^ Edini slovenski dnevnik v ^ AT^^ I ^^^ ^^k^T ^^ B ^ ^T^^ I \ /k ^ The only- Slovenic daily* ^ Zjedinjenih državah. ■ -v- I . /l ^^^ I ^ LA gC B i | ■ Z.A in the United States. Izhaja vsak dan izvzemši ^Jl M A 1 E X ^ JLjBL. JmL MlJ^ XjL Issued every day except nedelj in praznikov. | Sundays and Holidays. I ^ . J^ List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ rELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Secemd-Clau Matter, September, 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO 235 — ŠTEV. 235. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 7, 1908. — SREDA, 7. VINOTOKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL !! Preselitev !! Frank Sakser Co. in „Glas IN a rod a" | se nahaja od sedaj naprej jtiF" v lastni hiši 82 Cortlandt St., New York City. Vsa pisma, brzojavi in drnge stvari naj se blagovolijo poslati na ta naslov. Ako kdo naslovi 109 Greenwich St., dobimo istotako pisma in druge stvari, ker tam še za par mesecev obdržimo prostore. Glavna pisarna je torej 82 Cortlandt Street. Hiša se nahaja prav tik Pennsylvania železnice Cortlandt St. Station, precej ko se čez vodo kdo pripelje, nas ugleda, ker je tretja hiša. Vsak potnik, ki pride po Pennsylvania železnici, naj se prepelje s parnikom na Cortlandt St. in najde nas lahko, ker takoj ugleda novo belo hišo, ko stopi na ulico. Od Baltimore & Ohio železnice je le jeden blok, a vse druge železnice so blizo. KONVENCIJA K. S. K. JEDNOTE. Zborovanje delegatov je pričelo v ponedeljek 5. oktobra v Pittsburgh Pa. Kranjsko Slovenska Katoliška Jed-nota. z glavnim sedežem v Jolietu, 111., ki je najstarejša slovenska jed-i!oia v Ameriki, je sklicala svojo deseto konveiu-ijo, in sicer v Pittsburg, 1':». Od vseh krajev Amerike je prihitelo na konvencijo obilo delegatov, dn se posvetujejo o nadaljnem pro-evitu društev, ki spadajo li K. S. K. Jfilnoti. Tudi iz New Vorka se je podal k<»t delegat društva sv. Jožefa g. {van Zupan. K. S. K. Jednota je v 15. letih svoji ^ra blagodejnega delovanja med a-meriŠkimi Slovenci storila obilo do-br«-ira za blagor ponesrečenih rojakov, obrisala marsiktero solzo zapuščenim vdovam in sirotam. Ob de-stti konvenciji slavne Jednote želimo tudi mi, da bi modri delegat je ukrenili vse najboljše v prid Jednote, da bi bila še nadalje zvesta tolažniea slovenskega naroda v Ameriki. Koliko dobrega se ialrko doseže potom bratskih -ledno*. nam ni treba posebej |H»vodišča. ktero je že pit d dvema mesecema izdalo svojo razsodbo, kojo so pa tedaj štrajkarji zavrgli. Sedaj so se udali brezpogojno vsem pogojem imenovanega razsodišča. Lynn, Mass.. 0. oktobra. Delavci raznih tuk. čevljarskih tovarn so pričeli minuli petek štrajkati. vsled česar je mnogo tovarn v tuk. nie-tu zapitih, tako. da mora vse delo poči-vati. Tekom priholnjih ilui bodo morali zopet nadaljne tovarne zapreti, ako >e štrajkujoči delavci v kratkem ne premi-liio. Štrajkati je pričelo \ kacih 1")'M> delavcev, toda ker so zaprli razne tovarne, je moralo skoraj , ravno toliko delavcev prenehati z ne- j prostovoljnim poči van jem. Štrajk je naperjen proti zvezi tovarnarjev. K tej zvezi pa dosedaj še niso pristopili vsi tovarnarji in na te se zanašajo delavci, ki mislijo, da bodo slednji privolili v njihove zahteve. Zveza tovarnarjev namreč neče pripoznati unije delavcev. Tnk. obrtna komora skuša med tovarnarji in delavci posredovati. Oženil svojo mačeho. Boston, Mass., 5. okt. V Cheuz, N Y. se je dr Arthur Sawyer poročil z gospo Florence Sawyer, ki je njegova mačeha Poroka se je vršila v državi New York, ker postave države Massachusetts prepovedujejo : enako poroko. Gospa Sawyer je stara 38 let in njen mož 36 let. Denarje v staro domovino pauOjsmo ca % 10.35 .......... 50 kron, za 20-50................100 kron za 4L00........ 200 kron za 102.50...............500 kzao ca 204.50........ 1000 kron za $1018.50 ........ 5000 kron Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poeiljatve izplačuje c. kr. peni nI hranilni arad ▼ 11. do 12. dneh Denarje Mm podati je naJpriUfe-n je $26.00 t sotorini ▼ priporočenem ali lunlihii— wii piauiu, ni)« Ori : aH p» New Tock Bank Draft. PltfK MAKBKE OO, 1M Gxeenwkb 9L. Nov Tect. flM BL OUr Aia, L. Oil nI—J, OMd. Avstrija osvojila Herceg-Bosno. _ i Avstrijski cesar je danes izdal proklamacijo, s ktero Avstrija osvaja Herceg-Bosno. V Srbiji je ysled tega zavladala nepopisno nezadovoljstvo in vlada je pričela z mobilizacijo. SRBSKO VOJNO MINISTERSTVO JE POZVALO POD ZASTAVE VSE NADOMESTNE REZER-VNIKE. S tem se je stasia srbska vojska pomnožila za 120.000 mož. VELIKE PROTI AVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V BELGRADE. VOJNA Z AVSTRIJO. -o- London, 7. okt. Druga važna točka avstrijsko-bolgarsfcega programa se je završila danes s tem, da je avstrijski cesar proklamiral Bosno in Hercegovino za avstrijski pokrajini. Na ta način sta se tako Bolgarija,; kakor tudi Avstrija povečali na ra- j čim Turčije in na škodo Srbije, kjer vlada vsled avstrijske aneksije nepo-i pisna razburjenost. Berolinska po-j uodba je s tem uničena. Fran Josip je v svoje j pr« »klamaeiji zajamčil Bosni in Hercegovini liberalno ustavo in ustanovitev posebnega deželnega zbo-'ria. kakor tudi zastopstvo v državnem zboru. Vendar pa še ni dogna-i.o. bodita li novi avstrijski deželi spadali k avstrijske j ali ogrskej dr-žifvnej polovici. Vsled tega pride brezdvomno med obema državnima polovicama do spora, kar bode le v škodo Avstriji. ; Vse angležko časopisje hvali skromnost Turčije, kterej sta Bolgarija in Avstrija izredni* škodovali, dočim vse i-asopisje brez izjeme strank napada Avstrijo. "Standard" piše: "Obžalujemo starega avstrijskega cesarja: obžalujemo, da je sedaj ob grobu svoj* i:a žt . ljetija svoje dosedaj častno življenje omadeževal s tako groz-j uim činom, kakoršnjiga pozna zgodovina le še v delitvi Poljske. Osodo j t "oljske mora sedaj deliti tudi Srbija." Tukajšnje časopisje razpravlja tudi o vprašanju, je li storil Fran Josip korak proti Bosni in Hercegovini iz svoje volje, ali so ga pa drugi v to primorali. Dunaj, 7. okt. Avstrija je izdala danes proklamacijo. naslovljeno na prebivalstvo Ilerceg-Bosne, kteremu naznanja, da tvori sedaj njihova domovina del Avstrije m da sta obe deželi dedni avstrijski. V tem dokumentu povdarja Avstrija, koliko je i storila tekom zadnjih 30 let za "napredek" Bosne in Hercegovine in poživlja prebivalstvo, naj bode lojalno. Proklamacijo je podpisal eesar i Fran Josip in je datirana v Budim-I pesti 5. oktobra. Dosedanji upravitelj nesrečnih po-; krajin, Burian, je dobil od cesarja ; naročilo, naj o tem obvesti vse prebivalstvo Herceg-Bosne, kojemu naj zajamči vsa civilna prava in indi-viduelno svobodo, varnost imet ja, spoštovanje narodnih običajev, SVOBODO TISKA m!!!), pravico emigracije, ustanovljanja društev in ustanovitve deželnega zbora. Razni požari. { Wilmington, DeL, 5. oktobra. William Lankov hlev, v kterem je bilo nastanjenih mnogo konj, je včeraj zgorel. Pri tem je zgorel nek mož in 40 konj. Škoda znaša $40.000. Richmond, Va., 5. oktobra. Hotel St Charles je včeraj zgorel. V istem poslopjn je bil nastanjen tudi nek časopis. Škodo cenijo na $70.000. Los Angeles, Cal., 5. oktobra. V Williamsu, Arizona, je zgorelo šest prodajalni©. Škoda znaša $200.000. Goreti je pričelo pri tvrdki Babbit Bros. ktera ima za $100.000 škode. / Aneksijo ne tnore več Avstrija preklicati. Avstrija se ne bode udeležila nikake mednarodne konference glede Balkana. dokler se jej ne jamči. da se na tej konferenci ne bode razpravljalo o vprašanju Hereeg-Bosne. Belgrad, (>. oktobra. Srbska vlada je iailala danes povelje, vsled kterega poživlja vse nadomestne rezervnike prvega razreda pod zastave. Teli re-zervnikov ima Srbija 120.000 mož. Uradoma se izjavlja, da je vlada pozvala rezervno vojaštvo pod zastave le radi tega. da izpopolni pomanjkanja v redni vojski, ker odide dne 14. oktobra mnogo vojakov na trajni do-pu-t. Vendar pa v resnici temu ni tako, kajti v Srbiji vlada nepopisno ogorčenje proti Avstriji, ktera namerava osvojiti 11 e r eeg-Bo s n o. koja je bila nekdaj srbska, tako, da ima le Srbija in nihče drugi pravico do obeli nesrečnih pokrajin na Balkanu. Iz vseh krajev Srbije se poroča, da je zavladalo med prebivalstvom ne-popisno navdušenje za vojno proti Avstriji. Vse prebivalstvo Rosne in Hercegovine je tudi proti priklopitvi obeh dežel Avstriji. Srbiji boile v tem najbrže pomagala Rusija in tuli Italija podpira srbske želje. A tuk. mestu so sedaj demonstracije proti Avstriji na dnevnem redu. Ljudstvo kriči po mestu: "Doli z: Avstrijo!" ill glasno zahteva od svoje vlade, da prepreči, da bi Avstrija osvojila net-rečni srbski deželi Bosno iti Hercegovino. Belgrad. 