Pa pošti prajeman: za «eio leto naprej 26 K — h pol leta ietrt „ Mesec 18 , 6 „' 50 i 2 . 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,- „ ietrt „ . 6 „ - „ •nesec , 1 „ 70 , 2» pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 265. V Ljubljani, v ponedeljek 19. novembra 1900. Letnik XXVIII. Volilni oklic liberalne stranke. Liberalna stranka je izdala volilni oklic, kateri kaže vso njeno duševno revščino. Podpisal ga jo dr. Karol vitez Blei-\veis Trsteniški, ki bi morda s tem oklicem pridobil glasove svojih studenških klijentov. Opozoriti hočemo lo na protislovja tega revnega oklica. Ker hočejo liberalci nanj ujeti kmete, zato pravijo, da »ne krate cerkvi božjega poklica «. Da se v »Narodu« najnesramneje norčujejo iz verskih zadev, seveda niso povedali v oklicu. Pač pa v protislovju z »božjim poklicem cerkve« hujskajo na neusmiljen boj proti duhovnikom. Zato govori oklic o »brezozirni prevladi duhovščine«, da je »ta stan pozabil svetih svojih tradicij in zamenjal božje altarje s posvetnimi spekulativnimi napravami«, in da »tlači bistro naše ljudstvo v revščino, nevednost in temo«. Koliko neresnic! Ali niso liberalci, oni, ki sedaj govore, da so duhovniki zapustili božje altarje, tisti, ki so jih ne le zapustili, ampak z najhujšo strastjo rujejo proti njim ? S kakim sovraštvom rujejo proti duhovnikom, ki v cerkvi izpolnujejo svoje dolžnosti! Kaj pišejo in delajo zoper bratovščine, društva in misijone! Koliko bogokletnih napadov so izustili in napisali zadnja leta? Ali niso edini duhovniki v najhujšem boju proti liberalnim pijavkam na telesu kmetskega stanu se potegovali za njegovo gospodarsko osvoboditev ? In sedaj pridejo ravno oni, ki so tlačili kmeta in ga zaničevali, ter njegovim prijateljem podtikajo svoje lastno grehe! Liberalni oklic je sramotno z a t a j i 1 program svojega voditelja dr Tavčarja, seveda le navidezno, da go-ljula kmete. Oklic namreč zahteva zedi-njenje Slovencev, dr. Tavčar je pa proglasil v Postojni, da so mora razdreti edinost slovenskih poslancev na Dunaju I Kako to? Ali je Tavčar slepil v Postojni, ali pa sedaj Bleivveis slepi z oklicem ? Kako more taka stranka pričakovati zaupanja, katere voditelj nasprotno govori, kakor njen od vodstva izdani oklic ! Liberalni oklic zahteva od poslancev, tla naj »nasproti vsakemu prisegajo na sveti ščit slovenske narodnosti ter se z neizprosno odločnostjo upro blaznim poskusom, merečim na lo, da bi sb v državi . . . proglasila nemščina državnim jezikom«. Tako oklicuje vodstvo narodnonapredne stranke. Njeni voditelji pa so dejansko zavezniki ravno teh, proti katerim grme v oklicu. Kadar rabijo giasove volilcev, so grozovito narodni, kaelar so izvoljeni, pa sede s Schweglom skupaj v bratski edinosti, zaradi tega mi označujemo ta oklic kot gol h u m b u g in slepilo nezavednih volilcev. Dr. Tavčar je jasno proglasil, da mu je več ležeče na boju proti ven, nego na slovenski narodnosti, in njemu več verujemo, nego Bleivveisovemu oklicu, ki nima več pomena, nego kričanje komedijanta, ki vabi ljudi v svoj cirkus. Čl be ene posebne limanice so nastavili kmetom. Kmetje se naj oproste »duševne tlake«, saj je kmet že »pred petdesetimi leti po pravem liberalizmu tlake oproščen«, ter naj »sam pove, kaj mu izpod jeda mozeg in kaj ga ubija«. Tako, vam je treba to šele praviti! Liberalci so gospodarsko gibanjo kmečkega ljudstva zatirali s tožbami, z obrekovanjem in z vsemi mogočimi zaprekami, zanetili so krut boj proti kmečkemu stanu, in sedaj hočejo osvobo- diti kmeta — duševne tlako! Kdo se ne smeje ? Popolna p r i s m o d a r i j a je pa ta le odstavek: »Poklicavši si v spomin, kako so že Vaši očetje pod absolutizmom krvaveli, izbrati Vam bo dalje može, ki se ne igrajo z besedami. Nam, Slovencem, jevsejedno, smoliobsolutistično ali ustavno vladani! Prihodnost, kojo hočemo, in kojo moramo priboriti svojemu narodu, mogoče je priboriti le v državi, vladani po svobodoljubnih načelih. Ali ogledajmo si absolutizem še od druge, še bolj senčnate strani i. t. d.« Klaverno strankino vod stvo! Najprej izjavljajo, da jim je vse jedno, so li absolutistično ali ustavno vladani, nato pa gredo v boj proti absolutizmu ! Volilce hočejo slepiti tudi s tem, da v oklicu zahtevajo »delavno in na svoj ugled ponosno z b o r n i c o«, v resnici pa so pristaši ravno tistega liberalizma, ki razjeda naš državni zbor! S Čehi hočejo biti v zvezi, in Čehi hočejo obstruirati, naši liberalci pa se niti ne upajo staviti Čehom pogojev zoper obstrukcijo! Oklic zahteva, da bodi poklic bodočemu parlamentu gospodarski poklic. »Za-iamčiti bode gospodarsko ehajanja kmetu trpinu«. Kako bodo to neki storili liberalci? Ali niso ravno oni stavili v svoj program, da razbijejo vse organizacije, k naj kmetu trpinu omogočijo gospodarsko shajanje? »Varovati« hočejo »gospodarske kor.sti trgovskega in obrt nega stanu in pripomoči tudi delavcu, da mu bo vsaj človeško živeti mogoče«. Te zahteve so bistveno protiliberalne, in popoln neumnež ne bi mogel slabše koncipirati tega oklica. Obrtniku in delavcu se da pomagati le s tem, da se stre načelo neomejene svetovne konkurence in uredi gospodarsko življenje, liberalni oklic pa par vrstic višje kot glavno načelo proglaša, da morajo biti liberalni poslanci »prijatelji vsakemu svobodomiselnemu podjetju«! Tako torej! S tem hočejo pomagati revežem, da pomagajo onim, ki jih zatirajo! S tem hočejo razbrzdanost brzdati, da jo še