De Gaulle se vnel za Pogovore z Johnsonom Njegova okolica jih napoveduje za začetek prihodnjega teta, uradno pa tako Pariz kot Washington še vedno moičita c njih. PARIZ, Fr. — Komaj se je e Gaulle vrnil iz Strassburga, Jer je Nemce postavil pred iz-1 lr°, ali njega ali Johnsona, je Negova okolica začela širiti gla-s°ve, da general misli, da bi bi-0 dobro, ako bi se spomladi ali oiorda še preje sestal s predalnikom ZDA Johnsonom. O-°hca trdi, da je vprašanje cen Za Pšenico v okviru Evropske S°spodarske skupnosti praktično res;eno, ker je ‘kompromis že na v*diku in da torej EGS ne grozi j^bena nevarnost več. Nemci °^0 pristali na nižjo ceno, toda Začetek veljave nove cene bo 0rinjen v čas po nemških par-arttentarnih volitvah. Okolica ° dalje prepričana, da bo ideja f' ^Lp počasi zamrla sama po Sebi, ker so sedaj Angleži pri-' avili svoj lonček in zahtevajo, v Se tudi njihovi interesi vpo-eVajo v tem načrtu in ne samo arPeriški in nemški. Angleško a ališče je težko združljivo z 0rriskim in ameriškim. Tako bo Udi NATO obvarovana pred °Vo krizo. Za pravo ozadje gornje novice e ve še nihče. Morda ga sluti-Psti diplomatje in ministri, ravno te dni potujejo na de-hd ° vojni minister je v1 v Ameriki; komaj se je vrnil, j® prišel v Washington nem-7 1 * * * * zunanji minister. Angleški ^Uanji minister je bil v Bonnu, vJe§ov ministrski predsednik bo ^ Uekaj dneh v Washingtonu. ^^zavni podtajnik Bali je bil v ^ r°pi, gre zopet tja, takoj za s^m to šel tja Rusk. Le pred-f Johnson sedi na svoji VrsT* ^ ^a^a’ t0 prišel na Belgijski padalci so danes zjutraj zasedli letališče v Stanleyvillu, da rešijo bele talce iz Clevelanda in okolice s svojo izjavo, ki bo seve- , - - avujo 'odločilna, j , Cr nihče ne ve, kaj bo rekel j2 nsoni je DeGaullova okolica ^ Previdnosti omenila tudi po-za sestanek: ako bo politi-- 11 Položaj v Evropi ugoden. Ta ttgod Pa bo lahko ugoden ali ne- eni kakor se bo pač John- S°n odločil. ------o------ emonstracije v Sajgo-11 vlade niso oplašile Tra G°N’ J- Viet ~ Vlada pi-T* ',an tluonga je poslala de ^lo uedeljo nad kakih 5,000 ^ /Ponstrantov, ki so zahtevali E snV0dSt°P’ polici-i°- Ta jili je jt'n' 2lVn‘m^ bombami in nasa-bajoneti razgnala. v]n ,p0Sebni izjavi je predsednik °PlaJ' Zatrdd’ da se ne bo dal Pj, Sdi z demonstracijami, am-rjjj .;>r) vršil svojo nalogo. Vče-dar^ V^ada^ v rnestu mir, ven-Tay]^ amer’ški poslanik gen. žuvl.0r Pozval vse ameriške dr-Če Jano’ naJ ne hodijo na ceste, 1 skrajno potrebno. 1. iB4?rzava Maine je k°ho],vuPrepOVedala polnih pijač. prva prodajo h[aiv^in0ma so^no loplojše. ternPeratura 50, naj- Novi grobovi Jennie Oblak V Amherst Nursing Home, kjer je bila 6 tednov na okrevanju, je umrla 75 let stara Jennie Oblak, roj. Stele, z 6719 Bonna Ave., doma v Sloveniji, od koder je prišla sem 1. 1906. Mož Frank ji je umri leta 1940. Bila je mati Mrs. John Knaus, Franka, Johna in Bernarda ter 8-krat stara mati. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 Sk jutri ob devetih v cerkev sv. Vida, kjer bo ob desetih pogreb, sv. maša, nato na Kalvarijo. John Strancar Sr. Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 77 let stari John Strancar Sr. s 15900 Holmes Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri. Emma Krapenc (Krane) Pokojna Emma Krapenc (Krane), roj. Cavdek, je bila doma v Vrtojbi pri Gorici na Primorskem. V Ameriki je bila 51 let. Poprej je družina dolgo let živela na 16816 Grovewood Ave. Bila je članica Društva Collin-woodske Slovenke št. 23 SDZ, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. Pitje eden od vzrokov letalskih nesreč WASHINGTON, D.C. — Odbor za civilno letalstvo pri zvezni vladi je objavil, da je preiskava dognala, da je pitje alkoholnih pijač bil velikokrat vzroik nesreče privatnih letal. Kot druge vzroke navaja objava napačno presojo pilota, slabo izvežbanje in znanje pilotov ter slabo vzdrževanje letal. Ameriška vojaška prevozna letala so pripeljala danes zjutraj na letališče v Stanleyvillu v Kongu bataljon belgijskih padalcev, ki je čakal že nekaj dni v pripravljenosti, da reši bele talce. Prvih sto rešenih je že v Leopoidvillu, veliko število pa so jih uporniki pobili, med njimi menda tudi dr. P. Carlsona. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Danes zjutraj ob zori so belgijski padalci zasedli letališče in nekatere druge predele pri Stanleyvillu, glavnem mestu “kongoške ljudske republike”, da rešijo belce, ki so jih držali uporniki več tednov kot talce. Skupno je pripeljalo okoli C30 belgijskih padalcev 1C ameriških prevoznih letal. Belgijski vojaki so naglo zasedli in očistili letališče, pa tudi posamezne dele Stanleyvilla. Z največjo naglico so skušali ’ doseči predele, kjer je bilo znano, da drže uporniki zaprte belce. Teh je bilo skupno v Stanleyvillu 1,140, 473 pa na ozemlju pod nadzorom upornikov. Predno se je belgijskim vojakom posrečilo priti do belcev, so uporniki te nagnali na ceste in jih vsaj 50 pobili.' Kakih ICO rešenih belcev je bilo danes zjutraj prepeljanih v Leopoldville. T rdili so, da so uporniki usmrtili tudi ameriškega misijonarja-zdravnika dr. P. Carlsona. Belgijski zunanji minister H. P. Spaak je izjavil, da belgijska vlada po vsem tem, kar se je godilo na področju Stanleyvilla, ni mogla več čakati in mirno gledati. Vsi poskusi rešiti bele talce iz rok upornikov mirnim potom so ostali brez uspeha. Združene države so se nato odločile skupno z Belgijo v sporazumu z vlado v Leopoidvillu u-porabiti silo. Prva skupina belgijskih padalcev, ki so jih pripeljala nad letališče v Stanleyvillu ameriška prevozna letala C130, je odskočila in brez posebnega odpora zasedla letališče ter ga očistila, da so mogla naslednja letala pristati. V eni uri je bilo rešenih prvih 117 belih talcev, ki so bili zaprti na letališču. . O ameriško-belgijskem nastopu v Stanleyvillu je državno tajništvo obvestilo tudi Združene narode. Istočasno je objavilo pismo predsednika kongoške vlade Čombeja, v katerem ta daje svoje soglasje k ameriško-belgijske-mu vojaškemu nastopu na področju Stanleyvilla. Kongoška vlada v Leopoidvillu je izjavila danes zjutraj, da bodo njene čete nadaljevale pohod proti Stanleyvillu, da uničijo zadnje ostanke upora in primejo njegove vodnike, ki so odgovorni za množični pokolj belcev, pa tudi domačinov. Po mirni poti ni šlo Poročilo od sinoči pred napadom ZDRUŽENI NARC/DI, N.Y. — “Zunanji minister” iz Stanleyvilla je povedal v Nairobiju v Keniji, da so belci na ozemlju Ljudske republike Kongo živi in zdravi v varstvu oblasti. Po zahodnih podatkih je skupno na ozemlju, ki ga še nadzirajo u-porniki, preko tisoč belcev, večinoma Belgijcev, kakih 100 Britancev in okoli 60 ameriških državljanov. Vodstvo kongo-ških upornikov je izjavilo, da je pripravljeno na razgovore z Združenimi državami za rešitev belcev. Predsednik “ljudske republike” Gbenye je izjavil, da je pripravljen iti na razgovore celo v Washington, vendar se je njegov zastopnik šele včeraj po- javil v Najrobiju, da bi se se-' stal z ameriškim poslanikom k I razgovoru o osvoboditvi belcev. Združene države in Belgija [sta pozvali Varnostni svet ZN, naj pomaga rešiti življenja belcev v Kongu. Glavni tajnik ZN i U Tant je izjavil že preje, da naj I bi to vprašanje reševali v okvi-| ru Združenih narodov s pomoč-jo Organizacije afriške edinosti. Med tem so ameriška vojaška j