7. okt. Iz vseh mest in ^ seli krajev Srbije se poroča, da je I o vsej Srbiji zavladalo nepopisno navdušenje za vojno proti Avstriji.' < ziroma za osvoboditev Hereeg-Bos- i it-, dasiravno je nesmisel pričeti z vojno proti Avstriji Včeraj zvečer st je tukaj na glavnem trgu zbralo nad 10.000 ljudi in vršil se je ljudski shod. kteremu je predsedoval bel-gradski župan. Govorili so vodje vseli strank in sprejele so se resolu-<-\je. s kterimi se poživlja srbska vlada. naj pozove vse vlasti v Evropi, da se ti pro aneksiji Hereeg-Bosne, koji sla bili. še pred no so Turki prišli v Evropo. srbska last in sta še danes srbski pokrajini. Prepise resolucije so izročili poslanikom vsega inozemstva. izimši avstrijskemu. Prodajal-nice v Belgradu so zaprte in po ulicah korakajo nepregledne množice ljudi. Vse časopisje brez izjeme poživlja vlado, naj takoj prične z vojno p/oti Avstriji. Dunaj. 7. okt. Uradoma se izjavlja. da vesti, vsled kterih je Avstrija rr.obilizovala dva kora svojega vojaštva. namreč v Sarajevu in in Zagrebu. niso resnične. Kljub temu postajajo pa časi na Dunaju in po vsej Avstriji vedno bolj vznemirljivi. Semkaj se poroča iz povsem dobro poučenih krogov, da bodeta že te dni sklenili Srbija in Turčija zvezo, kterej pristopi potem tudi Anglija, da tako vse tri države zajedno nastopijo proti Avstriji in da osvobode Herceg-Bosno. Rumenija je že izjavila, da ostane v slučaju vojne med Avstrijo in Srbijo neutralna. Ta j fan na Filipinih. Manila, 5. okt. Včeraj je divjal na Filipinih nepopisen tajfun, ki pa ni pričel nepričakovano divjati. Vojne ladije, ki so sedaj usidrane zunaj tukajšnje luke, so morale mnogo prestati, vendar pa ni nijedna poškodovana. > Zopet gozdni požari ▼ Ontario. Port Arthur, Ont^ 5. okt. — Ob Canadian Northern železnici divjajo zopet veliki gozdni požari, zlasti pa pri Kaehabrianu, kjer so ae niHr'w že na deset itirijaSkih milj veliko zemljišče. Bolgarija in Turčija. Turčija želi, da ne pride do vojne z Bolgarijo, ker ni na njo pripravljena Se zanaša za ostale evropske vlasti, koje bodo čuvale niene pravice. TURČIJA ŽELI, DA OSTANE BEROLINSKA POGODBA NESPREMENJENA. Rusija zahteva pravice na Dar-danelah. ITALIJA ŽELI, DA SE POGODBA NE SPREMENI. -o—'— Berolia, 0. oktobra. Tuk. časopisje iak>> vladino, kakor tudi strankarsko ■.lanes na dolgo in na Široko razpravlja o najnovejšem položaju, kakor-šen je nastal na Balkanu. Z ozirom na osvojitev Ilerceg - Bosne po Avstriji. je nemško časopisje brez izjeme na strani Avstrije in piše. da je potrebno, da si Avstrija prisvoji obe imenovani nesrečni deželi. Listi tudi povdarjajo, da je Avstrija uvedla v Herceg - Bosno povsem novo '' kulturo", pri tem pa ne povedo, da se tam sedaj vlada mnogo slabše, kakor se je pred tridesetimi leti, ko so bili še Turki gospodarji, vladalo. Nadalje pišejo tudi listi o vojni, ki preti na Balkanu, kajti ako bi bili v vojni Bolgari vspešni. bi prav lahko dogodilo. da bi bil tudi Carigrad v nevarnosti. Ako bi pa Turki dosegli kake vspehe >e prav lahko zgodi, da zasedejo Turki del Bolgarije in potem splavajo naravno tudi vse avstrijske želje po vodi. Vsi listi so si pa v tem jedini. da je berolinska po-irodba velevla.-ti dokončana in brez vsake vrednosti, pa naj že sedaj ve-levla^ti zavzamejo kakoršnokoli sta-lišče napram novemu položaju na Balkan u. Xa tuk. borzi padajo vrednostne listine še neprestano, zlasti pa one, ki so del podjetij v bližnjem orijentu. Tudi delnice takozvane nemške ban- i ke so padle za štiri točke. ; Dunaj, G. oktobra. Stara grešnica Avstrija -e pripravlja, da si prilasti i«-. _r - Bono, kjer je ljudstvo raili la e vhi:le tako nezadovoljno, da bole golovo pričelo z listajo v slučaju, la Av-trija svoje načrte oliistini. Avstrija tega gotovo ni storila iz svoje inicijative. kajti inicijativ© avstrijskega nastopa na Balkanu je brezdvomno iskati v Berolinu, kjer se vedno skrivajo za Avstrijo, kadar je treba intriirirati proti Jugoslovanom. Po vsej Avstriji vlada nepopisna razburjenost, kakoršnje že ni bilo opaziti od tedaj, ko so avstrijske čete v Herceg - Bosno, kjer-so po ne-številnih bojih in mukah z peščico takozvanih ustašev bile gotove šele potem, ko so dobile velikansko pomoč. Minister inostranih del Aehren-thal se sedaj neprestano mudi v Budimpešti pri Fran Josipu, s kterim se posvetuje o novem položaju na Balkanu. Temu posvetovanju slede potem takoj ministerska posvetovanja na Dunaju. Iz vseh poročil, ki prihajajo iz o-stale Evrope, je razvidno, da se ni jedna država v Evropi ne strinja z avstrijskimi željami in da nijedna neče privoliti v zavratne avstrijske želje. Na strani Avstrije je le njena prava vladarica Nemčija. Avstrijske delegacije se v kratkem snidejo v Budimpešti in vse prebivalstvo jedva pričakuje cesarjev tako-zvani prestolni govor, kajti v njem bode razjasnil novi položaj nesrečnih okupiranih dežel. Carigrad, 6. oktobra. Ministerska posvetovanja turške vlade trajajo še vedno dalje. O polunoči se je še vedno vršila seja in tekom današnjega dneva bode Turčija pred vsem svetom protestovala proti Bolgariji, ki je proglasila svojo popolno neodvisnost, kakor tudi proti avstrijskim nameram glede osvojitve Hereeg1-Bosne. V turških vladinih krogih so prepričani, da je Avstrija, podpirana po Nemčiji in v strahu pred Srbijo, oziroma srbskim gibanjem v vseh južnih avstrijskih deželah, na skrivaj prigovarjala Bolgarijo, naj se proglasi za neodvisno. Avstrija in Nemčija sta 3 tem nameravali novej turški ustav-nej via li napraviti mnogo zaprek, kajti ustavna v lada v Turčiji, Avstriji nikakor ne diši. ker sama ni ustavna. Kake korake bode sedaj ukrenila Turčija za sedaj še ni znano, vendar je pa že skoraj dognano, da bode v kratkem sklieana evropska konferenca, pri kterej se bode posvetovalo o nov^rn položaju na Balkanu. I.olgarija je proglasila za neodvisno le radi tega. ker velevlasti niso bile jedi ne v bolgarsko - turškem sporu radi železnice v istočnej Rume-liji. kojo so zasedle bolgarske čete. Anglija je zahtevala, da cele ostavi-j<> KunieHjo. česar pa Bolgar.-ka radi podpore o,I strani Nemčije in njene vazalke Avstrije ni hotela storiti. Paris, 6. oktobra. Francija je sklenila. da bode posredovala med Bolgarijo iu Turčijo, da tako prepreči vojno na Balkanu. Minister inostranih del Pichon je že pričel z konferencam z diplomatičnimi zastopniki evropskih vlasti, da se na ta način o-lirani zaželjeni mir. Kljub temu je pa smatrati sedanji položaj za skrajno resen. Znano je namreč, da je bolgarska konjiča na turškej meji že mobilizirana, in da je bolgarski car sedaj zatrdilo sklenil, da se ne umakne niti za las od svojeira sklepa. Turčijo pa tudi nihče ne more siliti, da bi priznala proklama- i cijo Bolgarske in avstrijske želje kot opravičene. Sočutje vse Evrope je seveda na strani nove ustavne Turčije. V diplomatienih krogih so zelo pesimističnega mnenja glede prepreče-nja vojne med Turčijo in Bolgarijo, iz česar je sklepati, da je vojna kljub vsem konferencam neizogibna. Tekom včerajšnjega popoludneva je obiskal poslanik Turčije, Naum paša ministra inostranih del Pichona. | pri kteremu je v imenu Turčije pro-! testoval proti neodvisnosti Bolgarske. Iz Sofije -c brzojavlja, da sta Nemčija jn Avstrija že izjavili, da bo leta neodvisno ljolgarsko earevino takoj pripoznali. Francija, Anglija. Rusija in morda tudi Italija da so se že dogovorile, da bodo v svrho ohranitve miru -sklicale posebno konferenco velesil, da se na ta način prepreči preteča vojna. Tozadevne predloge kot bazo konference, so že sporočili v Carigrad. Ako Turčija v to privoli, potem je gotovo, da se ohrani mir. V^-ebina tozadevnih predlogov še ni znana, toda vse kaže na to. da bodo tudi ostale vlasti pri-poznale neodvisno Bolgarsko. Glavna vojna nevarnost preti iz Carigrada, ker je vso mogoče, da se tam prenaglijo. Turčija je le slabo pripravljena na vojno, tako iz vojaškega kakor tudi iz financijelnega stališča. Vendar se jo pa bati, da bode Bolgariji napovedala vojno, ker je vse mogoče, da jo bode mladoturška stranka v to prisilila, ktera se boji za svoj ugled med prebivalstvom, ako mirno dopusti, da se Turčiji odvzame dosedanja njena vazalka Bolgarija. Tudi je mogoče, da bode stara vojaška stranka Turčijo prisilila, da prične z vojno, kajti ta stranka upa, da bode s pomočjo vojne mogoče uvesti v deželo stare neustavne razmere. Ako bode temu tako, potem bodo vlasti skrbele za to, da se vojna omeji le na Bolgarijo in Turčijo, tako, da ne pride do vojne tudi med Turčijo in Avstrijo radi Herceg-Bosne. Glasom semkaj došlih informacij, bode Bolgarija vojno z veseljem pozdravila, kajti vsi Bolgari so prepričani. da bode njihova vojska zamogla korakati naravnost v Carigrad, še predno bode vsa turška vojska gotova z mobilizacijo. London, 6. oktobra. V kolikor je tukaj znano, bode Turčija skušala vojno preprečiti in vsled tega bode