie govorimo. — V tem smo pa popolnoma nedolžni. Naše dežele so se že od naj starejših časov imenovale: Iliria, tudi SIo-venia ali Slavenia, regio SJavorum, imeli smo tudi dva kraja imenovana: Windische Mark, to je okolo Marburga in v Istrii; sadaj se naše dežele pa imenujejo po nemško: Konigreich IIIyrien, po slovensko pa Slovenia ali Iliria. Mi sami od nekake nove dežele nič ne vemo, mi želimo, da bi se dva gubernia naše Ilirie v jeden sjedinila in se še štajerski Slovenci pridružili. To je vse. Naše dežele smo imenovali „Slovenia", ker so se že od nekdaj, že blizo tavžent let tako imenovale, posebno pa zato, ker so nam pod nesrečnim Meterniham ime „Iliria" vselej v cenzuri izbrisali, nismo mogli drugači kakor pisati in govoriti „Slo-venia". Mi bi iz serca radi s Nemci v prijateljstvu živeli, mi hočemo za naprej imenovati naše dežele, kjer Slovenci prebivamo, ali Slovenia ali Iliria, kakor jim je ljubši, nam je vse jedno, samo da se Slovenci sjedinimo. Tudi ves ta «sostavek je napisan jedino zato, da si Slovenci in Nemci dopovemo, kako se more med nami prijateljstvo in sloga ustanoviti. Matia Majer. Politika Madžarov in Polakov v Anstrii. V nekterih sostavkih o politiki austrianski v ^Narodnih novinah" omeni spisatel Nebesky tudi postavlenja Madžarov in Polakov. Prav misli, de Austrio še ni prestala nevarne krize, de staro nagnito truplo je bolno in Dunaj je sedež bolezni. Po podobi Lahov de tudi Madžari imajo to politiko, znotrajno, središno moč deržave manjšati, de bi zamogli svoje namene zastran samostalnosti srečno izpeljati; se ve, de na Ogerskim dela to le tista stranka (Par-tei), ki se še dozdaj iz slepote svoje znajti ni mogla. Prevzetija, vroča kri, svojo malo moč precenijoči napuh pelja ta narod do kraj brezdna. Časi prevzetne madžarske politike so proč; ministerstvo vPešti je njena zadna čast in blesk. Stari greh se nad njimi mašuje. Hu-zarska politika plemstva je na koncu. Slovak, Nemec, Valah, Serb, Hervat, Lah se postavi v versto. Finis Madjariae t. j. tistih zmišljav, po kterih bi pest priderzniga ljudstva tela biti moč, ki svet stresa. Madžare zamore rešiti samo ozka zveza z Austrio, ki mora imeti za podlago enakopravdnost vseh narodov. Samo če se tega vodila derže, ne poginejo. Vender težko bo stalo, to misel pijanim glavam vtep-sti; morde le dogodbe to zamorejo. Podobno velja tudi o Polakih. V enim obziru se austrianskim Polakam nar bolje godi. Poznansko ima sicer zagotovljeno politiško svobodo, ven- dar zveza njegova z deržavo, kakor je Pruska, ki se brez dvombe nar bolj priležno kaže, de bi druge nemške dežele vodila, je močno njegovi narodnosti nevarna, zakaj Polaki nemajo orožja, ki samo zamore se nemškimu vtoku braniti. Po naravi so Polaki junaški, hrabri vitezi, Nemci pa se vlečejo, operti na obert-ništvo in mestjanstvo. Ruski Polak zdihuje pod ruskim jarmam. Galician pak najde v mno-gojezični Austrii veči poroštvo ne samo za po-litiško, temuč tudi za narodno svobodo. To lego bi si imel v prid oberniti, ter se znebiti senjarij o starim Poljskim kraljestvu C?!). — Res de bode to težko delo za žlahtno junaško kri Polakov, zadovoljiti se z to nekoliko niži politiško ideo. Spomin na svojo nekdajno slavo in na v nebo vpijočo krivico, ki mu je storjena, gorečnost, bolečina, jeza, strašna raz-draženost po toliko nesrečnih kervavih skusbab zadobiti si zopet staro veličino in svobodo, so se v serce Polaka tako globoko vkopale, de mu jih noben, ki po pravici presodi, za zlo jemal ne bode, če jih ravno hvaliti ne more. Velika nesreča potlačuje ta narod in druziga mu ne ostane, kakor možko in terdno prestati do tistih časov, v kterih bodo dnovi veličine in slave za Slavjanstvo