zvečujejo! Ta liberalna »finta« je podobna onemu duhovitemu liberalnemu dokazu, da so da nečistost samo s tem omejiti, če. se javno prizna in podpira ! Kako pa hočejo delavcu pomagati liberalni mogotci? Saj v programu svoje stranke niti ene besede nimajo o delavstvu! Samo zasramovali in prezirali so jih, v »Narodu« so jih zmerjali, njih društva so obrekovali in preganjali, in sedaj pa je dr. Karol vitez Blei-weis Trsteniški v imenu vodstva narodnonapredne stranke postal kar naenkrat d e -lavski prijatelj! No, delavci so že pokazali, koliko verjamejo takim besedam, ko je gospod Jelenec kot kandidat pete skupine blamiral na Viču sebe, svoje stanovske tovariše in celo stranko tako, da so je vse smejalo Še kmetje in meščani si naj dobro ogledajo te limanice, predno sedajo na nje! Volilci, ki gredo na ta lim, morajo imeti ne le čevlje, ampak tudi pamet na kveder! K sklepu pa je oklic pritisnil kot pečat šo grdo obrekovanje, da duhovniki »ne iščejo kraljestva božjega, kakor veli zapoved Odrešenikova». Kaj je že »Narod« vse pisal zoper božanstvo Kristusovo! In sedaj liberalci z »zapovedjo Odrešenikovo« agitirajo proti nam. Gospod Bleivveis, ali Vi in Vaši pristaši iščete pri teh volitvah kraljestva božjega? Dokler se državni zbor peča z vprašanji, ki spadajo pod božje zapovedi, imajo katoličani dolžnost, da so brigajo za volitve. Tak je torej ta vodeni oklic. Za »inteligenco« jo značilen. Vidi se, da nimajo liberalci niti ene druge misli, kakor samo gonjo proti veri. Ali so s tem pomaga ljudstvu ? Volilno gibanje. Kopač na Glincah V soboto je imel soc -dem. kandidat V. skupine volilni shod na Glincah, na katerem se je odkrila marsikaka zanimivost. Razkril je velikanske nade, katere goji soc. dem. od bodočega volilnega boja. Povedal je začudenim poslušalcem, da soc.-dem. računa na zmago na Kranjskem. Ako g. K o p a č taka poročila pošilja židovskemu soc.-dem vodstvu, potem mora vladati silno veselje v židovskem Izraelu, in g. Kopač menda dobi za taka poročila kaj več »fickove, kakor bi jih pa dobil, ko bi poročal,da soc -elem. Irazam in lažem malokdo verjame. Dejal jo Kopač, da ho dobil, tudi mnogo liberalnih glasov, dejal je, da jo bil v Kamniku na volilnem shodu sprejet za kandidata, istotako v Postojini, in da je priredil 43 shodov. Kopač je pravil ljudem, da so klerikalci in liberalci imeli 30 let v Avstriji oblast v rokah in da niso ničesar storili, dočim je res, da so liberalci tisti, ki so imeli oblast v rokah in ki niso ganili s prstom za potrebe ljudstva. Mahal je Kopač okolu sebe tudi s »kaplani« in kuharicami, a je vedno pozabil povedati imena. Debelo laž je ta prijatelj svobode izustil, ko je dejal, da je dr. Šusteršič 1. 1898 izrazil se v drž. zboru, da se kmetu ne more pomagati in da mora propasti. Kopaču se mora goditi silno slabo, ela agituje s takimi lažmi. Privoščil si jc Kopač seve tudi tržaške Slovence, katerim je dejal, da so samo ponižno sekurirali in prosili za slovensko šolo, zraven pa kimali in nikdar radikalno nastopili. Bahal se je, da so soc.-dem. radikalneji ljudje, ki so se zavzeli tudi za slovensko šolo v Trstu (pa se takoj skrili, ko so zacvilili Lahoni. Opomba poročevalca.) Tržaškim Slovencem je očital Kopač, da so vse storili, da soc.-dem. niso mogli za slovensko šolo sklicati Rliodov po slovenskih tržaških gostilnah. »Obljubil« je, da bodo soc.-dem. laškim »Katzenmacherjem« žo še pokazali, kaj so pravice ljudstva, in da pojde 50.000 soc.-dem. to povedat pred tržaški magistrat. Viteza Nabergoja je Kopač opso-val s tem, da mu je očital, da ni storil druzega nego, da je kimal in s tem kimanjem iz kmeta postal vitez, mej tem ko je njegovim volilcem šla voda skozi streho. Par kršč. soc. ga je opetovano zavrnilo mej govorom z osoljenimi opazkami, kar je precej jezilo očeta Železnikarja. Veliko veselost je zbudila vest, da sta se Zeleznikar in sodrug Linhait pripeljala na shod s fijakarjem, kar kaže, ela se je soc.-dom. blagajna pred volitvami precej napolnila. Jelenčev protikandidat. Slovenski svet je presenetila včeraj naslednja vest liberalnega »Gorenjca« : »Nov kandidat za peto kurijo se je pojavil na Notranjskem v osebi gospoda M. J u d n i č a , učitelja v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Mož hoče delati za vse stranke.« Luka Jelenec je torej celo mej svojimi kolegi dobil protikandidata. Kandidata Jelenec in Judnič sta drug druzega vredna, vprašanje je le, kdo izmej nju bo dobil več gl as o v! Volilno gibanje na Gorenjskem. S shoda v Kranju. Sobotni »Gorenjec« poroča, da je na znanem shodu v Kranju izjavil Franc Šli bar iz Selc, da bosta selška in sorška dolina glasovali le za kandidata, katerega bo postavila narodno-napredna stranka. G. Šlibar je pač oblasten mož! Dalje poroča sšbotni »Gorenjec«, da so končno tudi »naroelnonapredni kmetje« odšli s shoda, ker ni prišlo do »nikakega zaključka «. Ostalo je, kakor pravi „Gorenjec", še kakih deset zborovalcev, ter na prigovarjanje Novakovo nato sprejeli kandidaturo g Koželj, kar pa ni res. Končno pravi „Gorenjčev" urednik, da se je namen shoda izjalovil in ela tudi „Gorenjčevo" uredništvo ni druzega pričakovalo. »Gorenjec", ki sedaj javlja, da tudi g. Pire „oelkianja" kandidaturo, so zadovolji s tem, „da je seme v zemlji". Pojasnilo v zadevi g. Koželja. Nedavno smo povodom volilskega shoda v Kranju izrazili svoje mnenje, da namreč ne verujemo, da bi g. Jakob Koželj iz Olševka hotel prevzeti kandidaturo od liberalcev. Mi namreč elobro poznamo gospoda J. Koželja kot vrlega slovenskega katoličana in ga nikakor ne prištevamo liberalcem. Zato se nam čudno zdi, da se je naše do-tično poročilo tolmačilo napačno. Gospod J. Koželj nam sedaj piše: »Zagotovim Vas, ako bi mene liberalca ali »klerikalca" imenovali, da od njih ne želim voljen biti. Jaz sem kmet in katoličan in kot tak hočem ostati.