prišlo do mednarodne evropske konference. Vsa znamenja v evropskih glavnih mestih kažejo na to, da bodo velevlasti posredovale, da tako preprečijo vojno na Balkanu. Vse vlade v Evropi se danes bavijo s tem, da izumijo kak modus vivendi, po kterem bode mogoče ohraniti na Balkanu mir. Anglija je že ponudila tako "turškej. kakor tudi bolgarskej vladi posredovanje in temu predlogu se je, ! kakor se poroča iz Berolina pridružila tudi Nemčija. Nemčija ne bode svetovala Turčiji na vojno. Kljub vsemu p«rsredovanju, se pa Ho-garska k^ikor tudi Turčija marljivo pripravljata na vojno. Turška vojska je po svojem številu večja, ka-"<>r bolgarska, toda bolgarska je :>>no;ro boljše opravljena in pripravljena. Tuk. a\>trijski poslanik je včeraj obiskal kralja Eduarda in mu je iz-ročil Fran Josipovo pismo, v kterem izjavlja avstrijski eesar. da lxide o-vojil Ilereeg-Bosno za Avstrijo. Na borzi padajo vsi vrednostni papirji. Carigrad, li. oktobra, zjutraj. Seja mjnistei-kega sveta se je zjutraj dokončala. in pri tem je Tun-ija -kleni-a. da j«* za njo m mogoče odobriti kake o i redite, ki st» Me -trinjajo z be-rolitisko pogodbo. Turčija ]»> ie sedaj poslala vsem velesilam eirkularno nolo. v kterej bode jH.vdarjn'.a. e imenovana j»-"_'.»,iba s oštu-je. — Na brzojavko bol^-ar-kega carja, ki je javi! turškej vin-H. i!:1 storil ono. kar je bolgarsko Ijud-tvo o 1 aje-zahtevalo in tla upa, da bo lo ostali prijateljski odnošaji med Turčijo in Bolgarijo nespremenjeni, je Turčija odgovorila, da njene pravice čuva berolinska pogodba, kojo so podpisale vse vlasti, koje bodo ■skrbele tudi za to, da =e imenovana pogodba spoštuje. Filipopelj, istočna Rumelija, 6. oktobra. Uradno naznanilo, da je Bolgarija proglasila svojo neodvisnost, je tukaj v glavnem mestu isto-ene Rumelije napravilo velikanski uti's in nepopisno veselje. Vsi zvonovi v mestu zvone, velikanske množice korakajo z godbami na čelu po mestu I in povsodi pri konzulatih prirejajo 1 mirne demonstracije. Car Ferdinand pride v kratkem v istočno Rumel i jo, London, 6. oktobra. Bolgarski agent pri tuk. vladi je danes naznanil angleški vladi neodvisnost Bolgarske in izjavil, da Bolgarija želi mir. Tudi ostale vlade je Bolgarija obvestila o sv o jej neodvisnosti in miroljubivosti. Do vojne na Balkanu najbrže ne pride, kajti Turčija se bode s prote-' stom pri velesilah zadovoljila. Istega mnenja so tudi v Rusiji in Franciji. Trnovo. Bolgarija, 7. oktobra. Takoj potem, ko se je Bolgarija v tuk. katedrali 4') mučenikov proglasila za neodvisno kraljevstvo. je kralj Ferdinand sprejel suvereniteto nad Holgaisko. Predsednik narodnega sobranja. kot zastopnik bolgarskega naroda in ministerski predsednik, kot zastopnik vlade, sta nagovorila kneza z "Vaše veličanstvo" in sta ga naprosila naj sprejme slavo kot prvi bolgarski kralj, na kar je Ferdinand takoj privolil. Petrograd, 7. oktobra. Rusija od-|>oš!je tekom jutrajsnjega dneva v.-em evrop kim vlastim cirkularno noto z ktero poživlja vse vlade naj privolijo v spremenitev berolinske pogodbe. Car je v to privolil pri vče-rajšnjej seji z raznimi ministri. Vse balkansko vprašanje se bode rešilo tako. kakor se želi v Petrogradu. ' Novi kongres se snide šele po prete-! ku 3 mesecev, kajti dela za programe : raznih vlad bodo velikanska in jih ni mogoče preje zaključiti. Turški po-I slanik v Petrogradu je včeraj obiskal ministerstvo inostranih del in se je ; posvetoval z nadomestnim ministrom Čarikovom o bodočem kongresu. Turčija se s tem kongresom povsem strinja. Rusija je za sedaj sklenila, da neodvisnosti Bolgarske še ne bode pripoznala in je o tem že naznanila bolgarskemu diplomatičnemu agentu. Nadalje je Rusija tudi izjavila, da se bode ravnala natančno po določbah berolinske pogodbe, dokler se ■slednja ne spremeni tako, kakor žele vse signatarne vlasti, Francija in Anglija se z Rusijo popolnoma strinjata glede takojšnjega sklicanja novega kongresa, da ee določi novi položaj na Balkanu. Rusija bode pred vsem na kongresu zahtevala, da bode Dardanelska ožina za njene vojne ladije v nadalje odprta, dočim želi Italija dobiti v Albaniji ob Jadranskem morju jedno luko, tako, da bode avstrijskej mornarici zaprta pot na Sredozemsko morje. Ina-če izjavlja Italija, da želi mir. Avstriji nikakor ne ugaja, da bi Italija dobila jedno luko na Jadranskem morju, ker je prepričana, da potem med Italijo in Avstrijo ne bode nikdar več miru. "GLAS NARODA" (Slovemc Daily.) #ned and published by the COVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 6AK8ER, President. VICTOR VALJ A VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Bosineee of the corporation and aid ream of above officers: sj Cortlanit j 84* »U Borough of Manhattan, New York OHy. M- Y.__ la leto velja list za Ameriko in Oanado.........$3.00 i „ pol leta.........1-50 M iwo u meoto New York . . . 4.00 „ pol l«*l»A" izhaja *-ak dan iz-pedeij in praznikov "QLAS IN A KODA** ( "Voice of the People") I—mM every dar, except Sundays and Holidaya. Subscription yearly $3-00. Advertisement on 'agreement. popisi brez podpisa in oeobnoeti se ne Mtinwjo. Denar naj se blagovoli pošiljati po [ Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov •ranima, da se nam todi prejdnjc blVatlil^e naznani, da hitreje naj- ! ijstno naslovnika. T>opisom in pošiljatvam naredite naalov i "GLAS NAWUDA" 82 CortIan.lt Rtreet. New York City. Teiefon: 1279 Rector. V bolgarskem Trnovu. j P red v«V rajanj im v starem l»ol-| Carskem glavnem mestu Truovu pro-glasih n« ;tj',ii Lnmatii in njih moč je s« <;ala vse do At i .iutluka, doeim se je i tuli < arurrad vedno tresel pred tijtliovo iiior.»-nostjo. Tudi najvaž-lu-jši dopMiki novejše bolgarske zcro-dovine -o !«e z-tvršili v Trnovu: tam s« je v letu 1^'»7 |m.>« etovalo narodno sobranje, ki je izdelalo novo ustavo ii> potom dne 'J!h at>rila izvolilo Bat-trnberžana b«»lirarsl jm knezom. In \ istem jiif!«tu je dne 14. avgusta 1SS7 sedanji ear v>«*h Bolgarov prisegel na bolgar>ko ustavo, kot dosedanji Trnovo pa ni 1«' mesto, ki je zirodo-v'-uskeira potn* na 7a JiihohIovane, tettivc«- je na Kalkau i tudi stratejrie-»:. važna to. ca. O., tam v»di eesta 1 v prelaz Sipko. I*«. ,< j eest t »» v letu lh77 korakali I* barski možje in mla- j «leui«M. k tel i s,, povodom rusko-tur- 1 ! ške voj .e pro-ill liti>ij*». naj jih vzame v i ii>ko bratsko vojsko, da z njo ' zajedno /nt ujejo .je življenje za I v i -I T i 1 t. iIt-» l. Itr^P^kf) ! .»pol. en j. tvorili temelj naj ml a j- ] - si vojske v F. v ropi, oziroma moderne f in izvrstne -edanje bolgarske voj-ske. 1 Sedanj.. l»>'-j!i ?•>!:. i \oj>ko -4» na pMlla'.'i \ojne^a zakona iz. leta uredili. < ila-ont t.-a zakona tvori ' bolgarsko vojsko \>. možko prebivalstvo Bolirarije. k.»je zarnore nositi in rabiti orožje. \ >al i r v M a ro- si i od 20. do 40. hta mora bili t ti« 1 i 1 vojnik. Častniki, {»odea«! ni ki. kakor lu.li možtvo je izvrsftio. Ker so novimi \>i dobro v »jud>kih šolah iz- ' šolani, Holirarni ne primanjkuje podčastnikov. » a-tniki -o izvrstno iz-\ t žbani v vojaškoj šoli v Sotiji in ^ častniki generalnega štaba >o {»o nalogu vojnega minisierstva absolvirali vojaške akademije v inozemstvu. <«la- ] >om ustave je vrli»vtii poveljnik bol-garske vojske v mirovnem, kakor tudi v vojnem času bolgarski vladar, kte-rega mora v vojnem času podpirati j, generalni štab. dočiim inora izvrševa- j nje, oziroma vojevanje voditi vojno : ministerstvo. i ^ Bolgarska vojska x deli v mirnem | j času v aktivno vojsko in v domobran- ^ ce prvega in druzega poziva. kajti i . rezervni ko v v Belgariji nimajo. Vsled j , tega za more Bolgarija vse možke. ki j , so za vojevanje sposobni, pozvati v , vrste svoje vojske, i-iko da je vsaki ^ čas pripravljena na vojno. Vojska j se deli na sledeči način: I , 1. aktivno možtvo: 140.000 pešcev, I 4fM >0 konjenikov. "fM>0 graničarov, j ; iXKH) topniearjev. 3000 mož tehničnih I ■. ^-et, skupaj llH».0<">0 mož s 300 topovi. 12. del aktivne vojske: 35,000 mož pešcev, 1 konjenikov. 2500 topniearjev, skupaj 40.(KKi mož in 108 topov. ] Domobranci I. 20,000 mož. domobranci II. 14,000 mož. Vsa vojska šteje torej 300.000 mož in 4G8 topov. E Kakor se poroča, je Bolgarija že, mobilizirala in Turčija je tudi to sto-! rila. Turčija ima na razpolago proti i bolgarskej vojski tri samostojne evropske kore. in sicer v Carigradu •(garda). l»rinopolju in Solunu. V slučaju vojne za morejo ti trije kori postaviti sledeče možtvo: 100.000 mož nizamov aH jtešeev z 8000 častniki; 120.000 redifov ali domobrancev; ni-zamska in redifska konjiča 12,000 mož in topničarji 12.000 mož s 700 topovi. K temu moramo še prišteti ilavske bataljone (nadomestne), ki imajo na razpolago 300.000 mož. Vsega skupaj torej 550.000 mož. Dasiravno so ilavski bataljoni skoraj brez pomena in tudi ako uvažtije-mo, da je bolgarska vojska mnogo Iniljše izvežbana kakor turška, je na straiii Turčije vendatle premoč, tako i da zamore v slučaju vojne Turčija zmagati. 