letala prepeljala na otok Ascen-J sion, ki je kakih 2,000 milj od , Stanley villa, bataljon belgijskih padalcev, ki naj bi v skrajnem slučaju od tam poleteli v Stanleyville in skušali bele talce rešiti s silo. Vlada v Leopoidvillu je protestirala, pa izjavila, da bi bil tak nastop možen le v sporazumu z njo. Belgijska vlada je nato izjavila, da njeni vojaki ne bodo šli v Kongo brez soglasja kongoške vlade. Uporniki v Stanleyvillu so k temu sporočili, da so belce odgnali iz Stanleyvilla v notranjost, kjer so varni pred belgijskimi padalci. Vsa zgodba z belimi talci kaže jasno, da se je Kongo vrnil v barbarstvo, v divjaštvo, kot ga svet že nekaj časa ni poznal ali je vsaj skušal nanj pozabiti. —------o------- Kitajska naj konča atomske preskuse VARŠAVA, Polj. — Jutri se bosta po daljšem času sestala tu zopet poslanik ZDA John M. Cabot in poslanik rdeče Kitajske Vang Kuo-Chuan. To bo od leta 1955 že 125. sestanek med ameriškim in kitajskim zastopnikom. Napovedujejo, da bo ameriški poslanik povedal v imenu svoje vlade Kitajcu, naj rdeča Kitajška konča s preskusi atomskega orožja v zraku in naj pristopi k mednarodnemu dogovoru o njihovi prepovedi. Le malo upanja je, da bi Kitajska ta predlog ZDA sprejela. Katoličani v Južnem Vietnamu se pripravljajo na novo selitev CLEVELAND, O. — Katoli- begunci so našli v južnem Viet- namski katoliški kmetje in ribiški misijoni so začeli v Vietna-|namu še nekaj sto tisoč viet- či odgovorni za Diemovo poli- mu cveteti s francosko okupa- cijo. Takrat so prišli v Vietnam s francoskimi vojaki francoski misijonarji in poleg vere širili francosko kulturo tudi med budisti in ne samo med katoliča- ni. Francoska kultura je tako postala nekaj tradicijonalnega v vrstah vietnamskih izobraženih krogov. Tega vpliva ne morejo uničiti tudi vse naše žrtve v materijalu in ljudeh. Vietnamci sicer ne obožujejo Francije, pač pa francosko kulturo. Delo katoliških misijonov je lepo uspevalo. Ko je Francija zgubila oblast nad Vietnamom, je bilo tam že par milijonov katoličanov. Vsi do zadnjega so bili sovražniki komunizma in kot taki tudi zavezniki Francozov, akoravno niso bili preveč navdušeni za francosko koloni-jalno upravo. Ko so komunisti 1. 1954 prevzeli oblast v severnem Vietnamu, so se morali vsi aktivni borci proti komunizmu izseliti s svojimi družinami na jug, ako so hoteli ohraniti svoje življenje. Tako se je takrat selilo s severa na jug nad 600,000 severnih vietnamskih katolikov. Kot namskih katolikov. Danes jih je tiko. vseh skupaj okoli 1,700,000. O-stali so kot so bili: dosledni in pogumni nasprotniki komunizma. Budistična večina v Južnem Vietnamu ni videla v njih vojakov za vietnamsko svobodo in neodvisnost, ampak odpadnike, ki so zapustili budistično vero in se priključili tuji. Zato jim ni nikoli dosti zaupala. Budiste je jezilo tudi to, da je bil bivši diktator Diem katolik. So si vbili v glavo, da hoče Diem varovati tiste privilegije za katolike, ki so jih ti imeli pod francosko kolonij alno upravo, kar pa ni bilo res. Res pa je bilo med vietnamskimi katoliki precej vplivnih osebnosti, ki so Diktator Diem je padel, toda odnosi med vietnamskimi budisti in katoliki se niso dosti zboljšali. še zmeraj vidi budistična večina v katoliških sosedih razred izkoreninjencev in izdajalcev narodne budistične vere. Taki žalostni sedanjosti se pridružuje še žalostnejši pogled na bodočnost. Ako bodo namreč zmagali v Južnem Vietnamu komunisti, jih bodo preganjali tudi ti, dočim se vietnamski budisti za usodo katolikov niti zmenili ne bedo. Vse to je nagnalo vietnamske katolike na misel, da se je treba pripraviti v skrajnem slučaju na novo selitev. O tej mož- nosti piše vietnamsiko katoliško skušale izbiti iz Diemovega re-1 časopisje kar z odkritimi bese-žima vse ugodnosti, kar se jih1 dami. O njej se vršijo debate je le dalo. Na te so kazali s pr-1 na javnih sestankih in shodih, stom in kažejo še danes vsi tisti ^ To je seveda obenem tudi do-budisti, ki se znašajo nad svo- kaz, kako malo upajo vietnam-jimi katoliškimi rojaki. Ob pad- ski katoliki, da bi se mogel seču diktatorja Diema so budi- danji vietnamski režim z vlado stični zagrizenci v nekaterih v Sajgonu dolgo držati. Njihova krajih začeli .preganjati katoli- želja je, da bi se izselili v Ka-ške sosede, jim požigati hiše in nado, Latinsko Ameriko, Av-cerkve in ropati njihovo premo-'stralijo, najrajše pa seveda v ženje, kot da bi bili revni viet-1 našo deželo. Misli vietnamskih katolikov se pa obračajo tudi na tiste, ki se ne bodo mogli ali pa ne hoteli seliti. Zanje so že sestavili navodila, kako naj si skušajo ohraniti življenje in vero. Med njimi cirkulira na primer knjiga “Kako morejo katoliki ohraniti svojo vero?” Nasveti, ki jih knjiga daje, se očitno nanašajo na čas, ko bo v Južnem Vietnamu vladal komunizem. Na drugi strani je mnogo vietnamskih katolikov ohranilo svojo borbenost vkljub temni bodočnosti, ki jih čaka po vsej verjetnosti. še celo zadnje čase so organizirali nove straže proti komunističnim gverilcem, ki varujejo življenje in premoženje katoliških rojakov. Vatikan se v politiko vietnamskih katolikov javno ne vtika. Storil je samo en korak: odstranil je s položajev vse tiste duhovnike, ki so držali z Diemom z namenom, da dobijo od Diemovega režima kakšno korist. Tip takega duhovnika je Diemov brat, ki je bil škof severno od Saj gona. Vatikan ga je kar na tihem spravil v kot, ! za škofijo pa določil novega a-Ipostolskega administratorja, ki j ni nič obremenjen s politiko. Asesment— Jutri je 25. v mesecu, ko pobirajo društva asesment. Tajnica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri od 5.30 pop. do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida. Tajnica Društva Collinvvood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala danes in jutri zvečer od 0. do 8. asesment v Slov. domu na Holmes Ave. Molitev— Članice Podr. št. 41 SŽZ so vabljene danes ob sedmih zvečer v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Emo Krapenc. Članstvo Društva sv. Jožefa št 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob sedmih v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Emo Krapenc. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Baraga z 1144 E. 71 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zadušniea— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ano Novak ob 2. obletnici smrti. V četrtek ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Kolenca ob 11. obletnici smrti. Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jerico Slapšak, mater rev. J. Slapšaka, ob 3. obletnici njene smrti. Žalostno sporočilo— Frank Perko s 3554 E. 81 St. je dobil sporočilo, da mu je 14. novembra v vasi Krka na Dolenjskem umrl 68 let stari brat Janez. Pokojni je bil dvakrat v Ameriki. Pogrebne obrede je opravil pokojnikov sin France ob navzočnosti šestih duhovnikov in štirih bogoslovcev. Poleg sina duhovnika zapušča pokojni doma še sina Janeza, tri hčere, sestri Micko in Rezo (zadnjo v Avstriji), tukaj pa brata Franceta in Jožeta ter sestro Frančiško Leban in Antonijo Zakrajšek. Ne bo seje— Slov. demokratski klub v Eu-clidu ne bo imel zaradi praznikov seje 26. novembra in 24. decembra. Prihodnja seja bo šele 28. januarja 1965. ‘Polka Party”— WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., pomočnik John S. Pestotnik. priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. na Zahvalni dan, 26. novembra ob 7.30 zvečer. Kdo je izgubil— Na St. Clair Ave. med E. 61 m E. 62 St. je bila najdena včeraj zjutraj ameriška zastava. — Kdor jo pogreša, naj kliče EX 1-3395. Družinski praznik— Mr. in Mrs. Joseph Novak s 3582 E. 81 St. sta preteklo nedelje praznovala 49-letnico svojega zakona. Čestitamo in jima želimo, da bi zdrava dočakala čez leto zlato poroko. Mati okrajnega avditorja K. Perka umrla— V soboto je umrla 79 let stara Mrs. Joseph Perk s 3440 E. 50 St., mati okrajnega avditorja R. J. Perka. Zapustila je moža, štiri sinove, eno hčer in 18 vnukov in vnukinj. Pogreb bo v sredo ob devetih dopoldne iz Rumplik pogreb, zavoda na 5337 Dollof Rd. v cerkev Lurške Matere božje, nato na Kalvarijo. Zaradi smrti svoje matere je okrajni avditor prosil za odložitev seje okrajnega odbora za revizije t davkov, ki bi se imela vršiti yče-raj, na čas po pogrebu. Žrtvam ropa bo škoda povrnjena A. Brofman je izjavil včeraj, da bo povrnil škodo onim, ki so bili preteklo soboto v njegovi trgovini na St. Clair Ave. žrtve roparjev. Osn. Taylor v dvoma glede vojne v Vietnamu SAJGON, J. Viet. — Gen. Maxwell D. Taylor, poslanik ZDA v Južnem Vietnamu je v razgovoru s sodelavcem časopisa “Life”, ki ga je tukajšnje poslaništvo včeraj tu objavilo, razlagal, da ima o poteku vojne z rdečimi gverilci v Južnem Vietnamu precej dvomov. Po njegovem bi letalski napadi na eskr-bovališča in oporišča rdečih v Laosu in Severnem Vietnamu pripomogli k zmagi, ne bi pa sami mogli zmage prinesti. Gen. M. D. Taylor je povedal naravnost, da po njegovem mnenju samo vojaška akcija izven Južnega Vietnama in v tem samem ne bo privedla do zmage nad komunističnimi uporniki, zato je potrebna tudi pametna politika vlade na področju gospodarstva, vzgoje in socialnega skrbstva. Vrhovni poveljnik ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu gen. W. C. Westmoreland je v podobni izjavi dejal, da ne more videti, kaLko naj bi komunistični gverilci dosegli samo vojaško zmago nad oboroženimi silami vlade. Protestantje za molitev v javnih šolah NEW YORK, N.Y. — Znani časopis “The Christian Herald”, ki ga berejo pripadniki raznih protestantovskih cerkva, je razposlal 150.000 vprašalnih pol svojim čitateljem s prošnjo, naj odgovore, kaj mislijo o molitvi in branju Sv. pisma v javnih šolah. Preko 144,000 jih je odgovorilo, da so za molitev in branje Sv. pisma v javnih šolah, ki je bilo odpravljeno kot “protiustavno” z odločitvijo Vrhovnega zveznega sodišča. Adm. Rickover dobi Fermijevo nagrado WASHINGTON, D. C. — Adm. H. G. Rickover, oče atomske podmornice, je bil izbran za prejem Fermijeve nagrade, najvišje nagrade za znanstveno delo v naši deželi. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je sineči dala v javnost celotno poročilo zasliševanj o umoru predsednika J. F. Kennedy ja. Obsega 26 debelih knjig in stane $76. WASHINGTON, D. C. — Vrhovno sodišče je odklonilo razpravo pritožbe proti uporabi besedi “pri Bogu” v javnih šolah. KIM, It. — Na letališču Fiumi-cino se je včeraj pri odletu ponesrečilo potniško jet letalo Trans World Airlines. Pri nesreči je bilo 44 mrtvih, med njimi škof E. Daly iz Des Mcb nes, Iowa, ki je bil na poti / vesoljnega cerkvenega zbora v Vatikanu domov. Večina od 29 oseb, ki so nesrečo preživele, je morala v bolnišnico, 8 od njih je težje ranjenih. .itff j Domovina dl 17 Sl. Clair Ave. — HSnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays ana 1st week of Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: V ji Združene države: 114.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S meaee* £» Kanado in dežele izven Združenih držav; $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: imlted States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months C anada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 228 Tues., Nov. 24, 1964 Kongresniki se pripravljajo na boj Demokratski kongresniki se pripravljajo na boj. Seveda ne vsi, ampak samo tisti, ki pripadajo tako imenovanemu liberalnemu krilu. V sedanjem predstavniškem domu jih je bilo okoli sto. Zunanji znak njihove povezanosti je bila “demokratska študijska skupina”, ki jo je vodil kongresnik Blatnik, sin slovenskih imigrantov. Ta skupina je postala sedaj sila samozavestna. Oporo za svojo samozavest išče v številkah. Računa namreč takole: V novem predstavniškem domu bo okoli 300 demokratskih kongresnikov. Sto jih že pripada liberalnemu krilu, kakih 40 jih bo pa pristopilo. To bodo največ tisti kongresniki, ki so bili letos prvič izvoljeni na podlagi vo-livnih programov in obljub, ki jih silijo v liberalno strujo. Liberalna skupina bi torej imela večino med demokratskimi kongresniki, kajti čisto gotovo je, da bi se skupini pridružilo tudi precej starejših demokratskih kongresnikov. Optimisti med njimi celo upajo, da bo skupina imela dve-tretjinsko večino. To zanjo niso samo računi kar tjavendan. Blatnik je že poklical svojih osem najzvestejših in požrtvovalnih pristašev na poseben sestanek na Kapitelu, kjer bodo napravili točen načrt za politiko svoje skupine za prihodnji januar. Najpreje bodo seveda skušali dognati, kdo je še z njimi poleg 100 članov njihove skupine iz sedanjega Kongresa. Liberalni demokratje ne skrivajo ne svojih ciljev, pa tudi ne težav, ki jih čakajo na poti k ciljem. V starem Kongresu niso mogli priti do veljave, koalicija konservativnih južnih demokratov in republikancev je bila zmeraj močnejša od njih, poleg tega so bili na čelu kongresnih odborov in komisij sami konservativni demokratje. Zadnje volitve so spremenile odnos političnih sil na Kapitelu v njihovo korist. Republikanci so zgubili okoli 40 svojih kongresnikov, navadno zelo konservativnih, zato ne bodo mogli prispevati h konservativni republikansko-demokratski koaliciji toliko članov, kot so jih do sedaj. Na drugi strani so tudi konservativni južni demokratje zgubili nekaj mest' v novem Kongresu. Koalicija ne bo ne številčno ne politično več tako močna kot je bila. Liberalna struja med demokratskimi kongresniki se bo torej lažje spuščala z njimi v boj. Vendar bo koalicija še zmeraj lahko imela do 200 članov, •vsaj pri obravnavanju takih političnih vprašanj, ki bodo v živo zadela naše ameriške konservativce. Liberalna struja torej lahko računa, da bo imela v predstavniškem domu bolj varno večino, kot jo je imela do sedaj. Seveda je pa treba tudi vpoštevati še predsednika Johnsona. Zmagal je s tako večino, da bo njegovo voljo in željo moral upoštevati vsak kongresnik, posebno na demokratski strani. Boj med liberalno in konservativno skupino med demokratskimi kongresniki se bo začel še pred prihodnjim kongresnim zasedanjem. Kongresniki se bodo namreč morali sestati takoj po novem letu, da se dogovorijo, kdo bo kaj v novem predstavniškem domu. Do sedaj so imeli starejši kongresniki stalno veliko premoč. Njihovo stališče je navadno zmeraj zmagalo. Njihova premoč je bila tako velika, da jo je moral včasih krotiti sam pokojni predsednik predstavniškgea doma Rayburn. Njegov naslednik McCormack ni tako vpliven, da bi mogel kaj takega storiti. Liberalna skupina ima svoj delovni program že sestavljen. Najprvo bi rada izključila iz demokratskih vrst tiste kongresnike, ki so odkrito podpirali Goldwaterja. Taka kongresnika sta n. pr. južna demokrata