« „G o r e n j č e v a" laž »Gorenjec" pravi, da se kmetski volilci splošno izrekajo za Gustava Pirca in da bode še v klerikalnem Bohinju dobil večino glasov ter da se v tem okraju sodi, da bode on prav lahko zmagal. Kakor je nam znano, Pirca kmetje ne marajo, kar se je videlo na shodu v Kranju, Bohinjci so pa navelušeni za vrlega g. Pogačnika, ki jim je izposloval znatne ugodnosti v planinskih zadevah. Le krepko na delo, da bode g. Pogačnik izvoljen z ogromnim številom glasov. »Gorenjec" piše v svoji 45. številki z eine 17. novembra: Iz M o n g i š a se nam naznanja, da bodo nekateri gorenjski kmetje ponudili kandidaturo v peti kuriji gospoelu Andreju Mejaču, posestniku iz Komende pri Kamniku. Kmetjo upajo, ela ga bodeta volili obo stranki, ker njim (kmetom) kmet Andrej Mejač bolj ugaja, kakor advokat ali učitelj, kajti skrpjni čas je, ela Gorenjec voli kmeta. Ako gospod Mejač sprejme kandidaturo in razvije svoj program, tedaj takoj na elelo! Več občinskih predstojnikov ga je že naprosilo, naj prevzame kandielaturo. (Mi sicer nimamo ničesar proti gospodu Andreju Mejaču, a da bi vsak stan v peti kuriji postavljal svojega kandidata, ko vendar vsa Kranjska v tem razredu voli samo enega poslanca, to so nam zdi brezmiselno. Opomba uredništva »Gorenjca".) Na to „Gorepijčevo" vest smo pooblaščeni od g. župana Andreja Me^'7 jača izjaviti, ela on nikdar ni mislil spremi' jeti kake kandidature in nikakor 'ti "'' volja v sedanjem boju cepiti katoliško narodnih glasov, ki naj se vsi združijo na zaslužnega g. dr. Iv. Susteršiča. Volilno gibanje na Dolenjskem. Poroča se nam: Dne 18. t. m. je imel g. V. Pleiler voliini shod na Veliki dolini. Zbralo so je do 140 volilcev. Z velikim zanimanjem so sledili poročilu bivšega g. poslanca o raznih vprašanjih, ki se tičejo olajšav kmetiških bremen. Volivci so izražali še sami razne želje, tako tudi glede vinske klavzule. Konečno so svojemu večkratnemu zaslužnemu poslancu izrazili zaupanje tudi za bodoče. Iz Dobrepolja se nam poroča: V naši dolini nasprotniki sicer precej agitujejo, toda ves njihov trud je zaman, kar bode pokazala volitev. Liberalni shodvŠt. Rupertu-Včerajšnji liberalni shod v Št. Rupertu se ni tako sijajno zvršil, kakor so liberalci pričakovali. Videlo se je, da na Dolenjskem ni še tako, kakor bobna »Narod«. Na poziv predsednikov je le tretjina navzočih volilcev glasovala za Zupančičevo kandidaturo. To je pač malo v primeri z veliko agitacijo in z lepim št. janškim shodom. Shod »N a r o d o v c e v« v K r š k e m. »Narod« naznanja: V četrtek dne 22. t. m. bo v Krškem velik shod, na katerem se predstavijo volilcem kandidat za V. kurijo g. Luka Jelene, kandidat za kmetske občine g. Ivan g 1 o b o č n ik in kandidat za dolenjska mesta g. Ivan P 1 a n t a n. Videli bomo, če bo g. Jelenec krški gospodi bolj imponiral, nego je ljubljanskim delavcem! Volivni shod v Št Janžu pri Radečah Včeraj se je vršil v Št. Janžu shod volivcev IV. kurije, kojega je sklicala katoliško-narodna stranka. Shod je bil zelo dobro obiskan. Iz Ljubljane prišel je predsednik osrednjega volil, odbora katoliškonarodne stranke, dr. Šusteršič, akoravno je neki dopis iz Št. Janža v sobotnem »Narodu« trdil, da se bode v St. Janžu ravno tako godilo, kakor v Mirni Peči. No »bati se ne velja« smo si mislili, — in ta stavek se je zopet obnesel. Shod je otvoril domači g. župnik Jereb, ki je takoj podelil besedo dr. Šuster-šiču. Dr. Šusteršič je slikal v jedno-ur-nem govoru pomen volitev, naštel celo vrsto grehov liberalne stranke proti kmetskemu stanu — kazal nasprotno z drastičnimi vzgledi, kako je katoliškonarodna stranka vedno potezala se za kmetski stan, in kazal zlasti na vrline kandidata P o v š e ta kot poslanca kmetskega stanu. Nekateri na shod došli liberalci so sem tertje skušali z mejklici motiti govornika — toda ker je na vsako opazko takoj dal pravi odgovor, so se osmešili tako, da so jih lastni somišljeniki začeli zapuščati. Ko je prišlo do glasovanja, so vsi glasovali za Povšeta razun petih, mej katerimi sta bila — d v a nevolilca, ki sta se proti koncu zborovanja zmuznila pri vratih v dvorano. Jednega pijanega »naprednjaka«, ki je hotel po »mirnopeško« razsajati, posadili so na — čisti zrak. Tako se je shod na najbolj vročih tleh Dolenjske končal se sijajno zmago katoliškonarodne stranke in popolnim porazom klaverne liberalne družbe. Saj je pa tudi glavni steber Št. Janškega liberalizma, učitelj Berce, klaverno hodil zunaj okoli zborovališča in semtertje prav po »napredno« svojo jezo znosil nad tem ali onim zborovalcem. Živeli vrli k a t o 1 i šk o n a r o dni Št. Janšci! — Živel vrli poslanec Povše! Notranjsko. Iz Slavine se nam poroča: Včeraj se je odzval našemu vabilu in želji volivcev prejšnji državni poslanec za notranjske kmetske občine, g. dr. Ig. Žitnik in priredil shod. Vdeležba je bila mnogobrojna samih zavednih posestnikov. Govornik je najprvo ob kratkem pojasnil žalostne razmere v prejšnjem državnem zboru, opisoval tužno stanje slovenskega naroda