napočli. Na Nemce se vslanjati ter od ondod odrešenja pričakovati, je prazni sanj, zakaj pol-ske simpatie pri Nemcih druziga niso kakor premenljiva novinarska moda, gola theoria, ki danas velja, jutar pa že pade; praviš (djanje) je proti Slavjanam! Polakov zvest prijatel je le svoboden Slavjan, Francoz in zčasoma tudi Italianec. Le tu zamore podporo najti. Mi smo živo prepričani, de bi Polak velikodušno staro krivico pozabiti in zvesto se na Austrio nasloniti imel. To njego jedino rešenje, drugih poti nema. Kaj hoče v Galicii početi? Kmet, uradnik, en del višiga plemstva in Rusin vsi mu zoper stoje, de se ganiti ne more. Silna hrabrenost slavnih vitezov mu odrešenja ne prinese, temuč le moralna moč. Polaki naj se Austrie derže, Čeh in Jugoslavjan, ki ko brata po eni poti hodita, imata eno edino politiško misel, namreč se terdno Austrie poprijeti, zakaj v ohranenju austrianskiga cesarstva ne vidita samo poroštva svoje narodnosti in njeniga ravnovisja (ravnovage) in evropejskiga miru, temuč tudi seme veličanske deržave," .v kteri bi tudi svojo velikost zadobiti mogli. Ta dva naroda bosta v Austrii dve lerdnjavi proti vsa-kimu poskusu, jo srušiti. Na zadne bi vtegnil tudi tisti kos Nemcov, ki zdaj po Frankfurtu in po raztoplenju v Nemcih hrepeni, spreviditi, de je to tudi v nemških deželah Austrie zlo težavna reč. V ljudstvu, pri mcstjanu in kmetu je gotovo malo kopernenja za Frankfurt; vnad-vojvodstvu globoko tiči Austrianstvo, in de bi Tirolci se radi z Nemci zlili, ni podoba. Ravno taka je tudi v gornjim štajerju. Vse to vpitje ne izvira iz notrajne sile, ampak le iz ene stranke. Ako bi se enkrat le Dunaj zavedel, se austriansko domorodstvo tudi v nemških deželah zbudi, in ljudje, ki zdaj tak hrup ženo, bi se spregledali, in vidili, de je stok Austrie z novo nemško deržavo težka reč. Politika Frankobrodska, ki kos austrianske saniostal-nosti tirja, je vničenje cesarstva; sčasoma pa tudi Nemcov. Zahodni Slavjan po tem bo samo eniga sovražnika imel — Nemca. 0(1 Alp (planin) do sicilianskiga triogelnika prešine serca samo en čut — sovražtvo Nemcov. Škandi-navia je uvidila, de se mora proti Nemcam združiti, se že združuje. Francozi bi vtegnili zavezniki Slavjanov biti, nikoli pa Nemcov, ker so si sosedje z nasprotnimi interesi. Nemško in Austria bi mogla bolji razumeti svoj stan in namen. Sedajno obnašanje obeh vtegue sčasama Austrio in za njo tudi nemško deržavo pogubiti. (Slav. Centr. BI.) Austriansko Cesarstvo. Duuaj. V tretji pripravljajoči seji deržavniga zbora 12. t. m. je opomnil Prokosti, de bi se za Slavjane, ki nemškiga ne znajo, mogli zapisniki (protokoli) prestaviti. Profesor Fiister pa meni, de vsi zborniki nemško znati morajo, če noče biti deržavni zbor zidanje babilonskiga turna. Edinost zbora tirja edinost jezika in ta se najde le v nemškim; in ker Čeh Polaka Polak južniga Slavjana ne razumi i. t. d., tako so oni zmiram tako rekoč zadej za Nemci, in mi smo v večini številu. (Pohvala). Neuvval omeni, de v dozdajniin volilnim redu o znanju nemškiga jezika le besedica ne stoji, de se tedaj ne znajoči zborniki ne smejo ovreči. Govorilo se je potlej še, de bi se vstanovilo za zmiram, ali saj za zdaj, de je znanje nemškiga jezika potrebno. Oba predloga sta imela pod-piravcov, vendar niso do nobeniga sklepa prišli, temuč so naprej čez provizorni red zbornih opravil se posvetovali. Pražke novine tako sodijo o predlogu predsednika g. Kudlera: „Kudler je rekel, de mora vsak poslanec jezik znati, v kterim se zbor posvetva. De, ali kteri jezik je ta? Narodi Austrianski imajo enake pravice v slednim ozi-ru, zatorej tudi v oziru jezikovim; noben narod tirjati nemore, de bi drug njegovimu jeziku kako prednost dajal. Ako je nemški jezik pod staro vlado bil jezik uradništva austrianskiga, iz tega še ne sledi, de bi mogel tudi pri gospodarstvu svobode biti jezik au-strianskih narodov. To de Lhinajčani še zmiram vidijo austriansko deržavo z tistim oče-sam, kakor je na-njo gledala zjedinjena dvorna kancelija. Naj spozna enkrat, de interesi austrianskih narodov niso interesi Dunajski."