Volna. PROSLAVA CESARJEVEGA ROJSTNEQA DNE V GLAVNEM STANU. Posebno slovesno se je praznoval cesarjev rojstni dan v našern glavnem stanu. Ob 9. uri zjutraj je bila vojaška maša, ki so se je udeležili vrhovni poveljnlik nadvojvoda Friderik, načelnik generalnega štaba, geiieralni polkovnik baron Conrad-H6tzendorf, nemški častniki, ki so dodeljeni vrhovnemu poveljništvu, drugi visoki častniki in zastopniki civilnih in vojaških uradov. Ob 2. popoldne je bilai slavnostna p-ojedina, ki jo je posebno povzdigovala navzočnost nemškega cesarja Viljemai. Napitnico cesarju je govoril nadvojvoda Friderik in jo zaključil s trikratnim klicem »Hoch!« cesarju. Nemški cesar je po pojedini šel v grajski park, kjer je nagovoril več oseb. Po triurnem bivanju v nastanišču glaivnega stana je cesar Viljem odpotovai, navdušeno pozdravIjen po prebivalstvu. * Crnovojniška dolžnost na NEMŠKEM. Oficiozno razglašajo, dia nemška vlada sploh ne rnisli na podaljšanje črnovojniške diolžnosti, nego da je odpustila tudi že vpoklicane starejše letnike. * NEMŠKI VISOKOŠOLCI V VOJNI. Vseučilišča v Nemčiji so poslala v vojno kakih 45.000 visokošolcev. Pred vojno je bilo na 22 vseučiliščih 53.000 visokošolcev, ki so bili nemški državljani, zdaj jih pa ie 11.500, vštevši tudi ženske. ITALIJANSKI KLERIKI POD ZASTAVO. Profesor dr. M. Claar, ki je bil v Rimu poročevalec raznih klerikalnih listov, piše v »Zeitschrift ftir Politik«, da je 18.000 rnož iz rnlajše duhovščine sledilo klicu pod zastave in 2800 se iih je oglasilo prostovoljno za službo z orožjem. * AVSTRIJSKA POSLANSKA ZBORNICA, ki ne zboruje, odkar se je vnela vojna, je v tem času izgubila 35 članov, in si- cer 7 nemških nacionalcev, 5 nemških kršeanskih socialcev, 2 neniškat socialna demakrata, 3 Poljake, 2 Jugoslovana, 11 Cehov, 2 Matorusa in 1 Italijama. Umrlo jih je 22, med njimi slov. poslanca Mandič in Povše, eden, dr. Pollauf, je padel na boijlšču, dva stao^ dložil:a mandate, izgubili so inandate: češki poslanci Burival, Choc, dr. Kramaf, dr. Rašin, Netolicky in Vojna, miateruska poslanca Kurilovič in dr. Markov ter koroški slovenski poslanec Grafeirciuer. Obešen je bil italijanski poslanec dr. Battisti. KADETJE IN KADETSKI ASPIRANTI V RUSKEM VOJNEM UJETNIŠTVU. Avstrijska družba »Rdeeega križa« javlja: Kakor uče izkušnje, kadetov in kadetskih aspirantov, ki so padli v rusko ujetništvo, zar;aidi pomanjkanja dokumentov v vojnem ujetništvu daljši čas ne priznavajo za častnike. Tako dobe pripadajoče jirn aliinentaŁije mnogokrat šele potem, ko se je ruski »Rdeči križ« informiral na Dunajn o njihwi šarži. — Svojcetn onih kadetov in kadetskih aspirantov, ki so v zadnjiih bojih zapiadli v rusko vojno ujetništvo, se tedaj priporoča, da se že sedaj obrnejo do nadomestnih četnib oddelkov onih polkov, ki jim pripadajo dotični vojni ujetniki, da jim uradno potrdijo njihovo' saržo. Kakor hitro potem zvedo za ujetniško' taborišče, kjer j.e bil definitivno nastanjen zadevm kadet, nziroma kadetski aspirant, naj odpošljejo uradno potrdilo kadra o šarži dotičnika Skiiipni osrednji pozvedovalnici (Oenieinsames Zentralnachweisbureau, Auskunftssteiie fiir Kriegsgefaingene, Abteilung B.) — Dunaj I., Fischhof 3., ki ga odpošlje ruskemu »Rdečemu križu«. * AD PERPETUAM MEMORIAM ... Dunajska »Information« piše v listn z dne 24. pret. nies.: »Nobenegai dvoma ni na teni, da je dosedanji potek vojne nemštvo sploh in dosledno temu nemštvo v Avstriji bistveno pospešil. Ali nemštvo je brez osti in škode za eeško in slovansko narodnost sploli. Zakaj ravno ta vojna je dokazala neoivrženo dejstvo, da je Avstrija militarično', politiško in gospodarsko navezana na Slovane zaradi ogromne množine teb svojih pripadnikov. Svetovna vojna je dalje neovrženo dokazala, da se je vse slovansko prebivalstvo monarhije istotako fcot neniško izkazalo dinastiji in državi prijazno, kakor tudi — zapostavljajoč vse narodne spore za skupno državno misel — pripravljeno za vsako žrtev na krvii in imetju v interesu skupne domovine. Narodni interesi cstanejo tudi po vojni na obeh straneh, in ni nemožno, da se po vojni narodna nasprotstva in boji obnove. — Qre pa le zato, da ostane >in da bo vse nadvlaidala skupna avstrijsko - dinastična državtni misel.«