AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINGS DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLVII CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 7, 1944 j Slovenska sekcija četrte divizije, ki gre od 30. ceste do Gor-| don parka in od jezera do Payne j Avenue in Wade Parka, ni dosa-gla kvote v prvih dveh tednih prodaje, kar seveda ni preveč . pohvalno za našo narodnost. Za-j vedamo se sicer, da približno i vsak, ki dela v tovarni, je že kupil ali bo kupil bonde potom to-, varne, ampak obenem pa vemo, i da'so naši rojaki in , rojakinje varčni in' imajo prihranke za vsak slučaj. Nekateri pa tudi ne bodo prisiljeni kupiti bonde, kjer so zaposleni, posebno ne v trgovinah in pri raznih drugih vrst zaposlenosti. Zato je izvršni odbor naročil vsakemu odboru po divizijah, da dobi ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati nekoliko svojega časa s tem, da bodo šli od hiše do hiše ter pobirali naročila. To nalogo je naš slovenski izvršni odbor tudi izvršil v koli-' kor je bilo pač mogoče. Zelo bi, radi še pomoč in vsak, ki bi hotel biti v tem oziru na razpolago bo zelo dobrodošel, ker nam manjka nabirateljev. Kakor je bilo že poročano je predsednik slovenske sekcije Paul Schneller, tajnik St. Clair Savings in Loan, podpredsednik Ahton Grdina, predsednik North American Banke. Mrs. Albina Novak ima pa nalogo, da pomaga dobiti skupaj ženske in moške, ki hodijo po hišah v svrho nabiranja naročil. Do sedaj so bili na delu sledeči : Mrs. Agnes Trebar, Mrs. Anna Pavlovič, Mrs. Anna Tomšič, Mrs. Julija Brezovar, Mrs. Helena Mally, Mrs. Anna For-tuna, Mrs. Jennie Krager, Mrs. Emma Haller, Mrs. Mary Grdina, Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Frances KodriČ, John Sušnik, Louis Zelle, John Tauchar, John Gornik, Leopold Kushlan, Benno Leustig, Mrs. Anna Bandi in Mrs. Mai-y Tekavec. Dela je veliko, lepo se vas prosi, da se zglasite ali telefonirajte spodaj podpisani, ki bo vam odločila ceste, kjer še ni nabirateljev. Slovenci ne smemo biti na zadnjem mestu, kadar se Stric Sam obrača do nas za pomoč. Vaša pomoč je nujno potrebna. Za odbor — Mrs. Albina Novak, 6117 St. Clair Ave., HE 5882. 1 IZ BOJNE FRONTE Pondeljelc 7. febr. ITALIJA — Zavezniške prve linije so se potegnile dve milji nazaj na fronti pod Rimom. Ustavile pa so napade nemških čet, med katerimi so tudi Himmlerjeve elitne čete. Boji v razbitem Cassinu se nadaljujejo. FINSKA — Sinoči so ruski bombniki več kot tri ure metali bombe na Helsinki, glavno mesto Finske. Pri napadu je sodelovalo nad 100 bombnikov. Bombe so povzročile silno škodo. RUSIJA — Rusi obkoljujejo zdaj drugo nemško armado 75,000 mož pri Nikopolu. Kakih 100,000 nemških vojakov je obkoljenih pri Smeli. Akcija je v ovinku Dnjepra. POLJSKA — Rusija je razglasila republiko Ukrajino. Prvi korak nove sovjetske ukrajinske vlade bo, kot se poroča iz Moskve, da napravi diplomatske zveze s poljsko vlado, toda ne z ono, ki se nahaja v pregnanstvu v Londonu. Vse to znači, da bo Moskva rešila teritorijalne zadeve sama, ne da bi čakala na mnenje zaveznikov. Do 6,00M00"]iirje bilo ubitih v vojni New York.