— Slovenske dežele« * 16. t. m. je šel skozi Ljubljano g. Do-liak, uradnik pri mestni in deželni sodni gosposki v Gorici, iskreni Slovenec, kije od Goriške okolice za poslanca k dunajskim zboru izvoljen. — -j- V ilirskim listu 15. t. m. se berejo sledeče besede, ki bi jih bil g. Ambrož, krajnski poslanec v dunajskim vseučiliši govoril: „Naj nas napak ne razumejo, kakor de bi se od nemških interesov odtergati teli. Mi nepozna-mo razdruživnih želja. Močno veseli zavoljo žlahtniga daru svobode, ki so ga oni nam dali, željimo marveč v njih zvezo sprejeti biti. Samo narodnost svojo, jezik svoj bi radi (prosimo!?) imeli zagotovljena." Naj reče kdo, kar hoče, mi vendar kolikor še na zvestobo svojih ušes in svojiga spomina deržimo, si pomagati ne moremo, in ne verjamemo, de bi res taka bila. — Od Soče. Pretočene tedne je močan vi-1 bar z strašno povodnjo veliko cesarsko cesto po Pontebi v večih krajih posul in tudi nek-tere moste semtertje poderl, tako, de je cesarska pošta iz Koroškiga bila prisilena po za-pušeni cesti čez Predil skoz Rove in Kovard po Nedižu na Laško se zaviti. Naši slovenski stanovavci poleg Soče, kteri že leta in leta serčno želijo, de bi se cesta pri Soči čez Predil popravila in za krajši vozilo med primorskim in nemškim izvoljila, so se pri tej lepi priložnosti na primorsko vla-darstvo z ponižno prošnjo obernili, de naj se milni pogled na prisočne okolice nagne in dobro presodi, al bi ne bila ta cesta bolj pripravna za cesarsko pošto in tudi za druge vozove, kakor una posuta po Pontebi. Posebno, ako se prav pomisli, de Ponte-biska cesta — podveržena zimskim snežnim plazim in poletnim derečim potokam — ne le vsako leto tolikanj iztroškov terja, od kterih polovico, mende, bi se dalo na cesti čez Predil prihraniti, ampak tudi popotnikam z smertno nevarnostjo žuga, kar se je pri zadni povodnji očitno dokazalo, ko so ljudje in živina v nesreči žalostno poginili. Tega bi se pri Soci ne bilo bati; zraven tega bi se našim Cesarju vedno zvestim roja-kam bogastvo in tako rekoč vsakdajni kruh povernil, ki jim je bil z cesto čez Pontebo odvzet in nezvestim Laham ponuden. — Pečan. a. Odza Drave. Nemci se tako široko ustijo, da Slavjanom le od njih izvira vsa učenost ino izobraženje. Pak poterpite prijatelje! ino se ne dajte motiti. Nas, Nemcev naj bližnje sosede posluhnite o tej reči, ino nam verimite, česar smo poroki. Naši golončmščaki še Slovenskih čerk ne poznajo ino ti izučenci si za vso učenost derže, ako besedo za Nemci zavijajo, nemški tisk pak le za silo bero, ne rečem, da bi le količkaj umeli. Izobraženi pak so vam ti popačenjaki tako, da od svojih učiteljev le nespodobe pobiraje, več ne vedo, gdo da so — Slovenci berž ne ampak spake. Takih pomilovanja vrednih bratov imamo v gornjih Goricah, od Marburga gor proti Koroškemu, za Dravo tude nekoliko za veliko cesto proti Celju. Inde (drugod) povsode vlada dober Slovenski duh -— bratovska složnost, zavzetost (vnetost) za narodnost ino hlepenje po domačih časopisih ino rečeh. Tega bi ne bili tukaj pred celim svetom ovadili, ako bi celemu Slovenstvu ta žalostna pomola, posebno pri volitvah zlo na kvar ne bila, ino narodnemu duhu kriloti ne zaderževala. Dragi Slovenski bratje ! kar vas je od hitre Rabe noter do vali-tega morja, ravno zdaj-zdaj nam je