1'ri tem tudi ne smemo pozabiti. da so turški vojaki nad vse . ! hrabri in da so turški častniki ravno t tako dobro izvežbani, kakor bolgar-1 ski. Na ta način bodoča vojna za . liolgarijo nikakor ne izgleda tako u-: godilo, kakor bi se mislilo na prvi po-J'gled. Pot, na kojo Je Avstrija prisi-) lila Bolgarijo, ni gladka, temveč tr-J nova... In pri vsem tem moramo po-C misliti, da ima sedaj Turčija na svo- * jej strani vse Srbe. tako one v kra-1; ljevini. kakor tudi one v Starej Srbi-' ji. Maeedoniji in povsem naravno tudi , vse prebivalstvo v 1 lereeg-Bosni, kjer bode morala tudi Avstrija nastopiti i — t rnovo pot... Zločin starosti. | Nad sedemdeset let star oni mož, j ki je minolo soboto na Nassau St. i v New Yorku sredi nepregledne mno-1 žice ljudi mirno in nepremišljeno z veliko opeko razbil izložbeno okno n« ke banke in si od kopice tu razloženega denarja prilastil dve noti angleške banke, nakar je povsem jmčasno; j odšel. Kavno tako mirno se je potem i piisiil odpeljati v policijsko postajo. | kjer je pripovedoval: "Jaz sem la-eeii — tako je tudi izgledal — 4iže: j ar teilnov nisem nič poštenega jedel, i:• L_ro ono. kar so mi uali ljudje po re-stavrantilu Za delo sem prestar in riiliee n e neče vzeti na delo. Včeraj l«iš pred menoj padel jed en mrtev a tla. ko je v Fh isclunanovem re--tavranUi čakal, da mu podarijo ,-kur-kr il.a. Vsled tega sem si mi-slil: čemu naj čakam? Vse je nam-. ■ i- boljše, nego o-oda onega človeka. Ki je pre.l menoj pr.oel mrtev na tla ii. ki je poginil vsled gladu, kakor . .gine pe- na ee>t i. \-led tega sem a Nassau St. kradel in sedaj mi ne •».•de treba več stiadati."" To je slika, ki se če-tokrat pojavlja po v-eh velikih mestih. Starček je povedal resnico, kv je dejal, da je i-rejši ji dan umrl j« den pred njim. !.. r je bil tako lačen, da ni mogel več ■ ii. In naše časopisje je o lein po-i .. alo le z malimi črkami, kajti o tem o.-: rešljivem dogodku je objavilo le : p o notico. Ni jvdneiuu urednikui iiitštm mestu ni j-rišlo na um. da ■ > tem poročal z. velikimi črkami, i .or-t;ji >n v običa. u. kadar se kak ti ilijonar poroči. In ve dar je vsa -ivar kurijoziteta da mora v našem štirimilijonskem mesto, kjer se zbira deseti del boga-1 . a v—**naš - republike, star človek la ulici gladu umreti, dočim se za->re ilrugi. ki je za delo tudi prestar, i • šili smrti vsle ; žbujoči častnik in ga ni pustil na-i prej. Ko je dr. Oražen povedal, da > | ;e zdravnik, je častnik odvrnil, da je i pri ranjencih že itak vojaški zdrav- - nik, drugega pa tako ni treba. Šele ; kc je intervenirala policija, so dr. > Oražna spustili skozi vojaški kordon. - Takšno je vojaško Človekoljubje I i — Zakaj je poročnik Mayer dal - streljati? Ko se je zgodila nesreča, - je hitel na lice mesta doktor Oražen. - Naletel je na poročnika Maverja, ki je dal povelje, naj se strelja. Dr. Oražen ga je vprašal, zakaj je dal • streljati. Mayer je odgovoril, da za- • to. ker so demonstranti metali karae- ■ nje na vojaštvo. Dr. Oražen ga je i nato pozval, naj mu pokaže od kara- ■ nov ranjene vojake. Maver mu je pripeljal vojaka, ki je imel črn noht na prstu. Dr. Oražen: A to je vse? Maver: A demonstranti so imeli tudi revolverje. Dr. Orožen: Ali imate dokaze za to? Maver: Sodim tako! I>r. Oražen: Zakaj potem niste revolverjev odvzeli tistim, o kterih ste samo domnevali, da jih imajo? Poročit ik je ostal odgovor dolžan na to vprašanje. — Zakaj so dragonci tako divjali? Ker so bili do nezmožnosti pijani. To suho dejstvo konstatnjemo in smo pri- ( pravi jeni to tudi dokazati. Vemo ! namreč in lahko tudi dokažemo, da je ! ko ga .je pretepel s puškinim kopi- i i : > m. j.» je hrabro pobrisal iz cerkve. I — Dva kmet ska fanta so aretovali j i v . jaki v Prešernovih ulicah. Dasi ni- j -ta storila prav ničesar drugega, ka- - .j , Tu >o vojaki '27. pehotnega polka na- i i valili na nju in jih s puškami tepli i kakor črno živino. Kaj se je z nji- < n;a kasneje zgodilo, ni znano. 1 — Duhovnik Lenard v nevarnosti, j I Nasproti magistrata pri Grobelnikovi 1 iiiši je ravno neki ž.aiular obdelaval s . -to na samem stoječega in mirnega n moža. ga davil za vrat. tlačil na prag! j in mahal z bajonetom po njem, ko ti pride mimo pisatelj in duhovnik dr. e Lenard na poti proti domu. Isti hip n -e obrne žandar in nastopili dragonci. Ti so dosegli vrhunec vojaške brutalnosti. Le par prizorov naj dokazuje o tem. Pred Prešernovim spomenikom je bilo kakih G0 mirnih ljudi. Dragonci i so se z golimi sabljami zapodili vanje s tako silo, da so prišli čez ograjo spomenika. Ljudje so v divji pa- , ni ki zbežali na prag frančiškanske ^ cerkve. Dragonci so jo udrli za nji- 1 mi. oil druge strani so prišli z bajo- j neti Belgijci. Nastal je silen krik. ! Več osob jo bilo poškodovanih. Pri j "Figovcu" na Dunajski eesli so se . .. ... ^ dragonci s konji vred pripodili na j dvorišče v verando med mize in stole j in seveda tudi ljudi. Z golimi sabljami so sekali po njih. Od tam so , divjali naprej po Marije Terezije ce- ' sti. jahali so tik vežnili vrat, ki so bila zaprta in sekali po njih s sabljami. V restavraciji pri "Novem svetu" in pri "Levu" so udrli dra-gonei iti ranili težko dve osobi. Sekali so s sabljami vsevprek. Nekega 1 -asnikarja bi bili ubili, da se ni skril s za drevo pri Kolizeju. Blizo železni- ^ škega tira so jeli streljati. Tudi drugod so dragonci uganjali največje s brutalnosti. Orožniki in Belgijci so jim sekundirali povsod. Vse to je trajalo do polnoči. __ ____ i 3 Poljaki v Šleziji. 1 Nekteri poljski Časopisi neopravi- , čeno napadajo Čehe, češ, da jih zatirajo v Šleziji. Taka pisava je oči-vidno inspirirana po Nemcih. Resnica pa je, da se je od leta 1890 do 1900 v Šleziji šest do tedaj čeških 1 občin popoljščilo. In pri tem Poljaki rečejo poznati slovanske vzajemnosti, temuč so povsod, kjer se bije boj ! med Cehi in Nemci, dosledno na strani — Nemcev. Žalostno! Nova hrvatska banka v Bosni Iz Sarajeva javljajo, da je skupno ministerstvo odobrilo pravila za novo banko pod naslovom "Hrvatska kredit na in poljedelska banka" z omejenim poroštvom v Petričevcu. Banka je pričela svoje poslovanje dne 1. oktobra t. L i i Dviganje industrije v Turčiji Od proglasa ustave v Turčiji je do-šlo ministerstvu 300 prošenj za otvoritev novih tovarn in rudarskih podjetij, med temi dve nemški in jedno ameriško prosijo za koncesijo, da uvedo v Carigradu in okolici telefon. Nova Turčija. Prvotno navdušenje, ki je nastalo vsled proglasitve ustave, je ponehalo i a poročila iz Yildiz-Kio-ska niso več ; tako vesela kot nekdaj. Mladoturki ; svoj program brezobzirno izvajajo, sultanu pa ni prav, da ga imajo tako v ®vojih rokah. Nedavno je poslal nekemu turškemu poslaniku v inozemstvu šifrirano, tajno brzojavko. Mla-doturškemu odboru pa to nikakor ni i bilo všeč in, je vladi sporočil, da sultan kot ustavni vladar nima pravice občevati z uradnimi osebami potom šifer, ampak da je to edinole vsakokratni vladi dovoljeno. Liberalni turški list so odkrito pisali, da se boje, I da ne bi se sultan potom te korespondence skušal razumeti z bivšimi svojimi ministri iz absolutistiške dobe in da morda celo zasleduje reak- j cionarne namene. Druga kočljiva točka je sultanova i civilna lista. Vlada je nekaj objavi-f la in skušala ukreniti glede na način, kako naj dvor vporablja civilno listo, sultan pa je uljudno, toda odločno vladi dopovedal, 'da je to stvar, ki ji nič mar ni. Listi se zdaj zlasti pritožujejo nad načinom, kako je sultan to storil. (Nadalje so Mladoturki zelo neza-aovoljni s tem. da je sultan ukazal, naj v njegovo palačo spravi nekaj brzostrelnih topov in bolj kot kdaj j zbira okolu sebe zvesto mu telesno j -tražo, takozvani Hamidje-polk. Sultan pa je tudi članom svoje rodbine prepovedal, da ne sinejo prein-timno občevati z mladoturškim odborom in tudi odboru na primeren način naznanil, naj princev ne poseča pre{W!gosto. Napravil pa je vladi drugo us!ug<>: podaril je državi neko svoje posestvo, ki na leto doprinaša en milijon, kot jamstvo za novo posojilo SO milijonov K. ki ga je vlada najela v Parizu. Emi-ija bo v obligacijah v nominalni vrednosti 8-"» fr. in se Tki obrestovala s ! Nove volitve delajo mladoturške-nni o«ilH»ru precej preglavic. Zdaj iz-kušajo pridobiti >i 'oliva pri princih, : zlasti pri prestolonasledniku Rešad-effendiju. Z mladoturki je v tesni zvezi tudi princ Sabba-Edin, ki je i zeh» inteligenten, toleranten in tudi : praktičen človek. Živel je osem let1 na Francoskem in se v ustavnem in i upravnem življenju dobro izpozna. Iz Makedonije no dohajajo ravno prerožna.a poročila. Grki in Bolgari | so so že začeli, daviti mod