—M e t r o p o 1 itan Life Insurance Co. je izračunala, da je bilo ubitih v tej vojni do konca leta 1943 do 6,000,000 oseb. V tem številu je pa največ Nemcev in Rusov, trdijo statistikar j i te zavarovalne družbe. Ameriška bojna sila ima mrtvih 43,000, med katerimi so všteti tudi oni, ki so umrli za ranami. Vključeno je v tem tudi povprečno število mrtvih med pogrešanimi. Dodatno k temu številu so pa oni, ki so umrli v japonskem ujetništvu. V zadnji svetovni vojni je znašalo! število mrtvih 7,500,000. Pregledali bodo po farmah kaj potrebujejo Washington. — Urad za civilne potrebščine bo v kratkem vprašal kakih 3,000 farmarjev v raznih krajih dežele in ki se pečajo s pridelovanjem raznih poljskih produktov, da ugotovi, kak. snih potrebščin je zdaj najbolj potreba na farmah, kakšne stroje najbolj potrebujejo in kakšne dele za popravo istih. Kdor je pomotoma vzel V nedeljo dopoldne je nekdo pomotoma vtaknil v žep nalivno pero v klubu SND, ko je podpisoval člansko karto. Dotičnik je prošen, da pero izroči natakarjem ali tajniku SND. TLMoo ameriških bombnikov je hep^bijalo nemške tarče po franciji j C'| A ,v - invazjjske čete imajo trden oprijem na gla-! °ckah otoka Kwajalein na Marshallih. Admiral Nimitz vie a,da so ameriške čete zasedle- tri največje koralske j, v Marshallih, dočirn je ameriška zračna sila bombar-Wake---- 0 ,, Ci ima.i° zdaj v ob- Fkih manj 18 izmed 32 ko" Jfk otokov v Marshallih, JR najbolj važne strate-^ Na teh je dvoje iz-in^jh in nekaj tako en« D pristanišč, da se tam '«r Wdra vsa bojna flotila, je®', Connolly iz Wauke-Rw -k* Je napad na >e |0Ja.Jalein- je izjavil, da se V> a *o>« Presoditi, če bo pri-rai!uRka bojna mornarica CatKS° teh otokov ali ne- U|oa Pa je: "Rjer se iz" nd Heri^eriŠki marini- tam tu-,,b°( »j Zastava ostane." e1lUti °tok KwaJalein J'e ' f i kot'' JaP°nce s0 P°" i Psi muhe- Amerikanci so jj, , Zel° malo izgub; na ilfi tflo pobitih Japoncev he |v. N mo 27 ameriških vo- kJ'er so ad< 'eriš^S„ebno hudi' so mora" iV3 ««d»,ranti'e pobiti Jap°n- J UflJe8a moža. d fe"ici s„ i* htrnh 0 histerični radi j topniškega d- L lQ zaveznikov iCf>SiŠke «ete so se zakopali J C», 0d Podeželskega na-n To r0ceto, 24 milj od Ri-'J Wne njih nova linija, ka- a Fm n-° idržij0 klJub vsem 11 &iške ! ok°m nacijev. Za-/k nen°PniŽke baterije so s ' ''Me ftePr?stanim ognjem ob-^ne»n&]?8ke P°zici.l'e' da s0 ](|iki Rojaki, ki so jih za-' vsi histerični in & ala ?r m močna sapa sta V°> (iaavezniško zračno ar- fV Četa J11 m°&la dosti poma- !eKSnatleh. r) ■ o? ^ete pete armade tak Cassino preko hri-re ^etttb' da ->e Cassino zdaj 6fJ %ja e obkoljen. Nemška 9 ■ ^ sa V Cassino ima zdaj K 5!a „*? eno Pot, če se bo 5 \ Cffniti in sicer med °'faj Pel in goro Cassino. } Jtt. Je glavna cesta proti fi! bjrnern delu mesta se ft\ AmPo ulicah že četrti ^itij erikanci morajo na-P -- - --- — —- KONZERVE — Zelene znamke G, H in J so veljavne do 20. februarja; zelene znamke K, L in M so veljavne do 20. marca. MESO, sirovo maslo, sir itd — Rujave znamke V, W in X so (veljavne do 26. februarja. SLADKOR — Znamka 30 iz knjige 4 je veljavna do 31. marca. ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 in znamka 1 "airplane" iz knjige 3, vsaka za en par novih čevljev, sta veljavni do preklica. GAZOLIN — Znamka 10 iz knjige A kupi 3 galone gazolina do 21. marca, B in C ter B-l in C-l kupita 2 galoni gazolina, B-2 in C-2 pa vsaka 5 galon gazolina. KOLESA_Knjiga A mora dati pregledati avtna kolesa do 81. marca; B in C do 29. februarja; komercijalna vozila vsakih 5,000 milj ali vsakih 6 mesecev, kar pride prej. Dajmo... posodimo STRICU SAMU v L VOJNEM POSOJILU da bomo hitreje dosegli zmago! Za gospodinje AMERICAN HOME Kupujmo ! vojne | BONDE in ZNAMKE ica 31 ' C- r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBHVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $0.