jedne misli biti, si prijateljski vkup seči, svoj narod kakor svoj rod na skerbi imeti ino — sovražnim šun-tarjem zoperslati. * Iz prijateljoviga dopisa iz Celovca d. 14. t. m. zvemo, de je tam Nemcam, odkar je slavjanska Praga z bombami, kakor se kaže, samo za slavjanske mesta napravljenimi vstra-liovana in odkar je nj. vis. nadvojvoda Joan za lteichsverweserja izvoljen, toliko greben izrasel, de Slavjanam časopisov več skrivaje ne pobirajo, temuč po dnevu v kose tergajo, v glasni dokaz besed g. Majerja: de oni hočejo svobodo le za-sebe in ne za Slovence. Čast vam Neumci! * 9. t. m. so Teržačani praznovali volitev nj. vis. nadvojvoda Joana za nemškiga oprav-nika, ter so tudi nemško bandero na gradu raztegnili iz velike zahvalnosti, de so jih Nemci s svojim protestam od sovražnih ladij rešili, akoravno drugi ljudje mislijo, de so štuki, ki so iz Tersta proti sovražniku zejali, tudi nekoliko, če ne vse, izdali. Po Teržačanih se ravnaje je tudi kosmopolitiška Gorica pri Soči z velikim hrupam na „Travniku", lepim tergu, nemško (t. j. černo-rudečo-rumeno) bandero razpela (13. d. t. m.); muzika pa je narodno pesem: „Hlagor našimu Cesarju" začela; kar je bilo za res o pravim času; zakaj ako se pomisli, de Nemci našiga cesarja nemškimu cesarju podvreči mislijo in se clo v furiano-slo-venskih mestih nemške znamnja natikvajo, je treba peti in moliti: Gott erhalte i. t. d. Pa naj, če tudi celo lepo goriško mesto v kako černo-rudečo-rumeno plahto zavijete, Gorica vendar nikoli ni nemška, ni, pa ni! — * Istrianski poslanci za deržavni dunajski zbor Fachinetti, Madoniza in Defranceschi so 12. t. m. podpisali protest zoper pridruženje tistih krajev Istrie k nemški novi deržavi, ki so nekdaj pod beneško vlado spadali. Ali je res ali ne, de so Istriani večdel Lahi, in de tudi mala pest Slavjanov po deželi razstrese-nih se med Lahi raztopiti hrepeni, to nočemo tukaj pretresati, nadjavši se, de nam bode kaki istrianski Slovenec to reč bolje razjasnil in izpričal; temuč stavimo le nasledne verste imenovaniga odpora: Istria želi, de naj vsi vedo, de ona rajši čez vse materialne od Nemcov obljublene dobičke križ stri, kakor pa de bi svojo laško narodnost v nevarnost pripravila; de naj Nemci od Istrianov tega ne terjajo, kar bi oni nikoli za blagor Istrianov ne storili; de naj vsi vedo, de je Istria prepričana, de, kakor laliko se oliranenje jezika in narodnosti obeta in za-gotovlja, ravno tako lahko se oboje podkopava in zaduši, ako mala deželica veliki moči nasproti stoji. Dalej rečejo, de tudi tisti del Istrie, ki je že k nemški zvezi prištet bil, se združiti z Nemci ne želi, in de bi bil edini poslanec , ki v Frankobrodu sedi, to okolišino Nem- cam povedati mogel, ko bi bil po vesti izročeno oblast spolnoval. — Tako govore Italiani, in sramota mora resničniga Slovenca obhajati, če pomisli, de samo glave njegoviga naroda tega ne spoznajo, ter molčijo, dokler je go-vorenja čas, ali pa še clo v tisti „allerinnig-ster Anschluss" zaljubleno gledajo. — Hervaška in slavonska dežela. Te dni prišlo je v Zagreb od Gradca (v križev. županii) do 40 kmetov enako oblečenih in oborožanih, ponudit svojo službo banu, kadar bi domovini protila nevarnost. — Tudi hinavske mreže, ktere so bili Madžari z znanim tako imenovanim manifestam slav-nimu banu našim nastavili, če dalje bolj na dan pridejo. Več ko 100,000 tacih razglasov so bili dali v natis in so jih povsod delili. Tudi na zagrebško županijo je bil prišel cel tovar, pa ona jih je bližni kuharici poslala, de jih sožge. Ali naš slavni ban vkljub madžarskimu vrisku in veselju terdno stoji.