Williams in Wat-ton. Na nju letijo že sedaj puščice liberalnih demokratskih kongresnikov, ki zahtevajo, naj se oba izključita iz stranke. Na tem vprašanju bo verjetno prvo bojno glasovanje med liberalno in konservativno strujo. Kdo bo zmaeal, je težko reči. Zadeva sama bo pa gotovo zelo razburila demokratske duhove. Morda bo moral poseči vmes sam predsednik Johnson, ki gotovo ne bo trpel, da bi med njegovimi pristaši nastal preglobok prepad. Takoj nato se bo začel boj, kako naj bodo sestavljeni glavni odbori predstavniškega doma in kdo naj pride vanje. Sestava odborov je posledica političnih kompromisov, ne pa morda kakega načelnega pravila. V nekaterih zelo pomembnih odborih velja na primer tradicijonalno razmerje 2:1 (dva demokrata na enega republikanca) ne glede, koliko kongresnikov ima ena ali druga stranka. Liberalni kongresniki trdijo, da je to napačno in da je treba sestaviti vse odbore po stvarnem ključu: koliko ima stranka kongresnikov v predstavniškem domu, to naj bo podlaga za razmerje v odborih in komisijah. Še hujši bo seveda boj, kdo naj pride v posamezne odbore. Navadno ima predsednik predstavniškega doma odločilno besedo, sedanji predsednik McCormack je pa politično prešibek, da bi imel tak vpliv. Zato bo treba skleniti dosti kompromisov, da bo vsaj približno “volk sit, ovca pa cela”. Liberalni kongresniki hočejo tudi načeti vprašanje se-nijoritete v odborih. Tudi v tem bodo težko kaj dosegli, kajti načelo senijoritete je vkljub vsem svojim tlemnim stranem preveč stara navada, da bi jo mogel kdo pokopati. Zato bo tem ostrejša debata o pristojnosti odborov, ki jo načelniki posameznih odborov radi tako grobo in samo-pašno zlorabljajo. Kongresniki Smith, Mills, itd. so znani po takem poslovanju. Liberalni kongresniki bodo zahtevali, da mora vsak predlog priti pred plenum. Ako ga odbor zadržuje, mora biti dogovorjena pot, da pride plenum do odobravanja predmeia tudi proti volji odbora ali odbo-rovega predsednika. Delovni program liberalnih kongresnikov je torej dosti obširen. Vsega ne bodo dosegli tudi takrat, ako bi imeli večino demokratskih kongresnikov na svoji strani. Manjšina ima namreč še zmeraj močno orožje v svojih rokah: lahko zasedanje kluba demokratskih kongresnikov bojkotira, lahko pa tudi debate obstruira. V tem slučaju bo seveda moral poseči vmes sam predsednik Johnson. Da se pri tem ne bo ceremonil, je (pokazal na letošnji demokratski konvenciji v Atlantic City-ju. To je torej okvir političnih bojev na Kapitelu, ki se bodo odigrali v decembru in večjem delu januarja v vrstah demokratskih kongresnikov. Imeti ga bo treba pred očmi, kadar bo javnost zasuta z izjavami obeh skupin. V zgovornosti ne morejo namreč republikanci nikoli prihiteti svo jih demokratskih tekmecev. EfcXXXg Y?t3tXY*gKYYTTTYTYX*T*TTTTTYTt XX^ Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. Duluth, Minn. — November je mesec dolgočasnih dni in večerov, talko baje pravi novem-berskim dnevom švedski pregovor, kakor mi je to povedal prijatelj Olson, katerega rojstna domovina je švedska. V severnih krajih Švedske, ki so daleč gori 'na severu, so jesenski dnevi kaj kratki, — noči pa dolge, da jih kar noče biti konca. In ko sem se na njegova pripovedovanja spomnil, ki jih nam ob večerih pripoveduje, sem sklenil posvetiti v tem dopisu nekaj vrstic novembrskim dnevom in večerom in novembrskim časom v spomin. November — listopad! Naše slovensko ime za ta mesec je kaj na mestu. V novembru se vse drevje, kot gabri, bukve, kostanji, mecesni, hrasti in drugo drevje brije. Vse odpada in nam po svoje dopoveduje, da na svetu je vse minljivo. Novem-berski dnevi nam veliko dopovedujejo in povedo, a mi zemljani jim posvečamo vse premalo pozornosti. Ljudje smo že taki, sami hočemo vedeti vse, po svoje delamo, kakor Ribničani rešeta in raj te in kroparji pa cveke in žeblje. Mislimo, da imamo v vsem prav, a vendar se vseh naših del in prizadevanj drži toliko zmot, kakor laških kur uši... Bog nam prizanesi, drugače vsaj jaz ne vem, kako bo z nami ip kam bomo privozili. Pustimo lastne domneve o novembru in prepustimo besedo tistim, ki so novembrske dneve in čase v preteklosti bolje poznali nego mi. To le posnemam po “Našem Domu”, novembrska številka leta 1937. Urejeval ga je g. Mirko Geratič, talko je tiskano na platnicah. G. Geratiča ameriški Slovenci zadnjih 16 let vsi več ali manj poznamo. Požrtvovalno deluje za slovenski tisk, ki se bori proti komunistični strahovladi v starem kraju. Več let je izdajal sam “Slovensko državo”, pri kateri še vedno sodeluje in jo vsestransko podpira. Čast in priznanje odločnemu požrtvovalnemu rodoljubu! Takih ni veliko, zato čast njemu, ker jo v tem oziru res zasluži! Torej že tedaj, leta 1937, in še potem ga najdemo kot vnetega predstavnika slovenskega tiska tam v njegovem rojstnem kraju na Zelenem Staj er ju. Kos njegovih žrtev, dela in spomenika je to. “Naš Dom” smo tista leta tudi tu v Ameriki z zanimanjem brali. Med drugim je tiskano v tisti novembrski izdaji leta 1937: “Po polju in travnikih, po sadovnjakih in goricah umira življenje. November nas spominja smrti. Nobene reči sb človek tako ne boji kakor smrti. Dokler ne čuti hjehe bližine, jo pozab- lja in ne jemlje v misel. Kadar pa začuti, da je blizu, ji z zdravili skuša vsaj za nekaj časa še uiti. In naša vera sloni mnogokrat le preveč na golem strahu pred smrtjo. Kajti, koliko bi o-stalo od te naše vere, ko -bi smrti ne bilo?” Tako ob nastopu novembra. Potem opisuje “enajsti dan” novembra. O tem pravi članek tole: Sveti Martin je patron krčmarjev in viničarjev. Sv. Martin vino krščuje. -O Martinovem se začne “babje leto”. Na ta dan ni varno na pašo goniti, ker se rada prikaže črna baba “Kokoli-ca”, ki živim škoduje. Po Martinovem smejo pastirji pasti, koder se jim ljubi, ne glede na to, čigav je travnik. Svetega Martina slikajo na konju, ko z mečem reže svoj plašč na dvoje, da bi dal polovico premraženemu siromaku, ki je -bil v resnici sam Bog v podobi berača. Pusta so polja in gorice, sadovnjaki in travniki. Življenje gre na večer. V hiše se zapirajo ljudje, že premikajo stole -bliže k pečem in zapahujejo okna. Megle se vlačijo po dolinah, le tu -pa tam se še stiskajo pastirji pri ognju, živina se vrača že zgodaj; čas je, da prižgemo luči.” Tak je november — po naše listopad. November pa je posvečen tudi našim rajnim. O teh in v prilog teh je omenjeno v isti številki “Našega Doma” med drugim tudi tole: “Današnji ljudje so večidel tako zatelebani v vsakdanje življenje, v svoje račune in kupčije, da na smrt niti misliti ne u-tegnejo. Ali nobena reč na svetu ni tako gotova, kakor smrt. In kaj po smrti? Naša vera nas uči, da se po smrti šele začne pravo življenje. Za to našo vero je dovolj živih -prič. V naslednjem berite pripovedi znamenitih mož, ki so zapisali marsikak doživljaj z živimi rajnimi. Ta ali oni neverjetnež skomiga nad takimi pripovedkami. A vendar je le res, da pri Bogu je vse mogoče in mogoče tudi, da se rajni oglašajo. Poglejmo, kaj nam vedo povedati: “Rajni strašijo.” Rajni hodijo včasih še po smrti nekaj časa po hiši gor in dol. Vidi jih morda nihče, ali ta in oni jih čuje. Tudi živina jih čuti, posebno psi. Včasih se mi zdi, ko da padajo kangle in krožniki po tleh; ko greš gledat, ni nič. V cerkvah je včasih ponoči tak šum, kakor da je polno ljudstva, ki