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. • Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 31 Mon., Feb. 7, 1944 I II II I1111111 l l l-f l 111111.1.»^^ BESEDA IZ NARODA * Iz seje lokalnega odbora št. 35 JP0-SS Kočljivi problemi Nemčije Dočim se je nemška armada tekom svojih velikih umikov doslej srečno izognila totalnim porazom, pa je utrpela mnogo lokafnih porazov in njene izgube so ogromne. Spoznanje dejstva, da je totalni poraz neizbežen, ako se izjalovijo politični manevri, je prisililo nemške generale k proučevanju novih načrtov. Ti načrti se tičejo predvsem bodočih odnosov med nemško državo in Rusijo, na eni, ter Nemčijo in Veliko Britanijo na drugi strani. Med člani nemških oficirskih zborov vlada še vedno na-ziranje dveh šol; voditelji teh miselnih šol so razdeljeni v dvoje strank: ena teh strank ima zapadno, druga pa vzhodno ali rusko orientacijo. Zadnje imenovana stranka je — dobila mnogo somišljenikov med častniki "starega, konservativnega tipa," ki so prežeti z Bismarckovo tradicijo, da se Nemčija ne sme nikoli in pod nobenimi pogoji dati zapeljati do vojne z Rusijo, ker bi bila taka vojna Nemčiji v največje nesreče. Zato ni zgolj skičaj, da nemški oficirji, ki so jih zajeli Rusi pred Stalingradom, skupno z nemškim Svobodnim komitejem v Moskvi neprestano potom radia apelirajo na nemško ljudstvo, naj se upre uzurpatorjem in preneha z vojno. Zapadna orientacija pa je bolj popularna pri nacij-skih voditeljih ter pri častnikih, ki stoje bliže nacizmu. Zadnji politični razvoji pa so dali nemškim defetisti-čnim častnikom vzhodne šole možnost razmišljanja o novih načrtih. Nemški "Svobodni odbor" še vedno govori po radiu v Nemčijo pod pokroviteljstvom ruske vlade. — Ta odbor naslavlja na nemške častnike posebne apele, v katerih pravi, da je obstoj povojne Nemčije mogoč samo pod pogojem, če spfejme Nemčija ruske mirovne pogoje in rusko zaščito proti popo!'ni denacionalizaciji ali razniirodostitvi Nemčije. Alternativa napram temu pa bi bila radikalna revolucija v Nemčiji kakor tudi v drugih evropskih deželah, v kateri revoluciji bi Člani vojaške kaste ne zgubili samo svoje časti, temveč .tudi svoje glave. Če pa bi postala, na drugi strani, Nemčija satelitska država, bi našli člani birokracije in vojaške kaste nove položaje. Nadaljnje dejstvo je, da bi se načrt za premestitev nemške industrije in nemškega delavstva v Rusijo mogel uresničiti samo s pomočjo in kooperacijo nemške administracije, ki bi si ne pomišljala poslužiti se nepopularnih odredb v svrho, da reši svoj lastni položaj. Značilno je, da so bili nemški častniki, med katerimi je več generalov, in kateri so bili zajeti pri Stalingradu. pridobljeni za podporo nemškega Svobodnega odbora šele tekom zadnjih mesecev, ko so uvideli in spoznali, da ni absolutno ničesar več, kar bi moglo preprečiti popoln nemški poraz in polom nemškega militarizma. Istočasno s' temi tezami se je pričelo pojavljati novo nemško povojno mišljenje v opoziciji proti gornjim nagibom. To mišljenje