v obče in potrebe kmetiškega stanu ter našteval razne preosnove v prid nižjega ljudstva. Omenjal je tudi raznih agitacijskih sredstev, s kate-r«pi politični nasprotniki begajo priprosto ljud^vQ-_Shod je trajal nad dve uri v najlepšem redfi. "Volivci so bivšemu poslancu z navdušenjem izrazili zaupanje. Takoj začetkom shoda sta dva nasprotnika skušala ugovarjati, a možjo so njima pokazali vrata. Liberalni kandidat B o ž i č je v soboto 17. novembra priredil shoda v Zgornjem in Dolnjem Logatcu. Udeležba je bila slaba. Natančneje poročilo nam je obljubljeno. Politični pregled. V Ljubljani, 19. novembra. Briksenškl knezoškof o volivnem boju na Tirolskem. Mej brzojavkami v sobotnem listu smo omenili pisma briksen-škega knezoškofa, ki ga je objavil v »Brix. Chronik«. To pismo slove: »Še vedno se piše v javnih listih ter govori na javnih shodih, da je škol odobril znani volivni kompromis, ter se to tolmači na razne načine. Dolžan sem torej, postaviti ta stavek v pravo luč. Pred vsem se ta stavek ne smo tolmačiti tako, kakor da bi bil jaz kot predstojnik odobril in nekako odločil v zadevi kompromisa. Mirovnemu predlogu torej nisem pritisnil pečata škofovske avtoritete, vsled česar bi bil kedo nanj vezan. Tega nisem nameraval ne jaz, pa tudi ne druga stran, kar je razvidno tudi iz zadnjega stavka v pogodbi, namreč: ,Ta dogovor je prijaviti knezoškofoma v Tridentu in Briksenu. _ To obvestilo sem z veseljem vzel na znanje, nisem pa pomislil, da se bo pri tem mirovnem delu zadelo na toliko nasprotje. Seveda bi se ga ne bil veselil, ko bi bil vedel, da sem napačno poučen. Takoj po objavi mirovnega projekta so uložili starokonserva-tivci številno ugovorov, ki niso hoteli ničesar vedeti o tem predlogu. S tem se je pokazal kompromis nevzdržljiv in nemogoč. S tem odpade pa tudi vsako odobrenje od moje strani in se ne more nihče več nanj sklicevati. — Konečno pravi knezoškol, da se je osebno vedno izrekal za zopetno izvolitev barona Dipaulija, ne da bi hotel s tem kakorkoli vplivati na volivno svobodo. — S to višjepastirsko izjavo je torej vse pojasnjeno. Kandidatura bivšega, poslanca Zallingerja je neki v precejšnji nevarnosti. Listom se namreč poroča iz Inomosta, da je nastopilo proti njemu kar šest kmečkih kandidatov. Morda se mu hočejo volivci s tem zahvaliti za mešetarstvo v baron Di-paulijevi zadevi. Glede deželno-zborskega zasedanja, oziroma glede termina, kedaj se snidejo deželni zastopi, se vrše sedaj na Dunaju po govori mej vlado in posamnimi načelniki deželnih vlad. Iz Galicije je došel grof Badeni, Gorenjo Avstrijo zastopa deželni glavar dr. Ebenhoch. Morda pridejo na Dunaj samo zastopniki onih dežel, kjer žele zborovanja po božičnih praznikih. O predsedniku praškega nadso-dišča Janši poroča »Illas Naroda«, da prvotna vest »Nar. Listov« ne odgovarja povsem istini. Pravosodni minister po tem viru sploh ni pritiskal na Janšo, ker bi tak pritisk v tem slučaju ne imel nikakega pomena. Janša bi bil lahko odločno rekel »ne«. A on ni odgovoril v tem Bmislu in se v svoji slabosti raje udal, ako niso bili merodajni v tem oziru drugi tehtni razlogi. — No, povsem neresnično torej le ni bilo prvotno poročilo, ker je razvidno tudi iz pisave »Hlas Nar.«, da se je vršil nekak pri-tisek. JProti francoskemu ministerstvu so pričeli nasprotni mu krogi hudo vojsko radi čudnega postopanja posamnih kabinetnih članov in njih zvestih državnikov pri oddaji redov častne legije in raznih drugih odlikovanj. Mej sobotnimi brzojavkami smo že omenili jeden tak slučaj, v katerega je zapleten sin kolonijskega ministra Decraisa, ki je baje prejel 20.000 frankov od dunajskega trgovca Mayerja za red častne legije. Vladni organi seveda taje na vse kriplje in udrihajo po »klerikalcih", ki hočejo neki zavratno strmoglaviti sedanji kabinet, toda kdor ve, kaj se je vse godilo pri oddaji odlikovanj pri pariški razstavi, se mu zdi ta vest dokaj verjetna. Millerandov zakon o stavki. Francija je dežela presenečenj. V svojem »meščanskem« kabinetu imajo socijalistiškega ministra Milleranda, toda to še ni vse. V času namreč, ko se vse omikano države izjavljajo proti sili v štrajk in je Nemčija cclo vsprejela zakon proti sili v štrajk, sostavil je socijalistični minister Millerand zakonski načrt, s katerim se manjšina pri kakem de lavskem podjetju mora udeležiti stavke, ako je tako sklenila večina delavcev. Dotični pa-sus slove: Manjšina je v tem slučaju dolžna stavkati in se jo more prisiliti v to. — To je res socijalistiški načrt, vprašanje je le, bodo li res vsi socijalisti z njim zadovoljni. Poloiaj misijonarjev v Kini se je v poslednjem času nekoliko zboljšal. To velja glasom poročil iz Bruselja posebno o Mongoliji, zlasti o vzhodnem delu te dežele. Vsi misijonarji, 20 po številu, so zbrani v škofijski prestolnici, le o. Conard vztraja na svojem mestu na meji Mandžurije. Sedem misijonarjev se nahaja v pokrajini „črnih voda" in uživajo razmerno dober mir. Vera v neranljivost bokserjev, ki je bila početkom vstaje splošno razširjena mej Kitajci, je zelo omajana po zadnjih dogodkih, ko so bili bokserji številnokrat poraženi. Nasprotno pa še niso povsem zatrte številne roparske čete, ki se klatijo po krajih, kamor ne seže še moč evropskega orožja. Dopisi. Od sv. Petra pod Sv. gorami se nam piše: Kot boritelja za resnico in sv. stvar Vas prosim, g. urednik, da objavite naslednje vrstice v svojem cenjenem listu. Obhajali smo in ob