— Vladika cernogorski poslal je bil v Kotor (Dalmacio) razglas, v kterim Kotorane opomne, de se z celo Dalmacio Hervatam pridružijo, ker bi jih drugače za sovražnike svoje der žati mogel; če se pa z Hervati zjedinijo de naj prepričani bodo, de jih proti vsakteriin ne-priatelju bratovsko branil bode. Zavoljo tega je bil vKotoru zbor deržan, k kterim so prišli poslanci iz vseh bližnih občin ter so izrekli de se hočejo z Hervati zjediniti, kakor hitro se od Madžarov emancipirajo.— U Novim Sadu (Neusatz) gre vse križo-ma. Madžari bežijo, pa tudi eni naših gledajo se vkloniti, to-de straže druziga iz mesta ne puste kakor žene in otroke. Madžari in Švabi se tresejo; mi pa pojemo in se veselimo, zakaj Serbljin v boju strahu ne pozna in tu imamo tudi šajkaše, s kterimi bodemo , ako Rog in junaška sreča pomaga, Madžare v njihovo Tunguzijo odpravili. — Iz Pančeva: Tudi valaški regimenti se vzdigujejo na noge proti madžarskim nasilju. Banje 10. t. m. odšel vVaraždin in pride za dva dni zopet v Zagreb. Že so storjene primerne naredbe za vredno dočakanje Hra-bovskiga (bolje Grabovskiga) v Požegi. — 9. t. m. je deržavni zbor dokončan. (Po novinah d. h. si.) Ceska dežela. Čehi so večidel iskrene rodoljube za poslance k dunajskimu zboru izvoljili, veselo znamnje, de v resnici v njih velika misel slav-janska potlačena ni, kakor so bili prezgodaj Nemci zavriskali. Izvoljeni so izmed družili: Palacky (na 6 mestih) Dr. Štrobah, Dr. Rie-ger, Safarik, Čejka, Havliček (na 5 krajih), Dr. Jonak, Veitli, Dr. Brauner, Dr. Tomiček, Hanka, Tyl, Wocel, Dr. Trojan. Gg. Hanka in fcSafarik volitev nista prejela. Havlička, vred-nika narodnih novin, ki je ne po provizorni postavi zastran natiskanja, temuč po postavah samo za Slavjane dobrih zapert bil, so 11 t. m. zopet iz ječe izpustili. — . Nemcam ni pogodu ta izid volitev na Češkim, in oni ga pripisujejo kreposti in zvitosti Cehov. Zvijača Čehov obstoji v tem, de se bolj na Čehe, kakor na Nemce zanesejo, če so prav ti zvestobo v najem (štant) vzeli (deutsclie Treue). Glej Ab. Beil. z. W. Z. 11. Maliserpana, v kterim tudi dalej stoji, de nekteri Čehi bi radi za Frankobrod voljili, pa de bi po svoji zvijačnosti z tem le radi prepire in nerede sejali med Nemci. To nam po naši slabi pameti toliko plača, kakor: če Čehi za Frankobrod ne voljijo, ni prav; če pa voljijo — tudi ni prav. Kaj je tedaj prav? Izginiti iz sveta brez duha in sluha. — Ogcrska dežela. Na madžarsko ministerstvo prišel je od dunajskiga ministerstva dopis, v kterim se Mad žari opomnejo, de naj hitro z Hervati mir napravijo, zakaj ako bi jim vojsko napovedali, bi tudi austriansko ministerstvo ne moglo od strane gledati (neutralno biti). „Ungar" piše: Ferdinand V. je v djanju vse svoje vladarske pravice na Stepana pre-nesil in za-se samo ime kralja Ogerske i. t. d. obderžal. — Naši vredni rojaki od Leopoldoviga regimenta so se obnašali v Komorami ko pravi rodoljubi. Nikakor niso teli prisegati na ogersko ustavo, temuč so rekli, de rajši so vsi poginejo kakor to storiti. Madžari so se tega zbali; ter so jih na ravnost v Dunaj poslali. (Nov. d. h. si.) Stiska ogerskiga ministerstva se je vnovič pomnožila z novico, ki je iz Erdelja prišla, de namreč Sekleri, ki so bili v Segedin poklicani. vbogati nočejo, rekoč, de ogerskimu ministerstvu podložni niso, in de meje domovine prestopili ne bodo. (A. B. z. W. Z.) Galicia in Vladimiria. Iz Lvova 4. t. m. (Gaz. nar.) Napravilo se je tukaj družtvo imenovano: „Tovaršija pri-jatelov pravice," ki si jc sploh za konec predložilo, pripomoči k razsnovi in omiki politiš-kiga živlenja. Ne bo gotovo nepriležno, če tu postavimo bolj natajnko njegovi program (predpis), ki je: razsnovati načela (glavne vodila) prirojene pravice oseb, narodov in vladarstev, posebnim pogledam