predvideva ustvaritev zapadnega in centralno-evropskega bloka pod vodstvom Velike Britanije, čigar sestavni del naj bi bila tudi Nemčija. Ta možnost predvideva oživljen je močne Francije, ki bi bila tesno povezana z Veliko Britanijo, Belgijo, Nizozemsko, Portugalsko in morda tudi Španijo. V taki kombinaciji vidijo nekateri nemški voditelji možnost ohranitve premagane, silno oslabljene, demilitarizirane, toda še vedno industrijsko močne Nemčije. V takem slučaju bi postala nemška industrija baza rekonstrukcije evropske industrializacije, Rusija bi ne bila edina odločujoča in kontrolirajoča činiteljica, in. Nemčija bi bila zaščitena po dominirajočem vplivu Zedinjenih držav, ki bi morda želele odpraviti vse rivalne industrije. Nemčija in Japonska V nemško-japonskih odnošajih so vidni novi nagibi. Nemške mirovne ponudbe tfer možnost, da pade vsa mornarica nemških podmornic v roke zaveznikov, vse to je prisililo japonske militaristične voditelje k reviziji svojih načrtov ob sledečih linijah: 1. Prizadevanja, da se prepreči vojno z Rusijo, so bi!a silno ojačena. Japonci upajo, da bo ob koncu svetovne vojne Rusija spoznala, da bi ne bilo v njeno korist, če napade Japonsko. 2. Ojačena so bila tudi prizadevanja za oacificiranje Kitajske. Japonci marljivo iščejo nove apizarje med Kitajci. 3. Geslo "Azijo Azijatom!" se je pričelo vedno bolj propagirati. 4. Japonske eksportne industrije so bile demontirane ali pa izpremenjene v vojne industrije, kjer izdelujejo zlasti letala. Zaseg nemškega barvnega tri&ta na Japonskem po japonski vladi pomeni prvo potezo v zasegu vse nemške trgovine in industrije na Daljnem vzhodu. TO IN ONO Pravijo, da so se pričeli Nemci z vso vnemo učiti angleškega jezika. To je jako pametno, ker !e tako bodo lahko občevati z ameriškimi in angleškimi vojaki, ki bodo kmalu v Nemčiji. Toda pr-idni morajo biti in se naglo učiti, ker časa nimajo več dosti. ;,'c >J« Slišimo, da je partizanska vlada v Jugoslaviji že zaprosila ameriški državni oddelek za potniške vize svojim za- Naš lokalni odbor št. 35 JPO-SS je imel svojo letno sejo 25. januarja ob lepi navzočnosti društvenih zastopnikov in zastopnic, ki se zanimajo za to človekoljubno pomožno akcijo. Podana so bila letna poročila odbornikov in ob enem tudi finančno poročilo za preteklo poslovno leto. Videti je bilo, da so zastopniki in zastopnice vzeli finančno poročilo z vzhičenje na znanje in to jih je prav gotovo podkrepilo, da se pričakuje, da bodo šli ti zavedni narodni delavci v tekočem letu s podvojeno močjo na delo in da bodo skušali tudi v tem letu doseči tak uspeh, če ne še večjega. Če se pomisli, da je naša podružnica imela tekom preteklega leta za $3,467,52 prometa in od tega poslala na glavni stan organizacije vsoto $3,250.00, je dokazano, da je ta mala skupina, ki se zanima za to vprašanje humanitarnega dela med nami, izvršila svojo nalogo in dosegla lep uspeh. Od početka, odkar smo organizirani pod to številko, je naša podružnica zbrala že $4,252.85 za pomoč našim v stari domovini. Seveda, bi pa ta vsota niti iz daleka ne bila dosežena, če bi se ozirali samo na prostovoljne prispevke, kajti če bi podružnica ne imela tekom leta tudi svojih skupnih prireditev, bi ta vsota ne bila dosežena in bi ne mogli beležiti tako lepega uspeha. Iz tega je tudi razvidno, da je še precejšnje