momlja molitve. (To pripoveduje škof Evodija, prijatelj sv. Avguština, in Lavartra iz 17. stoletja.) Drug slučaj: “Zgodilo se je leta 1632 na Angleškem. Blizu Chestera je živel neki Walker, ki je imel mlado sorodnico pri sebi, da mu je gospodinjila. Spečal se je z njo in da bi se ubranil posledic, se je je hotel iznebiti. Neki večer jo je poslal z rudarjem Markom Sharpom in od tistih mal ni bilo več čuti o njej. Dobre pol ure od Walker-jeve hiše pa je bil mlin Jakoba Grasama. Ko je nekega večera bil mlinar še v mlinu, je na stopnicah srečal žensko, ki so se ji kuštravi lasje prijemali petih krvavih ran na glavi. Ustrašil se je tem bolj, ker je vedel, da so vrata v mlin zakljenjena. Vendar jo je vprašal, kdo je in kaj ji je. Odgovorila mu je: “Duh sem onega dekleta, ki je bilo pri Walkerju za gospodinjo. Ko mi je nedolžnost vzel, me je nagovoril, da sem šla z nekim možem, ki se piše Marko Sharp, češ, da me bo ta spravil na Skrit kraj, kjer bom pričakala -otroka. Mož me je peljal tja in tja (povedala je natanko kam) in me s sekiro petkrat u-daril po glavi, potem pa vrgel v jamo pri močvirju.” — Duh je zahteval, naj mlinar zločin naznani. Sodišče je umorjeno res našlo na tistem kraju in je Wal-kerja in -Sharpa, čeprav dejanja nista priznala, obsodilo na smrt. (Zgodbo je zapisal Joseph Glan-vil, dvorni kaplan kralja Karla II.) Še drug slučaj: “Prikazen v vlaku. Duhovnik M. B. (umrl leta 1909) je pripovedoval, da je šel na vlak. Kmalu za njim so se odprla vrata vagona in duhovnik je zagledal svojega prijatelja L. Ko ga je pozdravil in mu pomolil roko, je L. izginil. Zvedel je potem, da je L. isto uro umrl.” Naj sledi še Aškerčeva pesnitev o “Mejniku”. Posnel jo je po pripovedi, ki je marsikateremu Slovencu znana: Tako n. pr. pripovedujejo o nji v Prekmurju: “Blizu Bratonec so večkrat čuli v mraku neko ječanje. Videli so moškega, ki je nosil težek kamen in vzdihoval: “Joj, joj, kam naj ga de-nem?” Nekoč se je neki fant le ojunačil in mu je zaklical: “Tja, kjer si ga vzel!” Tedaj je silno zahreščalo in odrešena duša je vzkliknila: “Na to beSedo sem čakal že sto let.” — To je nekaj dogodkov iz starih časov, iz raznih slučajev, ki sc jih ljudje pripovedovali drug drugemu po svojih raznih doživljajih. Drugič pa o čem drugem. Vsem tople slovenske pozdrave in vse najboljše! Andrejček ■ —o--------- Koncert Slovana Cleveland, O. — Pevski zbor Slovan bo nastopil 6. decembra ob štirih opoldne v Slov. društvenem domu na Recher Ave. s svojim jesenskim koncertom. Vstopnice so že naprodaj. Dobite jih pri vseh pevcih zbora. Vsak pevec se trudi, da bi dobil prvo nagrado pri prodaji vstopnic. Vse prijatelje in prijateljice zbora vabimo, da si vstopnice čim prej preskrbe in nas pridejo poslušat. Zborov učitelj Frank Va-uter se trudi, da bi koncert čim boljše pripravil in tako nudil poslušalcem čim več užitka. Frank Rupert -------o-------- Še zadnje vabilo možem in fantom na duhovne vaje Cleveland, O. — Še ves ta teden je čas, da se odločite za duhovne vaje. Pridružite se tistim, nad petdeset jih je že, ki so se že priglasili. Pokličite me po telefonu, kadarkoli hočete, vse do tega petka zvečer. Lahko pa tudi brez vsakega priglasa pridete v petek, 27. t. m., ob 6. zvečer v Dom duhovnih vaj na 18415 Lakeshore Blvd., ali pa naslednje jutro; dom bb oapft že ob Amerika se lahko veliko nauči od Jugoslavije Sen W. Fulbright je tekom svojega obiska v Jugoslaviji dejal, da gradi Jugoslavija novo družbo in nov red, kar naj bi bil poskus, od katerega se lahko Amerika veliko nauči. — Iz poročila ni razvidno, kaj naj bi bilo tako poučno za Ameriko,, vendar bi sodili, da je predsednik senatovega odbora za zuna-hje zadeve nemara le hotel reči sedanjim oblastnikom v Jugoslaviji, da Amerika ob jugoslovanskem primeru lahko vidi, kako se nova družba in novi red ne moreta graditi! Sen. Fulbright se je mudil s svojo ženo v Jugoslaviji skupno 10 dni, od tega dva dni v Sloveniji, kjer je na-ljubljanski Visoki šoli za politične vede tudi predaval. Obiskal je seve tudi Brione, kjer preživi Broz večji del leta v razkošju, kot si ga privošči le redki Amerikanec, pa četudi ima za to na razpolago vsa finančna sredstva. Drugim pomagajo, sebi ne morejo Jugoslovanska uradna poročevalska služba trdi, da deluje o-koli 800 jugoslovanskih strokovnjakov v raznih deželah A-frike in Azije za njihov napredek. Gradijo pristanišča, tovarne, jezove, stikajo za rudami in izdelujejo razne načrte za izboljšanje zdravstva, šolstva in oskrbe. Poročilo trdi, da je delo 6. uri. Iz duha in telesa smo vsi. Toda kako malo skrbimo za svoj duhovni blagor, ko vendar od tega zavisi vsa naša večna sreča. Resnično je, da so vezi na ta svet za mnoge od nas strašne, toda tu nam pomaga milost božja, da se jih otresemo, če to resno hočemo. Nekoč utegne biti marsikomu žal, če bo preslišal sedanji klic božje milosti, ki ga vabi k duhovnim vajam. Tisti, ki ste priglašeni, bodite v petek zvečer ob 6. v Domu duhovnih vaj, 18415 Lakeshore Blvd. Pri vhodu vas bova sprejela z br. Mihom Kolarjem. Tu bo debil vsak pismena navodila za čas duhovnih vaj in pa ključ od sobe. V sobi bo lahko vsak ali sam ali pa bosta po dva, če tako želite. Ob 7. bomo imeli večerjo, nato se pa začne delo božje milosti. — Moj telefon: UT 1-4982. France Sever --------o------- Zabavni večer Cleveland, O. — Na predvečer Zahvalnega dne, t. j. v sredo, dne 25. novembra 1.1., priredi uprava Baragovega doma v svojih prostorih zabavni večer s plesom. Za večerjo bodo servirali vampe s polento in golaž z ajdovimi žganci. Začetek serviranja večerje bo ob 7. uri, začetek plesa pa ob 8. uri. Vstopnina znaša en dolar. Zahvalni dan je dan zahvale Bogu za vse prejete dobrote tekom leta. Je to zelo lepa navada in dolžnost, saj je ravno hvaležnost za prejete dobrote ena najredkejših čednosti. Mi, ki smo prišli že odrasli v to deželo, smo ta običaj zahvale kar rade-volje in hitro prevzeli v zavesti, da smo tudi mi dolžni zahvalo dati za vse, kar smo prestah in kar smo drugje in tukaj prejeli. Zahvala je tudi najlepše priporočilo za v prihodnje. Običaj pa je povsod in od davna že tak, da se ob takih prilikah tudi mi sami pozabavamo in poveselimo. Zato imenovana uprava vabi vse znance in prijatelje v svoje prostore, da se tam skupno v družbi svojih starih in novih znancev razgovorimo in prebijemo skupno nekaj veselih uric. Na svidenje! Odbor teh strokovnjakov uspešno in u-poštevano. Tudi doma gradijo stanovanja, žal veliko premalo, tovarne, jezove itd., vendar še vedno vsega manjka in edino upanje vodnikov jugoslovanskega gospodarstva je — tako je trdil menda nedavno eden njegovih uradnih predstavnikov na obisku v Združenih državah — “mirno sožitje in ameriška pomoč”! Napačno obrnjena kretnica Ljubljansko “Delo” je zapisalo 8. septembra letos: Kretničar na vižmarski postaji je zaslišal signalni zvonec. Razumel ga je napak in kar sam brez vednosti vlakovnega odpravnika nepred-pisno odpravil vlak. Ta je odpeljal, nasproti pa je vozil drugi vlak... V drugem primeru je bila kretnica obrnjena napak, v tretjem ... V petih dneh so se na eni sami železniški progi pripetile Ikar tri nesreče — vse zaradi malomarnosti.. . Reaktorski center v Podgorici Stavba reaktorskega centra v Podgorici pri št. Jakobu ob Savi je zgrajena in bo do novega leta popolnoma urejena za namestitev reaktorske