reboj. Vi Mali Aziji so ljudje branijo plačevati lavke. Abdul Medjid. sin raj nega sultana, se je nedavno na-prot i dopisniku li- 1 sta Pet i. Parisien" nekoliko nepo-v ol jno izrazil o novem režimu. Mlado-:iirki so ga zaradi tega jeli ojstro napadati. Abdul Medjid pa. neustrašen mož. je jmslal mladoturškemu glasilu "Taninu" protestno izjavo, kjer pravi dol>esedno tudi to-le: "Če liosfe mla loturki namesto da bi varovali ustavno zajamčeno osebno svobodo. nadaljevali - tem. da lioste po-samezne osebe preganjali! vodite, da i ho ves osmanski narod kakor on mož vstal, da me varuje!" — Abdul Mod- ' iid .jo namreč pri ljudstvu zelo priljubljen. ^ --| S MESNICE. I I --I Kar staro bi najraje. | Oče: "Vi hočete torej poročiti eno | mojih hčera? Najmlaja dobi 15,000. j s i are j a 20.000 in najstareja 25,000 j dote." Snubač: "Ali nimate kake prav ! stare?" j ' i Dobro zdravilo. ( "Že dva meseca je bila moja žena zagrljena in je težko govorila. Odkar ■ Jemlje vaše zdravilo, ne more skoraj prav nič več govoriti. Prosim, pošljite mi še dve steklenici. Vaš hvaležen — Miha Ropotec." i Dvoumno. "Vaš pokojni soprog je postal žrtev poklica!" je zdravnik tolažil vdovo po pokojnem soprogu. "Svojega poklica, ali vašega, gospod doktor?" je vprašala nesrečna žena. Iščem prijatelja MIHAELA PARNE, po domače Pernetov, iz Kresniških Poljan. Pred štirimi leti sva bila skupaj v Denverju, Colo., in od tam je šel v Salido, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja. da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Frank Mahkovee, Box 272, Oregon City, Ore. (7-12—10) Iščem svoja dva brata MARTINA in MARKOTA SODEČ, kterih že nisem videl 18 let. Ako kteri rojakov zna za nje, naj blagovoli naznaniti meni, ali pa naj se sama javita na sledeči naslov: John Sodeč, 702 Elm St., Leadville, Colo. (3-7—10) g i Pozor Rojaki! Novoiznaj deno garantirano maiilo i pleiaste in golobradce, od katerega v > tednih leplliije, brki in brada popolnoma tras te j o I Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu »Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in oxeblfmo Va* v 3 dneh popolnoma odstranim, da! je to resnica se jamči $500. UpraSajte se "" "Jakob WahžK, P. O. Box 69 CLBVBLAND, OHIO HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo polije, ker sem že nad 16 let tukaj ▼ tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorfno kdo zahteva brez nadaljnih upraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr., CloveUmd. Qk t|| ^ VeHka Zaloga vina in žganja. Hgj ^ |S ^aUH^^BL Prodaja belo vino po........70c. gallon S Črno vino po........50c. Sjj| JpH^^^^^^V^K Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 i? g jM^n^K ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 g Za oblino naročilo se priporoča S 5308 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. Il Važno. Važno. Važno. Važno. Ura za gospode (18 size) 20 let # jamčena z dvojnim pokrovom ft (field) z zlatom prevlečena d»| ^ g z 15 kameni..................^lO.UU g z 17 kameni...... ...............$15.00 » ® Ravno take vrste are za gospe jf > bolj male (size C) z 15 kameni | • kolesovjent Elgin ali >Valtham ... ipiO.UU Za blago jamčim. 9 Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene 0 so samo za nekaj časa. "K § /VI. Pogorele, x » 1114 Heyworth Building, Chicago, 11L ^ ^ ^aslov za knjige: • M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno* Važno. Važno, Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbari xa ^jedlnjene države Severne Ameriko. Sedež: Forest City, Pa. flnkorpoHranodne31. Januarja 1903 v driavi Pannaytvan^^ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Km, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest CSty, 9m. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek A~ j* dock. Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St^ Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, g—. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 05, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box ME, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODa". ASESMENT, kteri je za plačati dne 4. oktobra, 1908. I. razred, možki oddelek: vsak član plača po 85c. II. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20e. k član plača po 10c. III. razred, otročji oddelek: vsa PRESTOPILL K postaji št. 2 v Jenny Lind. Ark., Mihael I'ajk star 25 let.' K postaji št. 3 v Moon Runu. Pa., Jakob Tome *22 let, Avgust Fišar •"•"{ lot, Fran Homo v f: 17 let, Lrnac Petfcovšek If) lot. — Fran Jager zopet \ ristopil. K postaji št. 6 v Cleveland«. Ohio, Josip ŽuliČ 29 let, Fran Smole •"»0 let. Fran Ivnaus 27 let. K postaji št. 7 v- Lasalle, 111.. Ivan IVrše 32 l<-t. K postaji št. S v .Tohnstownu. Pa., Josip Lončar 43 let. K postaji št. 9 v AVeir City, Kansas, Matija Kutnar 25 let, Peter Ruder 20 let. Fran Padar 27 let. K postaji št. 10 v Coketonu. W. Ta., Peter Cšaj 29 let, Ernest Bodi-t ar 20 lot. Iv postaji št. 10 v Willoeku, Pa.. Ignac Sokop 26 let. K postaji št. 17 v Broughtonu, Ta., Fran Petrovčič 20 let, Ivan Kocjan 19 let. K postaji št. 20 v Claridge. Pa.. Jurij Špoliar 32 let. K postaji št. 21 v Little Falls, X. V.. Fran Gabrovšek 19 let. Iv postaji št. 2l> v Collinwoodu, Ohio, Anton 3I»»rol 33 let, Martin Vinšok 37 let. Josip Znidaršič 2S let. Fran Kožel 20 let. K postaji Št. 27 v Yale. Kansas, Ivan Jeneič 32 let. K postaji št. 31 v Calumetu, Mioh.. Karol Jorele 31 let. Josip Koče-var :t(> lot. Josip Ovnieek 37 let. Anton Pire 20 let. Josip Novak 25 let. K postaji št. 40 v Cumberlandu, \Vyo.. Alojzij Sibenforajher 2S let. K postaji št. 41 v Mulberry, Kansas, Fran Žibert 24 let, Fran Bene-dičič 27 let, Josip Ktiafeljc 34 lot. K postaji št. 42 v Winter Quarters, Utah. Ivan Božič 2S let, Leopold Kos 24 lot. Fran Mivc 27 let. Ivan Jantes 40 let, Ivan Keržič 27 let, Jurij Bergant 29 let, Anton Lepie 20 let. Fran Lončar 27 let, Valentin Orač let. Mat. Suhar 33 let. Anton Čeruugelj 30 lot. Josip Zupančič 27 let, Fran Mlakar 34 let. Iv postaji št. 44 v Franklinu, Kansas, Dunham, O. Manson 43 let. K postaji št. 4r> v Delagua, Colo.. Fran Lenareie 31 let. Anton Pinaza ' let. > K postaji št. 4< v Frontenaeu, Kansas. Jernej Kcsel 31 let. Fran Tevš 42 let. » IVAN TELBAN, glavni tajnik. jugoslovanska ^^ KM Mota, ■ t Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, »483 Ewing Ar«., Se. Chicago, HL Pod predsednik: JAKOB 7. A BUKOVEC. (Radi bolesai as dopustu ■ V Evropi) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Mian. Pomožni tajnik: MAKS K E RŽI Š NIK, L. Box 38J, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-I toek. Pa. ALOJZIJ VER ANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenae ft Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. 0. Box Ml, Eveleth, Mina. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽlSNIK, H. porotnik, P. 0. Box 138, Bnrdine, Pa. IVAN N. GOSAR, ID. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, ILL Krajevna droit va naj blagovolijo poiiljati vse dopise, premembe ado v ia drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BR0Z1CH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajnika in nobenem drugem. Denarne počiljatve naj pošiljajo krajevna druStva na blagajnika: JOHN GOL ŽE, P. O. Bo* 105, Ely, Minn., po evojeei zastopnika ia aobe-oem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj po&ljejo duplikat vsak* poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednocs. Vse pritožbe od atrani krajevnih društev Jednote ali posameznikov f uaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KIX)BU-CAR. 115 7tb St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vaake pritožbe. Društveno rlasilo je "GLA8 VARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Um se je omračil dne 21. sept. ponoči trgovcu lepaine Jožefu Sterletu. Nesrečnež se je ob j>ol 2. uri zbudil in začt-1 up!;i. da pra hočejo zgrabiti, potem pa j' anil pokonci, zgrabil nož ter se z riiui zabodel v levo stran prisi. Pri-p« jali so ga v ljubljansko bolnišnico. f Ljubljana brez nemških in dvojezičnih napisov nad trgovinami. 21. septembra jmpoldne se je zgodilo, da je nakrat Ljubljana dobila samoslo-venske napi-e :ia \>eh prodajalnieah. 1 Zgodilo >e je to popolnoma mirno, 1 | brez vseh kravalov. Ljudje so mirno1 in pri na.jh«>]j-i volji snemali nemške ■ , napise. Na I)unaj-ki cesti so tudi izginili j I dvojezični napisi. It. Ranzinger je ' imel skrite >tiri orožnike za slučaj, j če bi kdo >:iel dvojezične napise. ; Končno je pa dala tvrdka zakriti nemški napi,- z vrečami. Brivec Za- i jec je nemški del svoje napisne deske 1 zalepil z ro za-papirjem. Tvrdka .Tax je tudi dala prebarvati nemški del ! napisne de>ke, kakor tudi Agnola. "Zadružni" in "(»«>spo<> jih pa pomazali. Napadli >o v Srednji vasi v Bohi-* ju neki delavci hišo župana Korošca. Korošec se je branil s streli in < bstrelil nekeira Adamiča, kterega so pripeljali v ljubljansko deželno bolnico. Mesto cesarske — črna zastava na šentjakobskem zvoniku. 