veliki množici ljudstva završili sv. misijon. Res, ljudje so kar »trumoma vreli« v cerkev k propovedim in sv. spovedi in dober sad ta njihove vneme kaže se tudi očitno v vseh naših socijaln h razmerah. Pač vsakega poštenega človeka mora veseliti, če vidi, kako ljudstvo v časih velike nravne propalosti stopi za korak više v javni morali in katoliškem prepričanju. To veselje zavladalo je tudi med našimi župljani, ki so po odličnih svojih možeh javno izrazili svojo zahvalo čč. gg. misijonarjem, ln taka velikanska manifestacija krščanskega duha in prepričanja naj bi ne vznemirila peščice li-beralčkov našega okraja ! Neki človek iz te družbe se v »Slov. Narodu« z dne 8. nov. 1900 št. 254 na najostudnejši način zaletava v naš sv. misijon ter kopiči tam lažnjive izbruhe in obrekovanja. O saj ga poznamo po njegovem zabavljanju; ni pri nas, ampak precej daleč tam izza gore se sliši njegov glas, s katerim se zadira v naše može poštenjake in v najdražje naše svetinje. Povejmo mu pa takole na uho, da si ravno s svojimi infernalnimi pamfleti piše prošnje za kontumac, katerega mu bo naše vrlo katoliško ljudstvo kmalu in gotovo podelilo. Smeti se vržejo na gnoj in naš besni libe-ralček izlil je celo primerno svoje izbruhe v »Slov. Narod«. Lažnjivo in hudobno očita čč. gg. misijonarjem, da so »vzbudili v nedolžni mladini grešno radovednost in ji v srca vcepili hudega duha«. Tako piše človek, ki s svojim dopisom ne želi nič druzega, nego izkvariti druge! Vkljub temu pa se upamo trditi na čast človeški naravi, da so se celo izmed njegovih vrst gotovo marsikateri našli, ki so zarudeli sramu ob taki infernalni mlakuži svojega somišljenika. In tebi pošteno slovensko ljudstvo se taki ljudje vrivajo za voditelje, ti hočejo postavljati proti tvojemu svetemu prepričanju državne poslance! Kaj ne? Dokler bode stala kandidatura g. Hribarja na gnjilih stebrih »Slov. Naroda« in njegovih dopisunov, moramo biti vsi najodločneje proti nji. Tebi pa, liberalni dopisnik, ki se s toliko besnostjo a vendar zaman zaletavaš v naš mirni kraj, svetujem, da boš tedaj, ko te zopet obidejo skušnjave, podati se na pot častikraje in ostudnega obrekovanja, storil to očitno s popolnim podpisom. Mi delujemo očitno pred vsem svetom, a ker delamo za resnico, potrdimo jo tudi s svojim imenom in nikdar se še nismo bali luči in javnosti. Jožef Tombah, duhovni svetovalec, župnik v Št. Petru. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. novembra. Imendan pokojne cesarice Elizabete so danes praznovalo vse tukajšnje šole. Vsa šolska mladina se je zjutraj udeležila svetih maš v raznih cerkvah. Šolske vesti. Začasno sta nameščena: Fr. Praprotnik na drugo učiteljsko mesto v Zatičini, gospa II. Schvveikert pa v Št. Lambertu. ..Slov. Narod" zoper gosp. učitelja Jakliča. „Slov. Narod" se vedno rad potrudi, da udari po g. Jakliču. Prošli četrtek se jo pa strašno blamiral. G. Jakliča psuje in se norčuje iz njega na podlagi nekega dopisa v „ Slo vencu«, ki ga čisto krivično pripisuje g. Jakliču. Izvijamo, da g. Jaklič m v nobeni zvezi s tistim dopisom, da se je torej »Narod« grdo blamiral. Pri tem seveda nima drugega namena, nego da bi g. Jakliča očrnil pri predstojnikih. To je pač — liberalno! Razsodba glede dohodarine zadrug. Upravno sodišče je v neki pritožbi razsodilo, da se čisti dobiček, prideljen rezervnemu zakladu zadruge, in pa obresti rezervnega zaklada ne morejo odtegniti ob-dačenju, izvzemši le one slučaje, ako se po pravilih ne sme za isto upravno leto iz rezervnega zaklada pokriti izguba. Selški župan Šlibar se je udeležil znanega ponesrečenega županovega shoda v Kranju zadnji ponedeljek. Tega zagrizenega liberalca so imenovali svoj čas celo med kandidati namestu Pogačnika. Domišljav je dovolj, da se je v to podal. V Kranju pa nobeden ni hotel udariti na to struno. To bi samo za se še ne bilo toliko zanimivo, da bi se sploh menili za tacega malenkostnega liberalca ; naša dolžnost pa ]e, da pri-bijemo njegovo izjavo pri kranjskem shodu, da je on proti škofu in da drži s Tavčarjem. Ob birmi letos je še slinil o svoji udanosti pri škofovem pozdravu, stdaj izjavlja, da je proti škofu. Prepričani smo, da bodo selški občani pokazali, kaj zasluži tak mož, o katerem pravi »Slovenski list«, da ga ni v celem kranjskem okraju župana, ki bi se drznil javno to trditi, kar je trdil župan Šlibar. Najvišjega potrdila ni dobil sklep goriškega dež. zbora, ki je sklenil, naj se krajna občina Ločnik izloči iz goriškega političnega in sodnega okraja ter da se priklopi gradiščanskemu sodnemu in političnemu okraju. Preskušnje učiteljske sposobnosti v Gorici. Usposobljeni so : Legat Stanislav, Merljak Fr., Barle Matilda, Bavdek Angela, Bizjak Rozalija, Čop Pavla, Dolenc Helena, I Franke Helena, Wahl Irene, Duler Emilija, Klavžar Zora, Mrevlje Pavla, Pfeifer Marija, Pižon Marija, Valenčič Antonija, Premrou Ljudmila, Eržen Justina in Teran Ivana. Poslednji dve z odliko. Nevarno je obolel veleč. g. Andrej D r o b n i č, upokojeni dekan na svojem domu v Radleku pri Blokah. V soboto je bil previden. Priporočamo ga vsem duhovnim bratom v molitev. Poroka G. nadporočnik Fran Rus se je poročil z g. Zofijo rojeno Valen-tinčič. S pošto v Fišecah so v zvezi vasi: Pišete, Blatno, Bojsno, Brezje, Dedjavas, Globoko, Mali vrh, Pavlovavas, Piršenbreg, Podgorje in Sv. Jedert. Pojasnilo. Z ozirom na dopis v 262. številki našega lista iz velikolaškega okraja, nas prosi