opreme, ki jo upajo dobiti v začetku prihodnjega leta iz Združenih držav. Po načrtih naj bi novi Reaktorski center v Ljubljani, tako se bo namreč uradno imenoval, začel obratovati prihodnjo spomlad. Večja proizvodnja žarnic Po pisanju ljubljanskega lista se je letos povečala proizvodnja električnih žarnic za eno petino. V prvih sedmih mesecih so jih izdelali okrog 4 milijone več kot lani. Preslkrba se je izboljšala tudi zaradi tega, ker so 4 milijone žarnic uvozili, 2 milijona pa jih še bodo pred koncem leta. Premalo vode O oskrbi z vodo v Brežicah ob Savi piše ljubljansko “Delo” takole: “Navada je, da takrat, ko gospodinje najbolj potrebujejo vodo, pipa le zahrope. Nekaj kapljic je zadnji pozdrav vode, ki jo vse prepogosto zmanjka.” Da bi se oskrbeli z vodo, razpravljajo o napeljavi vode po ceveh iz 9 kilometrov oddaljenih Pišec. -------o------ Titovci se zavze^ajg m neodvisnost Porictrfka! CLEVELAND, O. — Titovski zastopnik je med drugimi glasoval v posebnem odboru ZN proti kolonializmu za poročilo, ki se zavzema za “neodvisnost” Portorika, otoka v Srednji Ameriki, ki uživa polno samoupravo, je pa povezan z Združenimi državami tako, da imajo portori-čani polne pravice državljanov ZDA. Washington je ponovno izjavil, da je pripravljen priznati Portoriku polno neodvisnost če se le njegovo prebivalstvo za to izrazi. Doslej do tega še ni pri-šio in ne kaže, da bi. Portoričani so s svojim položajem, izgleda, kar zadovoljni, z izjemo male skupine, ki se je obrnila na ZN za podporo v boju proti “ameriškemu kolonializmu.” Glavna skupščina ZN je izglasovala leta 1953, da Portoriko ne spada med kolonije, ampak je neodvisna dežela v federaciji z Združenimi državami. To Titovemu zastopniku ni bilo dovolj, pridružil se je komunističnemu bloku in glasoval za poročilo, proti kateremu je ameriški zastopnik odločno protestiral. Upajmo, da Washington ne bo to “uslugo” titovcem pozabil, ko bodo zopet prišli prosit tja za pomoč. -------f)----- — Skavtizem ima svoj začetek v Veliki Britaniji leta 1908. KANADSKA DOMOVINA prav lepe uspehe na področju y Pakistani! VOl'llVC milllO pozitivne znanosti. KARACHI, Pak. — Trajale so kakih 19 dni, končane so bile preteklo soboto. Več kot 40 mi- A zadnjega diha želim f hočem delati, meliti, zlasti pa *1^11.. ” fioj :°]nemu škofu Gregoriju ^anu v hvaležen spomin. Iz slovenskega Toronta Slovenci v Torontu so počastili spomin pokojnega škofa O. Rožmana V obeh slovenskih cerkvah sta bili v petek, 20. novembra, večni devetdnevnici, darovani za pokoj duše pred petimi leti umrlega škofa dr. Gregorija Rožmana. Mesecu novembru nas že tjarava nagiba, da mislimo na H^’ ki so odšli. Je to čas do-^ in hrepenenja obenem. ______________ ^otožja, ker je toliko lepega v cerkvi Marije Pomagaj je nami, in hrepenenja po pla- preč g s Bolka jmei 0 pokojnem ljubljanskem škofu lep go- udeležili in po njih tudi drugim, ki niso prišli blizu. vsi, le najbolj zanesljivi, oni, ki so že malo posegali proti “vrhovom”. Niso mi povedali nič razveseljivega, pač mi pa napravili dosti misli in skrbi.. . Kako bo iztekla sodba v teh nezakonitih dneh? Dneh nasilja, krivice in laži! Skoraj nisem mogel zaspati tiste noči in dnevi so se podaljšali v dvoje. Dva dni pred društva S.P.B. in sicer v dvora- sodbo me je obiskala hčerka He-ni pri cerkvi Marije Pomagaj na lena, ki je imela naročilo, naj Članski sestanek Društva S.P.B. V petek, 27. novembra 1964, bo slkupni sestanek vseh članov Jlu, 7 hje domotožjem in hrepene- ijj ~ se spominjamo v teh dneh I %ega mo£a! lkj je bii med na-L111 smo ga radi imeli, a je od-L.Pa plačilo. Bil je to naš ve-L duhovnik, naš učenik, pre-jj ’ škof dr. Gregorij Rožman. 2°® nam je dal v času, ki bo v slovenski zgodovini kot j j , velikih junakov-mučencev Cas Velike zlobe ter hudobije. ta.°hitimo v duhu te dni k Jnkernu škofu in mu še enkrat WjUbi Manning Ave. Na sestanku mi pove, da bo vse dobro, da predaval naj me nič ne skrbi. Več ni mo- frivr, Umo prstan. Iz srca naj e molitev: “Gospod, daj Večni mir in pokoj.” Še dru- Uo - - šeniPraŠn:io dodajmo: “Prevzvi- zasramovanj. vor med peto črno mašo. Na povabilo Društva S.P.B. so v nedeljo, 22. novembra, popoldne po blagoslovu prihiteli v cerkveno dvorano na Manning Avenue prijatelji pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Komemoracija je bila skromna, vendar prisrčna in globoka. Pred očmi navzočih je zopet zaživel pokojni škof v vseh svojih posebnostih: kot učitelj resnice, kot dobri pastir, ki je ljubil svoje, in kot veliki mučenik, ki je zanje in za Boga tudi znal in hotel pretrpeti mnogo ponižanj in predsednik Zveze S.P.B., piša-: gla povedati, ker obisk je bil telj g. Karel Mauser. Poleg pre-; dovoljen le 5 minut in še to davanja pa bo na sestanku tudi vpričo Italijana, ki je pa skoraj prilika, da se dodobra pogovorimo o vseh društvenih zadevah, ki se jih je v zadnjem letu kar gotovo razumel slovensko. Tako se je le počasi približal _ , . . j dan, ki naj odloči mojo nadalj- precej nabralo. Sestanek je na-^ sodlšče _ , Ko sem se vrnil v župnijo, me je čakalo kar precej zaosta-. lega dela, neodgovorjene pošte, lijonov Pakistancev in Paki- menjen prav vsemu članstvu, | zato naj ne bi nihče manjkal. Začetek sestanka ob pol devetih zvečer. Prav lepo vabljeni vsi. Za odbor predsednik: Jakob Kranjc j, hiolite za nas pred božjim i. s“°loin; za vse, ki vas radi »Hi biti za tiste, ki želijo poza- vas na vas in tudi ;za one, ki se spominjajo s sovraštvom sfcu,” ^vno združenje z velikim j^Jhilkom bo všeč Bogu, nje-hst Samemu in v našo lastno ko-tr6p .Kako zelo smo danes po-p da bi neprestano lebdela • ^ našimi duhovnimi očmi Komemoracijo je začel s krajšim govorom predsednik Društva S.P.B. g. Jakob Kranjc. Napovedani program se je potem sam odvijal. Mala Carmen je deklamirala “Škofu Rožmanu na grob”. G. Otmar Mauser je recitiral iz “Črne Maše za pobite Slovence” odlomek, ki poje o velikem škofu. Mali Peterček je izpregovoril zahvalo “Velikemu H, »a. °vna veličina škofa Rožma- Slovensko gledališče vabi TORONTO, Ont. — Sofokle-jev: Kralj Oidip bo 29. novembra 1964 ob 5. uri pop. v Slov. dvorani na Manning Ave. v Torontu. Igralci “Slovenskega gledališča” vas vabimo na to starogrško klasično igro. S to vpri-zoritvijo nastopamo deseto obletnico gledališkega ustvarjanja v Torontu. Upamo, da nam bo dano vpri- To je huda zadeva. Včasih sta ti dve besedi slabo odjeknili. Kaj bo? Navlekli so nas na neki hodnik, mislim, da 17 moških in žensk. Potem so vsakega posebej uklenili. Takoj nato so privlekli po hodniku jako dolgo verigo s tako močnimi členi kot so prsti moške roke ter jo polo- zidu do zidu. Kmalu se prikaže sodni zbor samih italijanskih o-ficirjev, višjih in nižjih. Po nekem uvodnem govoru se je začelo zasliševanje, ki pa je bilo kratko. Največ je bilo obsojenih na konfinacijo v Italijo, nekateri so dobili tudi neke vrste zapor, le jaz — in samo jaz — sem bil oproščen! Zakaj? 