21. sept. je J znani spretni ključarski pomočnik >nel popoldan s šentjakobskega zvonika v Ljubljani prejšnjo cesarsko . zastavo ter pritrdil na križ črno žalno zastavo. Xa občinstvo napravlja j to kaj lep vtisk. ! Vlada je, kakor se čuje. izročila : vse vodstvo v ' Ljubljani županu in Beljjijci ne smejo iz vojašnice. Napad na Slovence v Kočevju. Kočevje. 21. sept. Kočevski tolovaji so sooči zoj>et izvršili napad. Na potu od | kolodvora so Kočevarji po ptujskem vzgledu navalili na slovenske gospo-I -le in dame. Nekdo je udaril dr. Ker-nravnerja s palico po glavi. Da si reši | neovirani dostop do stanovanja, u>trelil je v zrak. Navalili so zopet nanj. Da ni v tem hipu interveniralo •orožni.štvo, bilo bi za Slovence pogubno. Prav tako! Več reservnih častnikov je izjavilo, da odlože svoje šarže, ker nef-ejo več nositi uniforme in biti tovariši morilca Maverja. Run na "Kranjsko hranilnico". Slo \enci so irumoma jeli dvigati denarne vloge v "Kranjski hranilnici", ter jih nositi v "Mestno hranilnico ljubljansko". Za ljubljanske žrtve 20. septembra so 21. sept. zvonili v različnih krajih na Slovenskem. Tudi so v raznih krajih razobešene črne zastave. Ogenj. — Deklica zgorela. Ogenj je nastal v Št. Gotbardu v Mihovčevi koči nedavno ravno, ko so šli ljudje od popoldanske službe božje, ko ni bilo druzega doma kot petletni deček zunaj hiše in poldrugoletna deklica -peča v hiši. Prvi ljudje idoči iz cerkve so videli dim, pogledali tudi v vežo, pa niso nič nevarnega opazili in so odšli. Stariši in starejša dva otroka so se še malo pomudili pri cerkvi. Mej tem pa je plamen tako naglo o- I bjel vso hišo in skedenj, da živa duša ni mogla več kaj oteti, če tudi je bilo takoj polno ljudstva pri požaru. Seveda se ni dalo tudi več oteti iz hiše speče deklice, ki je popolnoma zgorela v strašnem plamenu. Ubogi družini je zgorelo vse, popolnoma vse. Rešili so le kravo in prešiče. Dobra srca se prosijo milih darov za ponesrečeno in obupano družino, ki zdaj na zimo nima strehe ne živeža. Dijaki VHI. b na prvi ljubljanski gimnaziji so poslali mesto venca na grob narodnih mučenikov družbi sv. Cirila in Metoda 12 K 32 v. Dijaki, tako najlepše maščujete uboj svojega kolege! Avstr. Slovensko Iplf Bol. Pod. Društvo. Ustanovljeno ^^f^ 16. januvalja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, TTii— Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Fiism Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, TTnmm Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Fronteoaa, TTimii UPRAVNI ODBOR: Frank Markovii, Frontenac, v—— Frank Preak, Cherokee, ^nf t Frank Buchanan, Radley, Kansas Anton Lesjak, Chieepee, yfnti« Kini ga iz "Evrope" vun vrgli! 22. sept. je poročnik KSonig imel žalosten pogum priti v kavarno "Evropa" v Ljubljani. Ljudje so bili skrajno o-iroreeni in so zaceli predenj pljuvati. Ko to ni zadostovalo, so mu začeli klicati: Morilec, lump, baraba! Ker pa ga še to ni ganilo, so ga enostavno prijeli in iz kavarne vun vrglL — Polkovnik Radičevič ima zdaj dolžnost sklieati Častno sodišče, da * Konica pozove na odgovor, zakaj se ' je dal vun vreči. Navadno čaka ča-i -tnike za take dogodke degradacija. "Handelslehranstalt", ta star sa-monemški napis nad Mahrovo trgovsko šolo je tudi včeraj izginil. Ljudje so pobrali z napisa črke in sedaj je Mahrova trnovska šola brez napisa. Posledica postopanja tvrdke Kosler & Co. Kakor je dognano, je Kosler o-pojil četo dragoncev. ktera je potem tolkla po naših ljudeh kot zbesnela tolpa divjakov. Po vseh gostilnah je nastal proti tvrdki Kosler velikanski odpor. Nihče ne mara piti pivo tvrdke Kosler v Ljubljani. V gostilni pri "Zlati ribi" je zavedna gostilaičarka tvrdki Kosler takoj odpovedala, in pivo drucrje naročila. Tudi drugi gostilničarji hoče-, jo to posnemati. | Belgijcem odpovedujejo stanovanja v Ljubljani. Zavedni hišni posestniki in irospodri odpovedujejo častnikom peŠpolka Belgijcev stanovanja. Tudi se agitira. da gostje po gostilnah in javnih lokalih ne puste medse teh f-astnikov ter jih sploh družabno boj- ( ! kotirajo. Razne gostilne in kavarne . -o sklenile, da Belgijcem sploh ne da-1 do več nobene pijače in jedi. \ Častniški sluge morajo hoditi v ci-! ; vilu, prodajalke na trgu agitira jo, da j nobenemu častniškemu slugi 27. peš- ' i pulka nič ne prodajo. PRIMORSKE NOVICE. Ogenj je vzbruhnil v nedeljo v j etan E. Nitsche, je takoj obvestil ' pomorsko oblast, da je eden mornar- ' jev parnika bolan. Vsled tega je šel 1 takoj na parnik zdravnik pomorske oblasti dr. Cosulich. Bolnik je bil neki krmilar, imenom Sponza, doma iz Rovinja v Istri. Zdravnik je konsta-toval, da ima Sponza hudo mrzlico in da so mu (inguinalne glandule) (beziravke med nogami) precej zatekle. To se je zdravniku zdelo sumljivo in vsled tega je obvestil mestnega protofizika dr. Constantini. Ta je prišel pregledat bolnika in potem takoj odredil, da se ga je preneslo v « bolnišnico za nalezljive bolezni pri ( sv. Mariji Magdaleni. — No, v petek dne 23. sept. popoldne je Sponza ' umrl, a bakterijologična preiskava po obdukciji njegovega trupla je dognala, da je umrl za črno (bubonsko) kugo. — V petek popoldne je pa na istem parniku obolel še drugi mornar. Tudi ta drugi bolnik prikazuje simptome črne kuge. Prenesli so tudi nje-ira v gori rečeno bolnišnico. — Pomorska in zdravstvena oblast sta pa odredili, da se je vse moštvo, ki se je bilo že izkrcalo, vrnilo na parnik, nakar je isti moral v karanteno v Lazaret. — Parnik je bil dne 20. avgusta t. 1. priplul iz Bombaya v Trst ; in od tedaj ni bil več v krajih, koder razsaja kuga. Sodi se, da je bila kuga ostala med podganami na parniku in da je šele sedaj prešla od teh na ljudi. — Na parniku so našli dve crknjeni podgani, ki so ju zdravniki vzeli s seboj za nadaljno preiskavo. ŠTAJERSKE NOVICE. Posledice ptujskih napadov se že kažejo. Več nemških kolesarjev in potnikov, ki so prišli nedavno v ptujsko okolico, moralo je bežati nazaj v mesto, ker jih je ljudstvo imelo za tiste razbojnike, ki so nedavno I v Ptuju tepli Slovence. Linhart svari v "Štajercu*' kmete, naj bodo mirni. HRVATSKE NOVICE. Gonja proti Srbom na Hrvaškem. Zagreb, 20. sept. Včeraj so zaprli jet-niškega paznika Vignijeviča, ker je proti obstoječim trkazom dovolil, da so se zaprti srbski zarotniki pri sprehodih smeli sestajati. Poslanec Svetozar Pribičevič je izjavil, da mora vsak poznavalec srbskega jezika takoj spoznati, da je znani Nastičev "revolucionarni*' statut prevod iz nemščine. Tudi je značilno, da ta revolucionarni statut govori največ o Ogrski, Bosni in Črni gori, a najmanj o Hrvaški[ Kako tedaj ne čuti ministerski predsednik I potrebe, da bi osvobodil Ogrsko " zarotnikov", in zakaj ne rešuje baron Beek Dalmacije, dasi je glasom Xa-stieeve brošure srbski major Vaši«', živel tri mesece v Dubrovniku, da študira avstrijske vojaške posadke? In zakaj se ne zasledujejo "zarotniki" v Bo sni ? Kako da je edino ban J Ranch tako dinastično navdahnjen? Al i pa potrebuje Rauch zarotnikov za svoje politične namene? To bi ne bilo nič novega, ker se je gonja proti Srbom uprizorila vselej takrat, ako je stremila monarhija za gotovimi ci'ji na Balkanu (n. pr. leta 187(5.) ali kadar so hoteli Madžari usiliti svojo voljo. Namen celi gonji je razviden najbolj iz tega. da ne zasledujejo srbskih "veleizdajnikov" blizu srbske meje, temuč v zapadni Hrvaški. in sicer ravno v tistih okrajih, kjer je vladni stranki že pri zadnjih volitvah primanjkovalo najmanj glasov do zmage. KOLERA V RUSIJI IN NA FILIPINIH. Eolezen je pričela ponehovati, vendar pa še zahteva obilo žrtev. Petrograd. 5. okt. Položaj z ozi-rom na kolero se je izdatno poboljšal. Vsi bolniki, ktere so pripeljali v bolnice, imajo kolero, ki je mnogo milejša, nego je bila ona prvih slučajev. Manila, 5. okt. Ta se je pripetilo zopet nekoliko slučajev kolere. Med bolniki je tudi nek ameriški vojaški zdravnik, čegar stanje je obupno. 