število rojakov med nami, ki se ne brigajo za usodo svojcev v domovini. Ne brigajo se za trpljenje, katerega prenašajo oni tam doma in tudi se he brigajo zanje, kaj bo znjimi po tem svetovnem klanju, če ostanejo še kot narod ali ne. Da, še se dobe taki med nami in to je silno žalostno. In če malo pogledamo v to delovanje, bomo videli, da je vedno le gotovo skupina naših ljudi, ki nosi vse breme na svojih ramah. Vsak rojak, če je resnično narodno zaveden, bi moral prispevati po svojih zmožnostih. Vzemimo si za vzgled samo malo skupino Kitajcev v Cle-velanclu, ki so po poročilu, ki je bilo v Cleveland Pressu pred par tedni, nabrali v preteklem letu nič manj kot $25,000.00. Poročilo pravi, da je pri tem delovalo malenkostno število— 452—članov kitajskega naroda v Clevelandu in nabralo res velikansko vsoto. Mi pa trdimo, da nas je okroglo 50,000, pa smo zbrali borih par tisočakov. Torej, ali moremo še trditi, da je kaj narodne zavednosti med nami?! Res je, kot sem že omenil, zbrana že precej lepa vsota, ampak od časa, kar poslujemo, bi morala biti ta vsota najmanj dvakrat tolikšna kot je. Iz knjig je razvidno, da so nekateri prispevali že po dvakrat, trikrat in nekateri še po večkrat in nekateri pa se odzovejo kar redno z mesečnimi prispevki. Kaj pa ostali? . Kljub vsem našim apelom in prizadevanjem se niso niti toliko omehčali, da bi se bili odločili in vsaj enkrat prispevali. | Bratje in sestre, sinovi in hčere slovenskega naroda, pomnite, da vsak naš dolar bo v veli-t ko pomoč našemu trpečemu narodu v rojstni domovini. Samo poglobite se v položaj teh nesrečnih trpinov, ali vas ne spreleti strah ob tej misli nanje; prepričan sem, da če imate še kaj slovenskega srca v sebi, da ne boste mogli ostati mirni ob tej misli na bedo in nesrečo, ki jo trpi naš narod. Zdi se mi, da* nikakor ni prav, da bi vse to breme nosila le gotova skupina naših ljudi, dolžnost slehernega Slovenca je, da sodeluje pri tej humanitarni akciji in da tudi prispeva. Bratska in moralna dolnžost nas veže. Imejte pred očmi gori omenjeni primer kitajskega naroda v Clevelandu. Tako mala skupina, pa je zbrala v teku enega leta tako lepo vsoto. Kot sem že rekel, čast in priznanje vsem, ki so se že do sedaj zavedali svoje narodne in bratske dolžnosti, vsi tisti pa, ki niste storili še ničesar pri tem pod-vzetju, pa ste prošeni v imenu nedolžnih otročičkov, sirot, starčkov — prispevajte, napravite si obljubo, da boste prispevali in storili svojo dolžnost v tekočem letu. Namenjen sem bil, da samo malo opišem in poročam o poteku naše seje, a nisem mogel drugače, da sem malo zašel in vam povedal kar mi je na srcu. Naj sedaj nadaljujem o naši seji. Udeležba od strani zastopnikov in zastopnic je bila lepa in videti je bilo dobro razpoloženje in navdušenost. To je nam odbornikom porok, da bodo ti zastopniki šli res na delo in skušali zainteresirati slehernega našega človeka, rojaka in rojakinjo, da bodo storili svojo dolžnost. Ce bi pa kateri izmed naših ljudi želel prispevati, pa ga ni še nihče vprašal za to, naj kar pošlje svoj prispevek na podpisanega, ali pa mu naj prinese osebno. Vsak cent, ki ga prispevate, bo s hvaležnostjo sprejet in zanj vam bo izdano potre&lo ter tudi zabeleženo v poslovno knjigo in potem poslano na glavni urad naše organizacije. Glavni odbor naše akcije z nabranim denarjem