'Pri sodniku je držalo nekaj to, ker so mi prijatelji naredili prošnjo z močno utemeljitvijo, katero je podpisal tudi rajnki škof dr. Gregorij Rožman, pri državnem pravdniku pa to, ker je nekdo podaril njemu 5 kilogramov žgane kave. Tistikrat tega blaga ni bilo dobiti in je imelo visoko ceno. Oba ta dva, in to sta bila glavna, sta me predlagala za o-prostitev. Joj, kaj se je takrat odvalilo od mene! Hvaljen bodi Bog! Takoj so me odpeli od verige, mi razklenili roke in me je stražnik odgnal v sobo z naročilom, naj se pripravim za domov. V sobi nisem hotel povedati, da sem prost. Bi čisto lak ko začelo kaj padati po meni. Tudi nove župljane smo med tem dobili. Slovenska skupnost se veča. Vse je v gibanju. Kakor na severu Ontaria slovenske naselbine umirajo, tako se stank se jih je udeležilo. Niso pa volili naravnost novega predsednika, ampak samo 80,000 volivnih mož, ki bodo izbrali predsednika na posebnih zboro- okrog Toronta večajo. Mnogi se | vanjih v mesecu marcu. Volitve veselijo slovenskega misijonar- so potekale kolikor toliko mir- ja in bi ga radi večkrat imeli v svoji sredi; blagrujejo župljane slovenskih župnij, ko imajo v župniji vse slovensko. Vendar so težave povsod in kdor hoče narji se moramo na to navaditi. In mi še posebno, ko imamo j Opravka z vsakovrstnimi mi. žili vzdolž naše vrste. Za božji povedai sem da so mi naro čas, sem si mislil: saj nismo medvedje ali sloni, da bi rabili tako močno povezavo. Slutili smo itak takoj, da je to za nas privlečeno. Pristopila sta dva vojaka in nas začela priklenjati na to verigo, na še z manjšo verižico sklenjene roke. Ko sta pri vseh opravila to delo, so nas odgnali v sodno dvorano. Kod so prijatelju slovenskih otrok”, zoriti v tej sezoni še: Glavni govor je imel g. P. Mar-keš. Njegovo vsebino prinašamo na uvodnem mestu. Vmes je pel pevski zbor cerkve Marije Pomagaj po vodstvom g. J. Er-| žena. Komemoracija je bila gotovo! všeč Bogu in pokojnemu škofu. Cronin: In Jupiter se smeje (dec.) Goldoni: Krčmarica (jan.) Gogolj: Ženitev (febr.) Mrak: Proces — ali Eliotov: Umor v katedrali (mar.) Točnejše datume vprizoritev k d° je bil škof Rožman? Bil (jj^^estnik apostolov. Pri iz-. Profesorja Rožmana za ško-sv ^sodelovala tudi božja moč, U^' Gotovo ga je vodil isti laj ’ ko je že ob posvečenju de-Zavezo z Bogom, ko se Mu cjj|Vsega daroval in se Mu ponu-^ žrtev, samo za to, da bi se h ,e v njegovi škofiji ne pogub-jih6 ad bolje viharje, ki vse življenje, je »ju V SVOji duši že ob P°sveče- gresov, škof, ki je hotel s pomoč-1 „ Tnrnttht p jo Katoliške akcije poglobiti mOKa V I OfSOm Pokojnega škofa je res vo-j versko življenje in prikazati ka-| TORONTO, Ont. — V soboto Bog daj, da bi bila tudi v du- vam bomo sproti poročali tudi hovno korist vsem, ki so se je | “Ameriški Domovini.” — Obi skujte predstave “Slovenskega sebe...” je zaklical v isti pridi-1 giedališča.” gi- Škof Rožman je bil škof kon- , kmalu je prišel stražnik in me nas gonili, nič ne vem. Preho- dpel;jal y pritličje v neko pi_ dili smo več hodnikov, ob kate-, sarn0; kjer sem pa tudi kmaiu rih so stali ljudje in nas debelo j opravd Nato me je popeljal na gledali, kakor kako cirkuško i s^ranska vrata ob Miklošičevi zverjad. Videl sem tudi par zna- ces^ me SpUStil na svobodo, nih ljubljanskih obrazov med y svobodo, ki jo pa nisem mo-njimi in to mi je bilo zelo ne"|gej najti nikjer. Po mestu vse rodno in sram me je bilo, da so mo£niC) zastraženo, ulice v mno- me videli v tem položaju. Ne- krajjb prepreržene-z bodečo, . . . v . kateri bolj smeli so nalašč ro- ^ raine ^barikade, ob voga- brdlb ‘ Prf potali in pozvanjali z verigo ter nh betonski stražni stoipi v Uodila Štarejske, a tudi ostale tem dražili naše stražnike in « ™™„HnrJdele Slovenije si je ogledala, V. Čekuta čili, naj pospravim svoje reči ter da pride stražnik po mene, da me popelje drugam. Vse vrste prizori so se dogajali s pred sodiščem oproščenimi, če so jih puščali potem še v sobi kjer so bili pred sodbo zaprti. Morda so ravno zato z menoj tako pohiteli... Morda? Prav no, toda nekaj nemirov je bilo vendarle. Sedanji diktator Ayub Khan je namreč šele precej pozno o-, pazil, da je njegova nasprotnica biti nezadovoljen, je prav lah- Miss Jinah, sestra pokojnega ko, pa naj bo v slovenski ali an- pakistanskega “očeta domovi-gleški župniji. Kajti za vse ni- bolj priljubljena kot on, po-kjer ni, in če vsak dan sproti ne j sebno v vzhodnem delu dežele, potrpimo drug z drugim, je ne"^jer živi večina prebivalcev in zadovoljstvo že tu. Tudi misijo- voijVcev. Zato so zadnje dni pri- Ij od- tisnili voditelji javne uprave na volivce, naj volijo ta^e volivne može, ki bodo zanesljivo glasovali za Ayuba. Pritisk je naravno rodil nemi-Mnogo Slovencev severnega re jn izgrede, vendar pa ni mno-Ontaria in Quebeca gre vsako' g0 feoristil Ayubu. Volivni mož- jesen tudi na lov. To jesen je o-krog Norande in Val D’Ora pad-o veliko musov; nad 1000. Koliko jih je od teh padlo pod puškami Slovencev, ne vem. G. Edvard Lovšin iz Val D’Ora je ustrelil dva; enega musa g. Tomše iz Norande. Ta me je povabil tudi na večerjo. Njegova žena, Francozinja po krvi, ga je zelo okusno pripravila. Še bolj me je pa veselilo, ko je po večerji začela pripravljati film, da mi razkaže lepote Slovenije. Bila je namreč letos s svojim možem Tonetom Tcmšetom na obisku v Sloveniji. Ni mogla prehvaliti slovenskih prirodnih lepot. Posebno lepa se ji je zdela Logarska dolina. Na filmu sem jo gledal, kako se je mučila s peš hojo po naših lepih hribih in planinah. Kot uradnica, ki se tu vedno vozi v avtu, je bila prava junakinja, da je zmogla toliko peš hoje po slovenskih je niso namreč vezani, koga naj volijo v marcu, toda pozvedo-vanja so dokazala, da se je samo kakih 20% med njimi že sedaj izjavilo zanj, ravno toliko pa tudi za Miss Jinnah, dočim jih je 60% ostalo zaenkrat tiho. Na koncu ho seveda Ayub Khan zmagal, toda volivni rezultati bodo gotovo vplivali na njegovo bodočo politiko. Zanimivo je, da je med ženskami vladalo večje* zanimanje za volitve kot med moškimi. Še celo na shode so hodile, ako-ravno niso prav nič razumele, kaj govori Miss Jinnah. Miss Jinnah je namreč govorila v angleščini in njene govore so morali pozneje prevajati v lokalna pakistanska narečja. Pakistan spada med tiste države, ki še nimajo lastnega uradnega in splošnega občevalnega jezika. Takih držav je pa v Aziji in A-friki vse polno. |jo Katoliške akcije poglobiti »Ui Sk°z* viharje, a je kljub te- toliške ideale čiste in jasne, j gg. novembra 1964, ob štirih po-sv0-topal P° njej zravnan, zvest šikof, ki je za papeži najbolj na- poidne se bosta poročila v slO' »je^ 2avezi do konca, do zad- ZOrno razkrinkal komunizem in venski cerkvi Marije Pomagaj ti*33 diha. Sam je povedal vse- pokazal na njegovo zlaganost na go9 Manning Ave. gdč. Ifl ° Sv°je poti v pridigi na Mi- ter brezbožnost. Bil je najbolj Francka Kavčič, hčerka g. Iva-slUŽ2ev° nedeljo 1943: “Moja priljubljeni škof-pastir, a ob- na jn ge. Francke Kavčič iz To »aU-ena dcd™ost, od Boga mi enem tudi najbolj osovraženi ronta, in g. Aleš Krek, sin c0 ,/ena je> da oznanjam resni- cerkveni knez, ker je vsa hudo- dr. Mihe in ge. Malke Krek iz cja’ naj bo komu prav ali ne, bij a tega sveta padla po njem. Qievelanda. Poročno slavje bo .