na lastno deželo; razlagati po zgodopisu naše sedajno politiško in prav dno položenje; preiskati moč dežele in naroda, in v ta konec zbirati statističke data; primer jati obstoječe naprave z prirojeno pravico in z deželskimi pravicami; predlagati misli o popravah in prenaredbah in podati pomogleje za njih izpeljavo; razjasnovati glavne pravila na-rodniga gospodarstva z pogledam na domače potrebe, zadnič pretresati zvunajno politiko in njeno važnost pokazati. •— Volitve za deržavni zbor so že končane, izid je dober: Izvoleni so (zaLvov) Dr. Zie-mialkovvski, Dylewski in Borkowski. — Iz Krakova 23. llož. Včeraj je bil tu-kej vstreljen v terdnjavi podoficir regimenta Palombini, ki je na opombo komandanta, de bode tisti regiment kmalo v Italio šel nabirat si v boju za domovino lovorove vence, odgovoril, de on, ko Čeh zdaj, ko mu Nemci lastni deželi vbivajo nedolžne braie njegove, iz vojske izstopi in domu pojde, in de bo tudi druge prijatelje svoje na to povabil. (Gazeta narodovva.) Lomliardsko-lieneško kraljestvo. En odsek armade F. M. L. Weldena je mar širal čez Este v vojvodstvo Modena, in je bil povsod s veseljem sprejet. Večidel Mode-nesov se noče podvreči Korlnu Albertu. — Verona 5. t. m. Položenje armade se ni spremenilo. Kralj KorI Albert stoji z 30,000 možmi med Villafranca in Roverbella in, kakor se kaže, vterduje se tam z okopami in barikadami proti kakim napadu. (Tir. B.) Ptuje dežele. Jkemci. Frankobrod na Majnu. Narodni zbor seje dalej posvetoval čez drugi nemški „Grund-reeht", ki zasluži, de bi Slovenci ga dobro premislili, in tako le poje: o 1 i t i š k i «1 e 1. Perve ovinces Iliria oživlcna. Upamo bravcam vstreči, ako jim lo pesem Vodnika, očeta slovenske poezie, podamo, ker je iz njegove »Pismenosti ali Gramatike za P Šole" tako skerbno populena bila, de se še le redko kje najde. Postavimo pak tudi uvod iz francozkiga časopisa: Telegraphe officiel des Provi illyriennes, ki je v Ljubljani izhajal; in sicer iz 61. lista: 31. Maliserpana 1811: „Gospod (duhovnik) Vodnik, vodja ljubljanskih latinskih šol, je na čelo svoje krajnske slovnice natisniti dal novo odo (pesem), v kteri popisuje Ilirio, ko se oživlja o klicu cesarja Napoleona. Mislimo bravce svoje razveseliti, ko tu stavimo to pesmico in njeni prevod v latinski jezik, ki £a je od besede do besede sam pisatelj napravil. Beseda izvirna je po sodbi znateljev prav živa in krepka. Po latinskim prevodu se bode saj cena celiga zlo-ženja presoditi dala. Pisatelj je po naših mislih umetno poiskal vse dogodbe, vse okolišine, ki bi vtegnile izvišati svitlobo ilirskiga imena. Ljubezen do domovine diha iz sledne verste, in posvečen ogen, ki vžiga, oživlja celi spis." Napoleon reče: Napoleon dicit: Zdaj Branci in Gotje Jam franci, gothi. Iliria vstan! Illyria surge! lil Nemci slove, Et germani, nominis Farna — clares- Vstaja, izdiha: Surgitat, suspirat: Ilir pa v tamnice lllyriiis autem in tenebras (cunt Kdo kliče na dan? Quis vocat in luceni ? Pozablcne gre. Oblivionis abit. 0 vitez dobrotni, 0 Heros benigne, Dva sedem sto soneov Bis septem centum soles Kaj Ti me budiš! Num Tu me excitas? Zaraša ga mah, Crescitat super illo museus. Daš roko mogočno, Porrigis manum potentem, Napoleon trebit Napoleon detergere Me gori deržiš! Me eveetam sustines ? Ukaže mu prah. Jubet ei pulveres. Kaj bodeni ti dala ? — (Juid tibi olleram ? Ilirsko me kliče Illyrium eum vocat Pogledam okrog, Adspicio circum, Latinic in Grek Latinus et graecus, Izločit ne morem Non posum discernere, Slovensko me pravjo Slovenos se dicunt Skor svojih otrok. Fere meas proles ! Domači vsi prek. Indegenae omnes passim. Kdo najde Metulo (juis invenit Metulum Dobrovčan, Kotoran