nabavi vojne bonde in tako je ta denar investiran in ob enem donaša tudi obresti. Kadar pa bo prišel čas, se bo te bonde vnovičilo in potem šlo na pomoč naši trpeči S 1 o v en i j i in to pod nadzorstvom Rdečega križa ali katerega drugega odgovornega odbora. Torej v tem oziru ne more biti nikakega nezaupanja ali dvoma, da bi se ta nabrani denar prijel koga tukaj. Pri tem moramo imeti zaupanje. Seja je razmotrivala še o drugih problemih. Računali smo tudi na prireditve v tekočem letu, pa kot izgleda bo v tem oziru težje misliti na kaj takega, ker čim globlje pohajamo v vojno, tem težj.e so kakšne prireditve izvedljive med nami. Poleg tega pa moramo mi tukaj doprinašati svoj delež za našo novo domovino in za skorajšnjo zmago zaveznikov. Kajti zmaga Amerike, bo tudi zmaga našega naroda v stari domovini. Saj vemo, da so naše prireditve uspešne le, če je tudi pijača za razpolago in kakor izgleda bo iste vedno manj. Sicer bi pa ne bilo treba nobenih prireditev, če bi bila med nami res prava narodna zavest in da bi se\ res vsak posameznik zavedal, koliko mora prispeyati tes bi napravil tudi sklep, toliko bom prispeval in bi to tudi v resnici storil. Koliko dela bi bilo s tem prihranjenega temu odbor u in pa tudi našim ne-utrudljivim zastopnikom, ki se res trudijo in delujejo s pravim človečanskim čutom v svojem srcu. Torej, ali bi se ne mogel vsak'odločiti in izročiti svoj delež svojemu društvene- stopnikom, ki jih namerava poslati v Ameriko. Pri tem bo gotovo poskušal vplivati in pomagati Lojze Adamič s pomočjo svoje pokroviteljice — Mrs. Roosevelt. mu tajniku, ko plačujete ases-, ment in bi potem on poslal prispevek na pristojno mesto? Na seji se je tudi razmotri-valo za kampanjo od hiše do hiše, kjer so naseljeni naši ljudje. Pa tudi tega bi ne bilo treba, če bi bila med nami res dobra volja in malo več zavednosti. Poskušalo pa se bo, da se med letom tudi to izvede. Na 'to vas že sedaj opozarjam in vas prosim, da se boste res odzvali, čeprav malo zaboli. Mi vsi vemo, da ameriški Slovenci ne moremo rešiti tega problema z vsem svojim imetjem tako, kot bi si ga želeli. Ce nam druge svetovne velesile ne bodo pri tem pomagale in priskočile na pomoč, potem je naš narod obsojen na smrt. Upamo, da narodi, 48 po številu, ki so združeni v tem humanitarnem delu za vzvišeni namen, bodo pomagali tudi nam. Živilske konference, ki so se že vršile, so nam v to porok. Kljub temu pa smo pozvani tudi mi, da do-prinesemo svoj delež. Saj isto vrše tudi vsi ostali narodi, katerih bratje in sestre ječe pod peto krutosti in ki so oropani vsega svojega imetja. Še nekaj našim podpornim društvom. Lepo število društev je med nami, ki so že storila svojo dolžnost in se prav lepo odzvala. So pa še tudi društva med nami, ki do sedaj še niso storila svoje članske in narodne dolžnosti. Zato pa bi bilo za-željivo, da bi vsaj v tem letu storili svojo dolžnost in prispevali iz svoje društvene blagajne, seveda v kolikor vam razmere v to dopuščajo. Dalje vas prosim, da hranite znamke prodaj nega davka (sales tax stamps), ker tudi s temi lahko zberemo nekaj denarja. Poslužiti se moramo pač vseh virov, ki so nam na razpolago, da čim več zberemo v ta blag namen. Na svojih sejah smo tudi že večkrat razpravljali o zbiranju ponošene obleke,- ki je prilično še dobro ohranjena in te je med našimi