gosp. deželni nadzornik dež. naklade Zor pojasniti, da on na deželi sploh ne občuje s strankami, doma v pisarni pa z vsakomur uljudno. Ljubljanske novice. Z a n c e k v nemilosti. Kakor bi strela udarila v magistrat, tak učinek je naredila danes mej uradništvom na čestitem našem rotovžu vest, da je slave Zanckove konec. Župan je Zan-cka zapodil izpred svojega obličja in stranke, ki bodo sedaj hodile k županu, ne bodo več gledale pred županovimi vrati Zancka v časti prezidijalnega sluge. Zancek je sicer še ostal na magistratu ter bode moral grenke ure županove nemilosti preživeti v drugem delokrogu. Zancek pravi, da je prišel v nemilost, ker baje ni pozdravil uradnika banke »Slavije« Pfibla, ki nima nič opraviti z magistratom. Prezidijalni sluga je postal gosp. Pogačnik. Zancek je prišel v davkarijo. — Nesreča. Tram je zdrobil roko Leh-nerjevemu tesarju R o s u 1 n i k u iz Šinko-zega Turna. — Nogo zvil si je Josip Zupan, uradnik banke Generali. — Drel-setovega hlapca Gruma nabili so včeraj zvečer v Streliških ulicah neznani zlikovci. Mož je precej pil in se ne ve spominjati, kaki so bili zlikovci. — Vojaški izgred. V gostilni Ernesta Kodra naredili so sinoči zvečer vojaki kraval. Policiia in vojaška patrulja sta naredili red in mir. — Slepega je konja prodajal včeraj neki mož pri »Novem svetu«. Dogovoril se je s kupcem, da mu da kupec takoj 15 gld., danes 10 gld. in v nekaj dnevih še ostalo svoto. Ko se je danes gospodar slepega konja zbudil, ni bilo nič več ni kupca, ni slepega konja. Slepega konja je torej prodal za 15 gld. — Ljubljanski dolgo prstneži pri delu. Današnji semnji dan izvršilo se je jako veliko tatvin v Ljubljani. Tatje spravili so se v c e r k v e in prav po pariškem načinu kradli. V stolnici ukradeno jo bilo Magdaleni Cimperman 70 kron, pri frančiškanih bilo je ukradeno neki Mariji Zupančič 120 kron in neki Mariji Oblak 17 kron. Pred frančiškansko cerkvijo bila pa je radi suma tatvine areto-vana neka Marija P r i m a r. Nadstražniku M o 1 k a r j u oddala jo je neka Smrtnik; ki je Primarjevo prijela pri tem, ko ji je že 1 K 20 uzmala. Pri frančiškanih in v stolnici našle so se prasne denarnice okradenih, ker je zviti tat denar vzel in denarnice proč vrgel. Poročevalec je govoril z neko Šiškarico in več kmetskimi ljudmi, ki so povedali, da so bili danes v cerkvah okradeni a radi malih ukradenih zneskov niso hoteli tatvine policiji naznaniti. — Prodajalki prediva Mtriji Ulčar na Trnovskem nabrežji bilo je ukradenih 20 K. Tat ni še znan. — Pri Kobilci ukrade) je Fran Findeisen štiri dežnike. Moža, ki radi starosti in slepote ne more več svojega po sla (bivši zasebni uradnik) izvrševati, prijela je policija. — Zaradi goljufije aretovan je bil neki Franc K ožje k. — Dobrega prijatel ja ima strojarski pomočnik na popotovanju Josip Ž:dan. Spala sta skupaj pri Cešnovarju v Kolodvorskih ulicah. Ko se je Židan danes zjutraj zbudil, je z začudenjem opazil, da je prijatelj Jože jo popihal. .Še bolj razočaran je pa bil, ko je hotel prenočišče in zajutrek Cešnovarju plačati in je vide!, da mu je prijatelj odnesel več obleke in 10 kron. — Na cesarja Jožefa trgu bilo je neki ženski ukradenih 40 kron. Družinska pratika za navadno leto 1901, založena od g. Alojzija Pelca, revizorja „Gospodarske Zveze", izide v kratkem z jako zanimivo vsebino. Občni zbor „Zaveze okrajnih bolniških blagajn" se je vršil včeraj v nedeljo 18. t. m. ob 11. uri dopoldne v Trstu. Slovensko hrvaških blagajn je bilo zastopanih 14 po devetnajstih delegatih. Protest z vsemi predlogi, katere so stavili slovensko-hrvaški delegati, se je sprejel. Temu se je čuditi, ker so bili Lahi v večini. Daljše poročilo sledi. Novi odbor polit, društva „Sloga" v Gorici je bil izvoljen na občnem zboru 15. novembra. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: predsednik: dr. Anton Gregorčič; odborniki: Grča Blazij, župnik v Sempasu, Klančič Anton, župan v Podgori, Kopač Jernej, svečar v Gorici, Mašera Josip, vikar v Št. Mavru, Mozetič Anton, župan v Solkanu, Pavlica dr. Andrej v Gorici, Rojic dr. Aleksij v Gorici, Šfiligoj Ferdinand v Gorici, Vižintin Rudolf, učitelj v Renčah; namestniki: Dermastia Ivan v Solkanu, Ju-vančič Lovro v Dornbergu, Klanjšček Josip, župan v Št. Ferjanu, Vidmar Josip, župan v Lokavcu, Zuchiatti Anton, župan v Medani. Visokorodnemu g. grofu Alfredu C o -r o n i n i j u se je izrekla na občnem zboru iskrena zahvala za njegove trude in žrtve. Brezsrčen sin. V Selu na Goriškem je France M. v domačem hišnem prepiru zgrabil lastno mater ter jo tako zavihtel ob hišni vogal, da si je sirota zlomila nogo in poškodovala roko. Skrivnostna smrt. Nenadoma je umrla na Visokem vdova kajžarica po domače K a-p u a. Zena je bila malo prej zdrava in močna, zato so se ljudje zelo čudili tako hitre smrti. Po pogrebu so razdrli njeno posteljo in našli v slami novorojeno dete. Zahvala. Slavna hranilnica in posojilnica v Tomišlju pri Igu je tukajšnji šoli za uboge učence podarila 20 K. Za ta lepi dar se v imenu šolske mladine najtopleje zahvaljuje. Šolsko voditeljstvo v Tomišlju dne 16. novembra 1900. Sim. Punčah voditelj. Konjska tatova V Logatcu so orož niki prijeli cigana Franca in Jožela Uudoro-viča, ki sta na sumu, da sta pokradla več konj * * * Obleke nemškega cesarja. Zgodilo se je že večkrat, da je nt mški cesar pre-menil v 18 urah dvanajstkrat obleko Garderoba nemškega cesarja obsega več kakor jeden