16 konj zgorelo. Hlev št. 433 iztočna 67. ulica v našem mestu je včeraj zgorel. Nekdo je najbrže v brezbrižnosti vrgel gorečo žveplenko v seno in tako je nastal požar, v kterem je poginilo 16 konj, ki so bili last izključno siromašnih ljudi. Osem konj so rešili, 16 jih je zgorelo. O ponesrečenem turškem parniku. Smirna, azijska Turčija, 2. okt. — Nesreča, ki se je pripetila včeraj v tukajšnje j luki in pri kterej je nek parnik potopil prevozen parnik, vsled česar je utonilo 140 ljudi, je razburila vse prebivalstvo v Smirni, to tem bolj, ker se zatrjuje, da kapitan prvega parnika ni bil na svojem mestu. Množica je radi tega napadla pisarno družbe, ki je lastnica prevoznih parnikov, in je to poslopje požgala. Tudi pomole in vsa druga poslopja družbe so požgali. Dogodek potapljača. iSan Francisco, Cal., 30. sept. Martin Lun d, ki je potapljač v službi Coast Wrecking Co. pripoveduje o dogodku, ki ga je doživel petdeset čevljev pod morjem. Ko je prišel do ostankov razbite ladije Pomona se je moral bojevati z velikanskim črnilnikom (Tintenfisch). Velikanski nest vor ga je popolnoma objel s svojimi dolgimi tipalniki in le trdem, vročem boju se mu je posrečilo velikana umoriti. Pol nezavesten je priplaval na površje. Razstrelba smodnika. V Spencerjn, N. C, je zletelo skladišče smodnika v zrak. Pri tem sta bili dve osobi ubiti in nad 20 jih je ranjenih. Več poslopij je radi raz-strelbe poškodovanih. Drogi Rooseveltov sin ▼ vseučilišču, i Cambridge, Mass., 3. okt. Predsed- ' nikov sin Kermit Roosevelt je vstopil ' v vseučilišče Harvard. Nastanil se je v Claverly Hall, kjer je stanoval tudi prvi sin predsednika Theodore, ki dela sedaj v Hartfordu, Conn., v ne-kej tkalnici za $8 na teden. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -as Najpriprainejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. y m. spodaj navedeni nori parobrodi na dva vijaka imajo breefičnl brzojav: ALIOS, iiAURA, HABTHA WASHINGTON, ! ABOSETTOTA. V m wm tik\w%*jm In fomlfti m bodeto sg**j MvaiflMn hrniwji pil* taH> It dr» dngn mm poteUka^' panika. a T>. Cene vožnih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do: TBSTA..........................................$28.- LJTJBLJANI.......................................828.60 I RIBICI ........ ^GMBA.....................................$29.2» KASLOTGA----------------------------------$29.25 n. KATjRKTP do TB0ZA ail ---------- $50.00, $55.00 in $60.00 1 Parobrod ALICE odpluje 21. oktobra. a wm MARTHA WASHINGTON (na dva vijaka) 4. novembra. ARGENTINA odpluje na 18. nov. Ta parnik plnje direktno v Patras na svojem potu proti iztoku. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. Knjige „dru2be sy. Miborja" so došle v naše uredništvo in jih pričnemo naročnikom takoj razpošiljati. Vsak naročnik dobi O knjig. V zalogi pa imamo par sto istisev teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 a poštaiae ali ekspres-strošlti vred. Rojaki iz Clevelanda, 0., in okolice dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te kajige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki ! so se preselili, naj naat aazaaaije1 svoj novi in stari naslov, da knjige gotove dobe. UpravniŠtvo "Glasa Nareda". --- -j_ Velik dobiček ima vsakdo, kdor postane držav Ijan ZjediDjenih držav. T zalogi imamo še nekaj stotin važnih knjižic, kjer je natanko popisano kako se naredi skn&nja za državljanstvo. Pišite takoj na <'Glas Naroda ' in pošljite 5c. v znamkah, in knjižico dobite po pošti. Knjižica je zlata vredna za vsakega Slovenca v Ameriki. rJ- —I i nil 111.111 n"!'- -— —— Tn-t^r^ 1 Bratom Slovencem in Hrvatom 1 % naznanjam, da imam na prodaj po F I zelo nizki ceni dobra, stara narav- 1 I na vina. Imam bela in rudeča vina f 1 po 40c. galona s posodo vred. Pri f | manjših naročilih kot 50 galon ra- a | čunam 2a posodo $2. Z naroČilom | 1 naj se pošlje polovica zneska in r I ostanek se plača pri sprejemu vina. 4 I Za obila naročila se priporoča I j posestnik vinogradov p j Frank Stefanich | R- R. No. 7 Box 81 F" ^ FRESNO, CAi^J Naznanilo, Rojakom Slovencem in Hrvatoar *teri potujejo čez Dulnth, Minn., pr. poročamo Josip Scharabon~a, 499 WEST MICHIGAN IT., DULTJTH, MINN., kteri ima tvoj SALOON prav Vfiso kolodvora. Vsak rojak f» pri njemu najbolje poetraiea. Spoštovanjem 8L0VENI0 PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. I Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ma nad 40 letno prakso v zdravljenju I vseh bolezni ter EDINI ZA MORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, belezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— > ^ ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi g ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z 1 zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdrav-1 niške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako i brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč na-9 tanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku i in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nasto-| pila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj I označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepri-| čani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — 1 Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo I ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu pri-I ložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. 1 Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: "'t THE | COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE I 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. ] - " ~ ~~~ Zdravju r najp' i« 3o ^ itškeg* aoieia. naj n;kdo ne zamudi poskus' ■ . * 1. . ■ 10 ko i. .r> - Lei«y p»i-v-o ie ..t- : „-. j - .io'j - > gostilnah Vse podrobnost' * . - V i. 'jiitar-ju 6JIP i... -u: . ^ ; -kteri Vam dragevolje vse po *.vci\ THE ISAAC LEISt BREWING COUP*«' CLEVBl AiND, O«. V padišahovej senci. ■■ ■ » ' ■ ■ ■pMaj i m "Glas Naroda" pmOl L. P. DRUGA ICINallOA. PO DIVJEM KURDISTANU. j (Nadaljevanje.) Moji tovariši so iz gorenjema nadstropja opazovali ves prizor. Vomi-/ Pam jim z očesom, in takoj so vedeli, kaj želim od njih. iNedširjevo glavo so umili z vodo. Počasi se dvigne od tal. Na boj s p«*»tmi bi se ne šel kosati s tem velikanom, ker mi je roka od udarca popolnoma zatekla. — Takoj ko me zagleda, se zažene s krikom proti meni. Melek ga sku^a zadržati; tudi nekaj drugih ga prime za roke, vendar se jim strira in plane naprej. Jaz pa pogleda'm proti hiši in mu rečem: Nedšir-bej. poglej navzgor!" Bej res pogleda navzgor in zagleda puške vseh mojih tovarišev obrnjene na njega. Bil je dovolj pameten, da je uvidel resni položaj. Pred menoj obstane in dvigne ]>est. "Človek, najine poti se bodejo še križale!" mi zagrozi. Jaz pa samo zmigam z rameni, in bej odide. "Go-pod!" pripomni melek, prestrašen radi.mojega nastopa, "bil si v veliki nevarnosti!" "Nevarnost je bila kaj majhna. En sam pogled na moje tovariše je moža ustrahoval." "Čuvaj se «ra!" "Tvoj gost senu Skrbi, da me ne bo nadlegoval!" "Povedali so mi, da si mene iskal." "Res je. Hotel sem te vprašati, če smem svobodno hoditi po Licanu." "Gotovo." "Toda s seboj mi boš dal spremljevalca, kaj nef" "I)a boš bolj varen." "In koga si določil za ta posel?" "Nekec-a duhovnika." Da mi je duhovnika določil za spremstvo, mi je bilo zelo ljubo. "Kje je sedaj ?" vprašam meleka. "X oni hiši stanuje kot jaz. Takoj ga pošljem sem." (Melek odide, in kmalu pride k meni mož srednjih let. Bil je sicer oblečen kot vsi drugi, toda že na njegovem obnašanju se je takoj poznalo, da pripada duhovniškemu poklieu. Pozdravi me zelo uljudno in vpraša, česa želim. "Ti me boš spremljal na mojih sprehodih, kaj ne?" ga vprašam. "Da. gospod. Melek je tako zapovedal." "Rad hi si nekoliko Lican ogledal. Ali hočeš biti moj vodnik?" "Ne vem. če snem. gospod. Vsak trenutek pričakujemo sporočila, da so v bližini bervarski Kurdje. ki nameravajo oprostiti svojega beja in vas.'' "Obljubil sem. da ne grem iz Licana brez melekovega dovoljenja. Ali ni to dovolj?" "Zaupati ti hočem, dasi sem jaz odgovoren za vse, kar se pripeti med potjo. Kam hočeš najprvo?" "Rad bi videl goro, raz ktero je Beder-kan-bej ukazal telebiti stotine nestorijancev v prepad." "Na goro se zelo težko pride. Ali znaš plezati?" "Brez skrbi!" "Torej pojdi!" Spotoma sem sklenil, da od dnhovna kaj zvem o njegovi veri. Verski odnošaji nestorijancev so mi bili skoro povsem neznani, in baš sedaj se mi je nudila prilika, da pozvem glavne točke njih vere. Stvar mi je duhovnik položil že -am na jezik, ker ne vpraša: "Ali si mohamedanee. gospod?" "Ali ti ni melek povedal, da sem kristijan?" "Ne: toda nestorijanec nisi. Morebiti si one vere, ktero oznanujejo misijonarji iz Anglije?" Ko zanikani, odvrne: "Me zelo veseli, gospod!" "Zakaj?" vprašam. "On njih veri nečem ničesar slišati, ker tudi Angleže sovražim." Nekaj časa molčiva, nato pa me duhoven vpraša nadalje: "Ali poznaš naše verske nauke?" "Ne dosti." . __ "In bi jih gotovo rad natančneje spoznal?" „ "Zelo rad." - ' ** - *" 1] Nato mi je pripovedoval o njih verskih običajih, o veroizpovedi, o j treh zakramentih, na ktere verujejo, da se strogo držijo določenih postov; ] povedal mi je. da njili patrijarh uživa samo rastlinsko brano. Pravkar sem ga hotel vprašati še nekaj glede njihovega patrijarha. ko nama prideta nasproti dva jezdeca. "Kaj je?" vpraša noj spremljevalec. " Kurdi prihajajo!" irlasi se odgovor. "Kije