ljudmi veliko, to vemo vsi. Priporočljivo bi bilo, da hranite tako obleko in jo ne zavržete in kadar bo prišel apel na vas, da bomo lahko tudi to zbrali in odposlali. Imejmo pred očmi našo porušeno in razdejano Slovenijo, oropana je do golega; vasi, trgi in mesta so požgana in uničena. Na te porušene domove se bodo vračali žalostni in fizično uničeni begunci, kar jih bo še ostalo. Kam naj se obrnejo za pomoč kot ravno do nas ameriških Slovencev. Nimajo vsi tukaj svojih sorodnikov, veliko jih je, ki nimajo tukaj nikogar svojih. Zato pa je in mora biti naša dolžnost, da se spomnimo tudi teh, da bomo poskušali tudi njim vsaj delno lajšati njih gorje. Ponovno poudarjam, da pri tem človekoljubnem delu ne bi smelo biti med nami nikake razlike. Potreba ne vpraša, kaj si. Kadar je želodec prazen išče utehe, pa naj pride odkjer hoče. Torej bodimo tudi pri tem delu le človek š srcem za svojega bližnjega. To je moj apel na vse naše rojake in rojakinje, da prispevajte vsak po svojih močeh in 'izročite svoje prispevke podružnici št. 35 JPO-SS, ki deluje v okrožju SDD na Waterloo Road. - Odbor za tekoče leto je: predsednik Jos. Terbižan, podpredsednik John Zaje, tajnik J. F. Dura", 15605 Waterloo Rd., blagajničarka Mary Vidrich, zapisnikar i ca Mary Dum. Nadzorni odbor: Geo. Panchur, Joško Jerkič in Albina Smre-kar. Odbor za reklamiranje: Anton Jankovič, Geo. Turek, Joško Jerkič, Mary Vidrich, Geo. Panchur. Upam in pričakujem od vseh teh aktivnosti v tem letu in da boste vsi, ki se do sedaj še ni- ste odzvali iz enega ali drugega vzroka, to storili sedaj. Pomagajmo skupno otirati solze žrtvam v naši rojstni domovini. Na seji smo tudi razmotriva-li o 'prireditvah in sicer: zbor Slovan ima na programu koncert v ta namen; društvo Cvetoči Nobel št. 458 SNPJ "card party" v isti namen; progresivne žene pri krožku št. 7, to so tu rojene žene in dekleta, se tudi pripravljajo, da bodo pri-pravile^plesno veselico v ta namen. Kakor izgleda, volje je precej in upajmo tudi na uspeh. Končno pa apeliram na vse zastopnike, ki imate nabiralne knjižice, da se poslužite vsake prilike za nabiranje. Vsak cent je dobrodošel. Tudi ne bo napačno, če se oglasite na svojih društvenih sejah in dobite vsak dar, ki se ga more.dobiti. Zeleč vam vsem obilo uspeha v tem našem skupnem prizadevanju in v upanju na skorajšno osvoboditev naše rojstne domovine. J. F. Durn, tajnik -;-o- h urada za vojne informacije, Washington, D. C. Kako so Japonci izstradali, mučili in ubijali junake iz Bataana in Koregidorja Washington.—(O WI). — Mučenje, smrt od lakote, prisilno delo in moritve brez povoda, to so Japonci namenili in dodelili ameriškim in Filipino-vojakom, katere so ujeli na Bataanu in Corregidorju. Ministrstvo vojne in ministrstvo mornarice sta s skupno izjavo razodeli svetu to dejstvo. Ta namenoma izvedena japonska lfempanja brutalne surovosti je bila tako strašna, je izjavil eden častnikov, ki so jo preživeli in uspeli pobegniti, da bi se "naši ameriški vojaki in njih Filipino tovariši ne bili nikdar predali z orožjem v roki, ako bi bili poznali usodo, ki jih je čakala, in sicer kljub temu, da so bili takrat poraženi, lačni in izmozgani od strašnih preizkušenj zadnjih dni bojev na Bataanu, in da je bil ves nadaljni odpor brezupen. Častniki in moštvo—tudi kaplani—so morali tako strahovito stradati, včasih