tisoč različnih oblek. Prestolica nemškega cesarstva je najbolj kozmopolitično mesto v Evropi. Če tudi je Berolin prestolica nemškega cesarstva, vendar je le 37% njegovega prebivalstva rojenih Nemcev. »Nadobudna* mladina. V vasi Co-centaina španske pokrajine Alicante se je vršil to dni, tako poročajo listi, dvoboj z nožmi mej 8 in 14 let starima dečkoma. Vzrok dvoboju je bila — ljubosumnost. Osemletni paglavec jo zasadil nož s toliko silo svojemu nasprotniku v srce, da je na mestu obležal. Pa pravijo, da mladina ne »napreduje«. Influenca — zdravilo? Grški zdravnik Coveos poroča v znanstvenem mesečniku »La Grece med:cale«, da ie bil nek deček po prestani influenci ozdravljen od božjasti. Tudi profesor dr. G. Jiiger je v svojem »Monatsblatt-u« povedal nekaj sličnih slučajev. Amerikanski dohodki. Združene države severoameriške so imele v prošlem računskem letu, ki se je sklenilo junija meseca, 567,240.852 dolarjev, najvišjo svoto, ki so jo doslej dosegle. Ubogi kadilci cigaret! Dame v Brooklynu Heigkis v Ameriki so pričele boj proti cigaretam. Ustanovile so klub, katerega namen je z vso odločnostjo uplivati proti kajenju cigaret. Ako se kak moški dvakrat nemu svarilu ne pokori, tedaj dame sploh več ž njim ne govore. Dame so sestavile popolni zapisnik tistih mož, ki kade svalčice. V tolažbo moškemu spolu pa povemo, da so bojevite dame milostno dovolile, kaditi — pipe. Darovi. Dijaški kuhinji v Kranju so v času od 1. avgusta do 31. oktobra 1. 1900 razun rednih prispevateljev izročili, oziroma doposlali p n. gospodje, dame, uradi in družbe naslednje darove : M. K. v V. namesto venca na grob g. dekanu Ant. Mežnarcu 6 K; učitelj Jos. Lapajne imenom cerkljanskega učiteljstva polovico čistega dohodka vrtne veselice v gostilni g< spe Vavkenove v Cerkljah 90 K 34 v; Vinko Majdič iz Kranja povodom sedemdesetletnice rojstva Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa daroval 500 K; osme-rica pod »Golico« igrala »sveto resnico« in darovala 1 K; župnik M. Narobe v Zapogah 10 K; uredništvo »Slovenca« kot darilo župnika Miha Saje ta v Štangi 2 K; profesor Ant. Zupan najdenih 10 v; dr. Ed. Glo-bočnik 1 K 10 v; po dr. Fr. Prevcu iz kazenske pravde G. c. k. 10 K; V. "VVatzak, mcrosodec v amartinu pri Litiji, 4 K; profesor Ant. Zupan najdenih 10 v; prof. Ant. Štritof povodom svoje odhodnice daroval 20 K ; udeleženci te odhodnice darovali še posebej 44 K: profesorski kolegij kranjske gimnazije (izvzemši onih, ki posebej prispevajo) za meseo oktober 8 K; inženir Viljem Pollak v Tržiču 30 K; Neža Ukmar iz Kranja 4 K; župnik Jan. Brence v Preski 2 K; Fr. Rudolf, posestnik v Črnem Vrhu pri Idriji 6 K; J. Tiringer, kaplan v Jelša nah, 4 K; dr. Fr. Perne namesto venca na grob svojega nekdanjega učitelja dr. Fr. Lampeta 6 K; župnik Jem Ramoveš v Poljanah 40 K; župan Niko Lenček v Škofji Loki 5 K; davkar Ant. Kuralt v Senožečah 4 K ; J. Volk »dobrotna roka iz Seic« 2 K; župnik Ant. Kukelj v St. Jurju 5 K; Ivan Renier, župni upravitelj v Kranju 1 cekin za 10 frankov; Jan. Pfajfar, župni upravitelj v Javorjah 10 K; župkik Jernej Primožič v Goričah 6 K; Matija Ažman, mizar in po sestnik v Kranju 2 K; slavno ravnateljstvo kranjske gimnazije: preostanek prostovoljnih prispevkov povodom slavnosti, katero je priredila kranjska gimnazija v proslavo sedemdesetletnice 325 K 88 v; Mavril Mayr »odškodnino za nezgodo« 60 K; dr. Ant. Arko v Škofji Loki 10 K; župnika Lovro Krišto-fič v Kovorju 10 K in Jan. Škerjanec v Vre-mah 10 K; kaplan Fran Juvan v Starem-trgu pri Ložu 5 K; Janko Majdič »nabiral za refoško«, preostanek 2 K 60 v; durakisti pri Pet. Mayrju 2 K 40 v; Gilbert Fuchs v Kokri 20 K.; J. C. Demšar, trgovec v Železnikih, 4 K; župniki: Jos. Preša v Ovsišah 10 K, Franc Eržen v Zalem Logu 6 K 50 v, Franc Okornovc v Dražgošah 4 K, J. Teran v Ljubnem 6 K, Blaž Petrič v Velesovem 5 K, Frid. Iludovernik v Lescah 6 K in Martin Poč v Komendi 8 K, županstva: Škof a Loka 20 K, yRadomlje 10 K in Ko-vor 8 K; župniki: Šimen Žužek v Vodicah 10 K, Baltazar Bartol v p. na Spodnjem Berniku 4 K. Jan. Oblak v Gradu (Bled) 4 K. Mat. Preželi v Mavčičah 10 K, Janez Molj v Stranjah 10 K, Blaž Muhovec v Kam niku 20 K, Jakob Strupi na Goričici 10 K in Franc Rajčevič v Grahovem pri Cirknici 10 K. Na živilih je darovala gospa Eliza Ma-tajc iz Stražišča 176 kg. krompirja in 27 kg. fižola. Odbor izreka vsem p. n. dobrotnikom in dobrotnicam za naklonjene velikodušno darove svojo najtoplejšo zahvalo in prosi slavno občinstvo, da imej svojo dobrotno roko še nadalje odprto blagemu namenu našega zavoda. Telefonska in brzojavna poročila. Ribnica, 19. novembra. Vencajzov volilni shod se je sijajno izvršil. Kandidata katoliškonarodne stranke sta bila navdušeno vsprejeta. Nekaj zastopnikov Malovrhove inteligence — pismarjev in farizejev — je z žvižganjem na kolodvoru pokazalo svojo šolo. Planina. 19. novembra. Božič je včeraj tu jako slabo opravil. Liberalci klaverno odšli. Natančneje poročilo pride. Št. Rupert. 19. nov. Tavčar jako slabo opravil. Zupančič se je blamiral. Komaj tretjina volilcev se je izrekla za Zupančiča. Liberalci so seveda na glas upili. Dunaj, 19. nov. (C. B.) „Fremden-blatt" javlja iz Wallsee-a: Nadvojvo-dinja Marija Valerija je povila danes zjutraj princezinjo. Celovec. 19. nov. V beljaškem okraju so zgubili Slovenci sedem volilnih mož. Gradec. 19. nov. Resljev protikandidat je od netnškonacijonalne strani Oto Wilhelm, poslovodja tvrdke K. Wa-gner. Gradec. 