so?" "Že so prekoračili «rore in prihajajo v dolino." "Koliko jih je?" "Več stotin." Nato pa odjahata naprej. Duhovnik obstane. "Gospod, vrniva se!" i "Zakaj?" "Obljubil sem meleku, da se vrneva, Če pridejo Kurdi. Ti vendar ne boš pripu-til. da prelomim svojo besedo!" "Nikakor ne. Pojdi!" , Ko prideva do melekove hiše, se je tam že nabralo več ljudij obojega spola, ki so bili vsi grozno razburjeni. Prihajali so Kurdje, njih smrtni sovražniki. Melek stoji pri svojih poveljnikih; med njimi opazim tudi j Nedšir-beja. Molče skušam iti mimo njega in v hišo, ko me pokliče melek: • "Gospod, pridi k nam!" , "Kaj hoče on med namjj?" godrnja Nedšir-bej. "On je tujec in naš sovražnik; on ne spada v krog našega zborovanja." "Molči!" zapove mu melek. in proti meni obrnjen reče: "Gospod, ^ znano mi je, kaj si ueinil pri Hadedinih in pri Džesidih. Ali nam hočeš svetovati?" Vprašanje mi je kaj ugajalo, vendar odgovorim dvomljivo: "Najbrž bo že prepozno." "Zakaj?" "Že včeraj bi moral biti pripravljen na vse." "Kaj meniš s tem?" i "Ladje se ubraniš nevarnosti, če si na njo pripravljen, kot s© pripraviš na upor šele, ko je blizu. Da nisi napadel Kurdov, bi imel sedaj mir. Ali si vedel, da pridejo Kurdi?" "Vsem je bilo znano." "Torej zakaj nisi zasedel gorskih prelazov? Dobil bi močno oporno ( točko, od koder te svražnik ne bi mogel pregnati. Sedaj so pa Kurdje gorovje že prekoračili in jahajo po dolini v Lican." "Bojevali se bodemo!" K "Tukaj?" "Ne, temveč v licanski dolini." "Torej tam hočeš sovražnika sprejeti?" vprašam začuden. "Da," odvrne počasi. "In sedaj še stojiš tukaj in premišljuješ?" 11 Najprvo moramo skriti na&e premoženje, predno se podamo v boj." " Aih, melek, kako velik vojskovodja si ti, in kako slavni so tvoji vojaki! Že včeraj ste vedeli, da pridejo iturdi in niste ničesar ukrenili za svojo varnost! Govorite, da se hočete vojevati, in vendar je sovražnik že pred durmi, vi hočete pa šele skriti svoje premoženje! Predno ste s tean gotovi, sovražnik že napade Lican. Včeraj ste presenečili Knrde, radi čee&r so bili premagani ; danes vas pa napadejo Kurdje v lastni rasi ia vas uničijo." "Gospod, tvoje govorice ne poslušam radi" "Torej se boš prepričal, da govorim resnico. Zdravstvnj in stori, kar hočeš!" Po teh besedah nameravam stopiti ▼ hišo; melek me pa prime za roko. JŠi " ii "--f -—--■ ■ SPEAKING OF ISSUES. -----lEE^ fWi ' - bomtyou >na»t ^ i ] . ^^-73 to take the 111 i /^>sy//A CG*T °UT 111,5 Jr *f /7 JSry\ 1 ji /■ ss J% llafeiP^3- : [ "111 i TiZkbl&fiM/M^^^ (mH1 * M1! ^ff PI I5 S^jmE^^BČ^ r°F fP -I ^^tSU^^v^r ill ___my i! i P^i^^ f I ] &oldit! W&S'W ' gf I 1 jJ —'Philadelphia Press. "Gospod, svetuj nam!" "Svetovati vam ne morem; poprej me tudi niste vprašali za svet." "Hvaležni ti hočemo biti." "Ni potrebno; samo pametni bodite. Kako vam morem pomagati napram onim ljudim, ki so prišli sem, da rešijo mene in moje ljudi?" "Saj ste moji gostje in ne moji ujetniki!" "Tudi bej iz Gumri?" "Gospod, ne sili v mene!" " Dobro torej, hočem vam biti bolj naklonjen kot želim. Hitite nasproti sovražniku in zasedite kako točko, da ne more naprej. Kurdje ne bodo napadli, temveč poslali naprej poslanca, ki bo seveda najprvo vprašal za nas. Tega poslanca prij>eljite k meni, nakar vam hočem svetovati." "Pojdi raje z nami, gospod!" "Rad, če dovolite, da vzamem s seboj svojega služabnika Halefa, ki je sedaj v hiši." "Dovolim," reče melek. "Toda jaz ne dovolim," ugovarja Nedšir-bej. Med melekom in Nedšir-bejem se vname kratek besedni boj, dokler I koneČno ne zmaga melek. ker so ga podpirali njegovi ljudje. Nedšir-bej f pa zajaha svojega konja in jezno odide. NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariba. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran Petkovsek Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare. La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shaltz. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. ' Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Milič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsbnrg, Pa.: Geo. M. Shnltz. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa. :* Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-| sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa.: Nik. L Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Thomas, W. Va.: Josip Bus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in , Josip Cnnta. Rock Springs, Wye.: Maks Ker-/jiBnflr in A Justin. L AJFOLEŽOnrA fill! MMdk. 1 Lepopis je, slevaBŠtina, niaatTD. Peak se vrši pstSM ispisevsajs Pe-, jswls ss dsjsjs —M. • P. O. Box lUHMtt. B, CI 1 ill s I, «1. NiŽje podpisana uriooro-£am petajčfiin S ; 1. in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, 0000NEW YORK0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje ia farsno proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvou KROGE Ireenwicfc St., Ne* Yo«-k ^ r -J Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Paeblo, Colo Tudi naznanjam, % imam ▼ zalogi vsakovrstno suho mcoo, namreč: klobase, rebra, jezike, 1 iunke itd. | Govorim v vseh doraosftah I ytfr*, P^pgpfaa n nI obilni obisk. I ailigJgm:i,jWli'llllifl varno naložen I^^^^^^^Sffip denar?? Hranilnih nlog je: Rezer\-nega zaklada je: 14 milijonov kron. SOO.OOO.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema nloge in jih obrestuje po 4%. Kentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Kojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. , MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V svoji PALAČI V PREbERNOVIH ULICAH. Na* zaapalk v Zdraicnita državah je že več* let 109 Greenwich St, rT) A MV C A VCCD PA 6104Saint Clair Ave. N. E^ new york. n. y. rKAliN JANoLK LU. Cleveland, o. POZOR SLOVENCI IN HBVATL Podpisani priporočam vsem potuj« Sian rojakom v Chicagi, HI., in okolic, svoj dobro urejeni —: SALOON. :— Na racpolago imam tudi lepo ksc ljišče. Točim vedno svaže in dote« Beip pivo, j ako dobro domsčs via« razne likerje ter prodajam fine sm«t . ke. Postrežba solidna. j Prodajam tudi iaa preskrbujem p* robrodne listke za vae prekotoorakr Črte po izvirnih cenah. Poiiljsm d« narje v staro domovino sanealjivr* potom po dnevnem kursu. V rrec-sem s banko Frank Bakssr v Vr> Torku. Svoji k svojim! Z velespoitovanjem JOSIP KOMP ARE, 8f08 Oroenbay Avs, So. Ohics^a, Ik g: Slovencem in Hrvatom pri- & poročam svoj W 1 SALOON I v obilen poset. Točim vedno W sveže pivo, dobra p 4| vina. in whiskey ter & imam v zalogi zelo fine S 21 amodke. § , Rojakom pošiljam denar* j? Je v staro domovino P hitro m poceni. b ^ Pobiram naročnino za *'Glas a ( -iy. Naroda". V zvezi sem z gg. S. j Frank Sakser Co. v New Yorku. § 2 L veiespoštovanjcm g j Ivan Govže, 9 f Ely, Minn. € ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! ^filaiMtlAteJdSžAH!.Mi,C&ti »■ fJb mm ' ■« Tftg^jl Gorapagoie fieneiaie TraBsaiiaotipl (Francoska parobrodna družba.) 1 i ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ i 1IREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN »JUBUAfe 1 Postni parniki so: rLa Pro.ence" na dva vijaka..................vt,200 ton, 3o,«ioi kon.skm mcf LaSavoie" , w „ ..................12,' (0 ,, 2r,>K) ,, j LaLorrame" n „ ...................12,(»0 2S O0O J-3, Tourame" , „ „ ..................1O 0U( , ' 12 (l00 LaBretaen-" .......................... ... 8,«^» " 9,000 'LaGasgogne ................................ 8,0(j0 9jnh) Glavna Agencija: 19 STATE STREET, SEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. JaraikI •dplojejo od sedaj naprej vedno ©b četrtkih ob 10. ur' iopolutine iz privtuiii.šča žt. Noiili Ki»er, ou Sloriou St., N. \ *LA LORRAINE S. okt. 1908 *LA TOURAINE 12. nov. 19087" , *LA TOURAINE 15. okt. 1908 *LA SAVOIE 19. DOv. 1908. *LA SAVOIE 22. okt. 1908 *LA PROVENCE 26. nov. 1908. *LA PROVENCE 29. okt. 1908 *LA LORRAINE 3. dec. 1908. *LA LORRAINE 5. nov. 1908-LA TOI RAINE 10. dec. 1908^ POSEBNA PLOVITVA Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. -Parnik CALIFORNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. E., vznožje zap. 44. olice. 0«aa Smgnga msreda do Havre: f66.9f in vi^js, j ^vntka J Tfe2dc žeznamovaau "maje iic tr*"*- rSl^fi * W, Kozrninsk j 71 lleanorn Sh., Chlt.Hyo MARKO KOFALT, 249jSo. Front St., k STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom * Steeltonu in okolici za :z(!eiovanje kupnih pogocb, pooblastil an p<;;nomoči (Voll-5-/ macht; in drugih v notarski posel s^adajoCib mj stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. t J/ Daljr proda-em parobrot-ne listke za v star * kra< za vse b< ljše parnike in parobrodne oroge ter pošiljam denarje v staro domovine po najnižji ceni. . __——— X Mr. Marko Kufalt ,e naš zastopnik za vse posie -r g» ro- i asom toplo priporočamo a PRANK SAKSER CO f ___S