Ragusinus, Catarinus In Terpo moj grad ? Et Terpon meain arcem? Primoric, Gorenc, Litoris accola, Carniolus superior, Emona, Skardona iSta komaj poznat. Emona, Scardona Pokopjan po starim Colapianus more antiquo Sunt vix agnosccndae. Se zove Slovenc. Se vocat Slovenum. Nazaj spet junake Retro iterum fortes Od perviga tukaj Ab origine hie Kdo bode mi dal, Ki jih se Spartanski (juis milu dabit, Stanuje moj rod, Če ve kdo za drujga, Colit ista gens; Uuos spartanus Si scit quis de alia, Je vojvoda bal? Dux extimuit. Naj reče, odkod? Dicat: unde? Od nekdaj snežniki Ab antiijuo alpes Z Bilipam in Sandram Cum Philippo et Alexandro So najina last, Sunt nostrum amborum peculium, So jmeli terd boj, lllis fuerunt dura bella, Odtod se je naša Abhinc nostra Latincc po mokrim Latinos in udo metum ineutiens supe- Razlegala čast. Resonavit gloria, Strahval je njih roj. Ipsorum examen. (rabat Je Galian hraber: Gallo est bello-strennus: Zveličana bodem, Maffnificata ero, Na Padu pred njim Ad Padum prac i Ho Zavupati smem, Confidere audeo; Dorašen je tresel Adulta tremuit Godi se eno čudo, Fit quoddam miraculum, V ozidju se Rim. In muris Roma. Naprej ga povem : Prae — illud — dico. Že močen na morju Jam potens in mat i Duh stopa v Slovence Spiritus intrat in Slovenos Ilirjan je bil, lllyrius fuit, Napoleonov, Napoleonis; K1 se ladie tesat (juum naves asciare En zarod poganja Progenies mihf pullutat Je Rimic vučil. Romanus disceret. Prerojen vea nov. llegenerata tota tellus(?). Počasi pa Rimic, Paulatim vero Romanus Opcrto eno roko Unam manum innixam Na vojsko ravna, licllum parat, Na Galio jniain, In galliam liabeo; Se morja navaja, Mari adsvescitat, Ta drugo pa G reka m Alteram vero Graecis Premaga oba. Vincit ambos. Prijazno podam. Amice porrigo. Široko razgraja Late grassatus Na Grecie čelu In ^raeeiae fronte Pcr sedem sto let, Circiter septem ccnlum annos; Korinto stoj/, Corinthus sita est, Al sprave sosednje Ast concordiam vicinalem Iliria v sercu Illyria in corde Ni hotel imet. Noluit liabere. Evrope leži. Europae jacet. Od severja pride, Ab Aquilone venit Korintu so rekli: Corinthus fuit dieta Nad njega vihar, Nevredne gospode lil eum turbo ; Ilelensko oko, Graeciae oculus, lndignos Caesares Iliria perstan llljria annulus Iz viškiga vdar1. Ab alto pereutit. Evropini bo. Europae fict. ManiTest fllazglasj shoda slavjanskiga v Pragi na narode evropejske. (Konec.) Itavno tako zaveržemo in studimo tisto politiko, ki se priderzne z deželami in narodi tako ravnati, ko z blagam pospodarski oblasti pre-pušenim, jemati, meniti in deliti jih, kakor se ji zljubi in dopade, bez ozira na pokolenje, jezik, svojstva in nagnenje narodov, nemarojoc za njih prirojeno zvezo in opravičeno samo-stalnost. Sirova moč meča razsojevala je sa-mojedina čez blagor in gorje premaganih, ki dostikrat še do boja prišli niso, in od kterih se navadno druziga terjalo ni kakor vojakov in dnarjev za vterjenje nasilne moči ali k večini hinavsko kazanje vdanosti do nasilnika. Opiraje se na to prepričanje, de mogočni dušni potok sedajne dobe nove politiške ustave tirjain de se deržava, če ne z novimi mejami, saj na novih podlagah vnovič postaviti mora: storili smo predlog Cesarju austriauskimu, pod čigar ustavno vlado mi večidel živimo, de bi se njegova cesarska deržava premenila v zvezo narodov ravnopravdnih, s komur hi se ravno tako za njih različne potrebe kakor za edinost cesarstva poskerbelo. Vidimo v takšni zvezi rc-šenje ne samo nas, temuč tudi svobode, omike in človečnosti sploh, in se zanašamo naradovolj-110 podporo Evrope k njenimu izpeljanju. Pripravljeni smo na vsakteri primerlej, zadobiti svoji narodnosti vAustrii z vsem nam