19. novembra. 36 laških dijakov je v preiskavi radi veleizdajstva, katerega so storili v neki gostilni. Dva dijaka sta bila aretovana. Ponudilo se je za nju 100.000 K kavcije a brez vspeha. Gradeo. 19. nov. Dr. Neckermann je odložil predsedstvo „Sudm;irkische Volksbanke". Trident, 19. nov. Morilec Gros-grubatseher, ki je umoril gimnazijskega profesorja Altona in njegovo nečakinjo, je bil danes usmrčen. Zagreb, 19. novembra. V hrvatskem saboru so se pričele burne debate. Opozicija namerava čim prej spraviti v razgovor: deklaracijo nadvojvode Frana Ferdinanda, udeležbo Hrvatske na pariški razstavi in bosanske železnice. Praga. 19. novembra. Danes se je vršil zaupni shod npinških liberalcev. Pergelt je govoril o nemških zahtevah glede nemškega državnega jezika in da se na vseh poljih izvrši narodna razdelitev. Odobril se je volilni oklic. Krakov. 19. nov. ,.Nova Reforma" zabeležuje vest, da je ruski car zastrupljen. Vratislava, 19. nov. Slaboumno Selmo Schlapka so izročili norišnici; na policiji je izjavila, da jo je cesarica napotila k napadu (!) Petrograd, 19. novembra. Car ostane celo zimo v Livadiji. Carica-vdova ostane v Kodanju, ako se carjeva bolezen ne poslabša, ter bode svoj god dne 27. novembra priznovala pri danskem kralju. Prestolonaslednik Mihael je na potu v Petrograd. Tudi soproga carjeva je boleh na. Laurenco-Marquez, 19. nov. Dosedanjemu konzulu južno-afriških republik so uradno ukazali, da ne sme več razobešati transvalske in oranjske zastave, ker Portugalska več ne priznava obstoja samostojnih južno - afriških republik. London, 19. nov. „Daily Telegr." poroča iz Pietermaritzburga 15. t. m.: Angleška posadka v VryheiB6 19. novembra. Skupni državni dolg v ooiah . 9810 Skupni državni dolg 7 srebru . . ... 97-75 Avstrijska zlata renta 4u/0.......116'35 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .. 98 25 Ogerska zlata renta 4°/0 . .......116-25 Ogerska kronska renta 4"/„, 200 .....90 35 ničesar, kakor nam je znano iz Tadinovcga poročila. Jednaka poročila so prihajala iz trgov Lecco in Bellano. Zdravstveni odbor se zadovolji s tem da odpošlje komisarja z zdravnikom v Como, da preiščeta naznačene kraje. Oba se iz nevednosti ali nemarnosti dasta pregovoriti od starega in nevednega brivca v Bellano, da ta bolezen ni kuga, da je ponekod posledica jesenskih močvirnih hlapov dr ugod pa posledica bede in muk, katere so morali ljudje radi vojske prenašati. S tem poročilom se odsek popolnoma pomiri. Ker pa neprestano prihajajo poročila o umiranji iz drugih krajev, pošlje odbor dva odposlanca, da bi se prepričala in vse poskrbela: zdravnika Tadino in nekega pri-sednika odborovega. (Dalje prih.) Meteorologidno porodilo. ViSiua nad morjem 806-2m. srednji zračni tla« 786-Orar.n ' i Stanje i Tempe- * , Cas opa- j baro- ! ratura 3 i zoranja i metra i po r pnu. ' (.Vizijo Nobo c 2 h ° S -3, i 171 9. TV9<5 j 726-4 18. zjuti 728'H 2. popol. 730-1 181 9- zveč- 1 72 --4 | 19|7. zjutr. | 7281T 8 0 sr. sever 7*3 | si. sziih. 9 4 I si jzah. dež megla oblač. 20 3 8 8 | si. jzah | oblaeno I T (I si. svzh. oblači 2. popol.! 730-1 | 9-2 I » [del. jasno j Srednja temperatura sobote 7'7°, normale: 3-2°. Srednja temperatura nedeije 8 6", normale: 3-0". NflJLEP5Č PRAZNIČNO DARILO! IJ N0PENI 5L017&N5KI Hl5l 5E Nč Pl 5WfrLlr 00000000000 DOKTORJA rRANCDTfl ^^ PRfžŠfrRNA UREDIL SKRIPT, L. PINTRR iLusmiKttNrt izdaja, scrSiTn 5 r\, u nmiNu ucznisn 6 '40 k, u u5nju uezana 9 k. natisnila in zalomila IG. pl. kleinmayr & rtd. baheog u ljubljani 0 o DOBIL/fljo 5E po u5em knjigotržnicah ° o 1023 20-2 Kar Krasne novosti nagroBnifi vencev "3£Se 111 trakov za vence priporoča 900 7 cTZarol tficcRnagcl, Mestni trg št. 24. Šivalne stroje priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike priporoča 888 25 7 tovarniška zahgu šivalnih strojev Ivan Jax V Ljubljani, Dunajska cesta 17 k > ■V a =» 3 — OJ J* N S c « I -S E > rpK f) m . h a* 8 g.s tO M CS t- -S, C S CM £-55 — la 3 N 0Q " u« M J: c m — > južne železnice 3°,0 » > južne železnice 5°/,, > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. . . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. Ogerskega » „ > 5 » Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfove srečke, 10 gld. 106- -98-75 410- — 32 >20 119-75 9950 398- -350 — 44-— 22-— 12 80 59- - Salm-ive srečuc. 40 gid. 180 — St. ttenbis srečko, 40 gid......'. . 200-— Waldsteinove sreese, ^0 gld..............—— Ljubljanske srečke .................50 — Akcije anglo-avsirijske banke. 200 gld. . . 271-50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. s. . 6225- — Akcije tržaSkega Lloyda. 500 gld. . . . 815 — Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . , 114 — Splošna avstrijska stavbinska družba . . , 155,— Montanska družba avstr. plan. . . 435' — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 468_ Papirnih rubljev 100 ............265 — Naknp ln prodaja Tfcu »sakovrstnih državnih papirjev, areAk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna i z v r i i t e v naročil na borzi. m Mfsnjamicna delmska družba „if« E IS C U I I., Wollzail810 in 13, Dunaj, I., StrobelgassR 2. 66 AT Pojasnila Tv vseh jospodarskihin Hnsnčnih »t*ar^, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni* (Hiplrjdv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocng« obrestovanja pri popolni varnosti AS>4T naloženih g-1 nvni o. -jfji