^rcganjam temo zmot in la- Bil je tudi edini slovenski škof, 0b pol osmih zvečer v dvorani 6a Prižigam luč božjih resnic, ki je moral v begunstvo, kjer je Marije Brezmadežne, 225 -r0 am sveti na poti življenja.” tudi umrl. Do sedaj tudi ni no- Brown’s Line, Toronto. tfp delal, za to je molil in ben slovenski škof toliko premi- Istega dne praznujejo nevesti Ve in Pri tem ni iskal ne sla- sijonaril po svetovnih celinah, nj starši svojo srebrno poroko. bio/10 •Časti’ ne udob.ja> ne Pre- kot škof Rožman. Pred 25 leti sta bila ga. Francka Sveten'la in ne priznanja tega Bogata je duhovna zapuščina, Ana in Ivan Kavčič prvi par, ki racj a' 'Jaz pa bom rad, prav ki jo je zapustil škof Rožman. ga je poročil župnik preč. g. Pip vse žrtvoval, tudi samega | Vidimo, da je reševal človeka, v prelepi župni cerkvi v Luči- da bi rešil narod; kazal je samo nab nad Škofjo Loko. Sedaj a 13 | svetle ideale, da bi uničeval te- praznuje z njima sin Ivan in i'*«. II mo zmot; nikogar ni žalil, ni ob- poieg neveste še sedem hčera. sojal človeka, ko je obsojal zlo- Čestitamo in vso srečo vsem! čin zablode. Njegova pot je bila AD ravna, njegov nauk in delo, obo-j celo reč postavljali v smešen položaj. Sodna dvorana je bila nabito polna ljudi. Posedli smo po pripravljenih klopeh, ki so bile postavljene v ospredju dvorane od vsakem straža s pripravljeno . Bleredvsein Vas točno 'estiino glede ure prihoda. ^VENSKE gramofon- Ua ^PGŠČE; preko 70 plošč »azpolago; pišite za seznam. POVENSKE KNJIGE, lepa ta Božič. WORL0 TRAVEL SERVICE LTD. ^ 258 College St. ^^nto 2b WA 3-4868 je naravnano k Bogu, k večnosti. To usmerjenost je hotel dati tudi vsemu posvetnemu delu: j politiki, kulturi, znanosti, zabavi, ker je samo v tej usmerjeno-| sti videl varnost narodove bodočnosti. Svoj nauk je potrjeval s trpljenjem. Ni se menil za sodbe tega sveta, ker od njega |ni pričakoval ne priznanja, ne [opravičenja. Sam mi je dejal: “šele v nebesih bomo opraviče-I ni.” Kako sem dofšvijal zaše lek in potek tatmisfione revofMŠje doma (Dalje) Tako sem preživljal zelo dol ge in žalostne dneve v tem prostoru, ne da bi me kdo vprašal ali mi povedal, zakaj sem tu. Vseh šest mesecev me niso nič zaslišali, nikjer nič omenili in Naš narod doma in njega poklicali, ali se karkoli zmenili j drobci po svetu morajo za svoj' zame. V sedmem mesecu šele obstoj črpati iz te duhovne za- so me »kratko zaslišali, mi pove-puščine škofa Rožmana. Samo dali, da pridem v kratkem pred boto v oktobru kot zadnja prireditev za sklad novih orgel je prav dobro uspela. Obisk je bil številen, razpoloženje veselo. Zelo sta bila zaposlena župan in županja ter policija; kajti občinstvo je spretno kradlo grozdje in kljub pazljivosti policije je marsikak tat ostal nekaznovan. Pa nič zato, da so bili le Slovenci na vinski trgatvi zadovoljni in so se spet razveselili ob spominu na stare slovenske običaje. Tako smo dosegli zaželjeno vsoto denarja in smo orgle v prvi polovici novembra v celoti izplačali. Plaketa na orglah bo pričala, da so te orgle posvečene vsem tistim slovenskim žrtvam, ki so padli v drugi svetovni vojski za svobodo in boljšo bodočnost slovenske domovine. Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so za nove orgle kaj darovali. Naj jim Bog in božja Mati Marija obilno povrneta! Našim župljanom naj pa orgle lepo pojo, ko se bodo udeleževali cerkvenih pobožnosti, ko se kodo mladi fantje in dekleta poročali, in iko bomo pokojne iz cerkve spremljali k večnemu počitku. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, 3 ali 4 dni na teden, ali gospodinjo, da bi tu stanovala. Kličite IV 6-0016. (230) MALI OGLASI čem: “In jaz, ko misli vsakedo na svoje, koga, koga pa srce moje spominja se tačas? Vas, zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli... dve izbiri imamo danes: ali združitev prav vseh iskrenih [okrog njegove duhovne zapuščine, ali pa umiranje slovenstva, ki se konča v grobu. (Vsebina sodišče in me poslali nazaj v sobo. In čudno: nič mi niso oni cu. Tudi na grobove slovenskih sporočili, kdaj bo sodba, pa sem'rojakov, katerih je že kar pre-vseeno vedel cel teden prej. Po-'cej, sem šel. Slovenci so me vo-vedali so mi sozaporniki, ki so dili od groba do groba in ob- Vinska trgatev na zadnjo so- bovi so tudi čisto zapuščeni, ker, v na|. se ^ 2a mla. pokojni nimajo nikogar od svo-n .. ik; sv_ Mi_ jih sorodnikov in prijateljev vštiriletni Strahov Tinček Kanadi. Smrt jih je zadela koti. že kazal) |kako se je naučil tujce in so ostali tudi na kanad- delat. ^ da se bo prikupil skih pokopališčih kot tujci. Tu- j Miklavžu in od njega kaj dobil, di ob teh grobovih sem molil in p mg je tudi y dvorano ^ ponavljal s pesnikom Gregorci-^. kazal pod ^ kjer spe par_ kiji, a bodo na Miklavžev večer oživeli in prišli na oder, da kaznujejo hudobne otroke. A Tin ček se jih letos ne boji. Ponosno mi trdi, kako parklji še ne vedo, da že zna delati ikriž, in ko ga bodo videli narediti križ, se bodo umaknili cd njega. Kar ganilo me je to otroško pripo-Vsako leto je koga manj, kolvedovanje. Slovenska šola se že slovenske naselbine obiščem, tudi pridno pripravlja na Mi-Letos sta v Timminsu na hitro klavža. Otroci bodo namreč po-odšla v večnost g. Starič in ga. stavili na oder spevoigro: Babi-Turk, pozimi pa še ga. Lavrič, ca pripoveduje, kar bo otroke in Tako je slovenska skupnost v odrasle lepo pripravilo na pri-Timminsu to leto izgubila kar hod Miklavža. In ker letos pade tri Slovence. Še več se jih pa god Miklavža ravno na nedeljo, izseli. Vse mlade slovenske dru- 6- decembra, bo miklavževanje žine se selijo na jug: v Oshawo, tako za otroke kakor za njihove Toronto, Kitchener, Hamilton, starše še bolj privlačno. Dvora-London. In to izseljevanje mla- na bo polna slovenske mladine dih družin na jug se bo še na- in tudi starejši bomo uživali, ko daljevalo. Lažje delo, boljša kli- bomo opazovali, s kakšno vero ma in zlasti lažje možnosti 2a sprejemajo otroci obisk Miklav-šolanje otrok jih vlečejo na jug ža v spremstvu angelov in par-v Toronto in njega okolico. | kelj nov. Skoraj vsi Slovenci, ki so se slovenskim s t a r onaseljenceml Pri slovenski župniji Brezma-rodili po teh rudniških ikrajih,| dežne imamo tudi letos lepe nošo šli v šole in so sedaj kot uči- ve božične plošče z božičnim go- j (: po severnem Ontariu in Quebe- telji, učiteljice, bolničarke, u- vorom pokojnega škofa Rožma- ’ radnice, inženirji itd., zaposleni'na in z mnogimi božičnimi pe- ^ ^ ~ — — — — — - največ v Torontu in po ostalih' smimi. Plošče so po $5.00. Če Soba se odda mestih južnega Ontaria. Aka-|jih kak kanadski Slovenec tudi! Moškemu oddamo lepo Soba se odda moškemu, pri mirni družini v Collinwoodu. Si lahko kuha. Kličite KE 1-6129. (229) V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, neopremljene, na 15626 Holmes Ave. (231) Stanovanje v najem Pet-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, garaža, na 1092 E. 71 St. Odrasli imajo prednost. Kličite IIP i-4033. — (228) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem — E. 58 St. 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (231) Dobra dva tedna sem misij o-naril med slovenskimi rudarji ll ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio * r govora na komemoraciji ob pet- bili vedno o vsem, kar se je go- enem obujali spomine na te po-I letnici smrti škofa dr. G. Rož- dilo zunaj naše sobe z nami,'ko j ne Slovence, ki so šli pred I mana.) demski klub SAVA bi imel lepo j izven Toronta želi, naj se obr- opremljeno sobo, s kopalnico in nalogo, iskati te slovenske izo- ne na: Slovensko župnišče, 225 kuhinjo. Si lahko sam kuha, na bražence in navezovati stike z Brown’s Line, Toronto 14, Ont.'6014 Glass Ave. EX 1-8601. vedno na tekočem. Seveda nejnjimi v večnost. Nekateri gro-1 njimi. Nekateri so dosegli že Telefon: CL 5-2721. —(229) 0000000000000QQ<)QQ