pristopnimi poniogleji polno priznanje ravno liste pravice vderzavi, ktero narod nemški in madžarski že vživa, naslonivši se pri tem na močno podporo, ktera za dobro pravico iz vsaciga resnično svobodniga serca goreče izvira. Sovražnikam naše narodnosti je šlo po godu, plašiti Evropo z strašilam politiskiga pan-slavisma, kteri, kakor se je reklo, proti pogubo vsemu, kar je koli za svobodo, omiko in človečnost zadobleniga. Mi pak znamo ča- rodelno besedo, ki sama zamore tisto strašilo v kletbo djati, in v prid svobode, omikanosti in človečnosti nočemo je zamolčali pred temi včasi tudi zavoljo grizenja lastne vesti nepo-kojnimi narodi: beseda ta je pravičnost, pravičnost za slavjanski narod sploh in zlasti za zatirane njega rodove. Nemec se baha, de je pred drugimi narodi pripraven in nagnen, špo-stovati in ceniti vse pravične lastne svojstva družili narodov; želimo si in tirjamo, de bi glede na Slavjana se ne mogel (moral) za laž-nika izreči. Povzdignemo terdno svoj glas za nesrečne brate Polake, ki so z zvitim nasiljem pripravljeni ob svojo samostalnost; opomnivši vlade, de bi popravili enkrat stari ta greh, to kletev, ki njih kabinetno politiko vedno teži, zanašamo se v tem na simpatio cele Evrope. Zoperstavimo se (protestiramo) tudi svojovolj-nimu terganju deželja, kakor se današniga dne zlasti vPoznanskim hoče izpeljati; pričakujemo od vlade Pruske in Saksonske, de pusti enkrat dozdajno sistematičko odnarouovanjeSlavjanov Lužiških, v Poznanskim in v izhodnim in za-padnim Pruskim; terjamo od ogerskiga mini-sterstva, de bi brez odloga jenjalo posluževati se sredstev neljiidskih in nasilnih proti slavjanskim rodovam na Ogerskim, sosebno Seriiljem, Hervatam, Slovakam in Rusinam, in dc bi narodne pravice, ki jim gredo, narhi-treje in popolno zagotovljene bile, in upamo na zadnje, de neobčutna politika ne bode dolgo branila našim slavjanskim bratam na Turškim, »le bi zamogli za svojo narodnost tudi v der-žavi skerbeti in po prirojeni poti jo razsnovati. Postavljajo tukej svečani odpor proti djanju tako nevrednim, storimo to posebno z zaupanjem na blaženo moč svobode. Svoboda stori narode, ki so doslej gospodovali, pravičnejši, in pripelja jih k prepričanju, de krivica in napuh ne prineseta sramote temu, ki jo terpeti mora, temuč temu, ki jo dola. Stopivši mi ko narmlajši, ali vendar ne narslabši zopet na politiško gledišč Evrope, storimo tukej predlog, de bi se vesolni evro-pejski shod narodov za presojo vseh mednarodnih prepirov napravil; ker smo prepričani, de se svobodni narodi ložeje razumejo, kakor plačani diplomati. De bi le ta predlog popred prejet bil, dokler nazadni politiki posamesnih dvorov toliko po godu ne pride, de bi se narodi razdraženi z sovraštvam in zavistjo eden drugiga jeli pogubovati. V imenu svobode, enakosti in bratsva vseh narodov. Frnnc l"alacl4y, starosta slavjanskiga shoda. S 111 C s. Okoli 1000 vjetih Lahov so pripeljali čez Budejovice (Budweis) in Pisek na Češko. Kodar so šli, so bili od čeških prebivavcov serčno sprejeti; ljudje so jim dajali živeža in tudi oblek, zakaj njih sukne so raztergane bili. Med njimi je okoli 60 študentov. Lep izgled človekoljubja! — S veseljem popravimo novico v drugim listu Slovenje dano, kakor de bi češki pesnik Mikovec na Dunaju vjet bil. Imenovani rodoljub se zdaj v Zagrebu znajde z veliko drugimi Čehi in Slovaki, ki se zavoljo rodoljubja v svojo domovino verniti ne smejo. — v V v Ljubljani 1 Krajnji Kilni kup. 15. 1 10. Maliserpana Maliserpana Srednja cena 1 mernik. ffold. kr. sold. kr. Pšenice domače . . . 2 1 2 10 » banaške . . . o 8 2 10 1 16 1 24 Sorčice...... — — 1 4« Reži....... 1 35 1 32 1 10 — — 1 41 1 37 1 44 1 30 — 53 — 51