v navzočnosti visokih japonskih častnikov, da jih je na tisoče pomrlo. Na 85 milj dolgem'"potu smrti," ki se je začela na dan predaje na Bataanu, so se dogodile naslednje stvari: Amerikanci in Filipinci niso smeli jesti hr^ne, katero so imeli s seboj. Oni, ki so imeli pri sebi stvari odvzete Japoncem ali japonski denar, so bili obglavljeni. Bolniki in ranjenci, ki so morali vsled bombardiranja zapustiti bolnišnico, so se morali priključiti koloni na potu. Kdor se je zgrudil na tla,' je bil ustreljen. Vojaki, ki so planili ven iz kolone, ker so bili pobesneli od žeje, so bili ubiti. Vsi so morali ostati na soncu j ves dan, in več dni zaporedoma, brez zaščite in brez vode. Nato so jih vrgli vse skupaj v ograjo za živino, tako na kup, da je bilo nemogoče leči. Ponoči so jih japonski vojaki, napadali z nasajenimi bajoneti. , Onih 12,000 mož, ki so bili ujeti na Corregidoru, je moralo ostati ves teden brez hrane, in sicer na cementiranem prostoru, ki je meril komaj 100 jardov na kvadrat. Na vsem prostoru je bila le ena pipa | vode, kjer je moral vsakdo ča-i kati po 12 ur, da si je mogel na- i polniti svojo kantino. Šele poj sedmih dneh je dobilo teh 7,000' Amerikancev in 5,000 Filipinovj prvič m a 1 o hrane—vojaško ' skledico riža in škatljo sardin..' Vsa ta dejstva izvirajo iz po-! roeil komandanta Melvyn H.! McCoy, iz U. S. mornarice, j 1136 Lasalle St., Indianapolis,1 Ind., podpolkovnika S.,M. Moli-' nik, iz obrežne artilerij' ^ more, Pa., in podpolkovnik krat kapitan) William h _(Dalje na 3 stra^jj "Miza, rihtaj se,!" h I zadonel tam iz kuhinje J e r šega kuharja. Na naju s aji je udaril ta glas kot bo1 če 'na sodni dan angeljska5 ta, ki nas bo poklicala K sin tu, ali kot pravimo v Atri( — na karpet. mej Te tri Francetove bf )ncl imele zelo učinkovi vpl'1 zrni jini telesi, ki sta se dviffrns na komando in se zagn> tu kuhinji s tako ihto, da j0£j skoro podrla oboje prJ h i skih vratih. ah "Na, tukaj imata, d« ^ sta umrla od glada,"J ti % France in nama naloži' j^j žnike po dva kosa piš^ 'e^ mu. e. "Kaj samo po dva ^ j p milo vzdihnil Jim, p0 napravim z dvema v saj ne bom šel jutri k je da bi moral biti tešč." 0 ^ "Uh, tok imej veii^ eyi potrpljenje," pojasnuJ* žja "Saj ne morem deti v bij posodo več kot štirih ^ t0> enkrat. To oglodajtaJ |nj, dal pa takoj druge st' pU(j pohat. Za prvo silo ^ imela, da vama ne . ^ duša iz malhe. Križ gy( lačnih ljudi pa še nis®1 še manj pa tako nep0 ,a),j očetovske besede, sVil|stil0 Jimom že pospravila .. en kos piške. In od 1ie ga! pohane piške J1i> ] J* | kos za kosom, jerme1' ,5 ' j naprej, vidva bi Pf | ^ koncu mlatila po pi^fi pc se moral jermen že fL ^ I1 glo vrteti, da bi v*] sproti zalagal. Če sp ^cl videl tako lačne lju"1', Dobro naju je i^j jj h nama vsaj za tren11 (| [ 0 sapo. Priznati mora*11'j ' hi li ti prvi vzorci P0'1! h V še dokaj dobri. Skotl N lepo rujava, meso §e ^ ko, čeprav je treba P ; v"i da je bilo meso zno^j, ll steh še v naravnem si * 1 precej rdeče. Pa kd^i gal za take malenkost . K slučaju, ko bi šle < slast magari tudi p0*1' ' u Naprodaj je otroška postelja; se lahko rabi za 8 let stare otroke; v dobrem stanju. Zglasite se na 779 E. 99. St. BUY MORI BONDS DURING THE FOURTH LOAN DRIVE Bicikelj naprodaj Proda se bicikelj izdelka Roac King, v jako dobrem stanju Zglasite se med 5 in 7 na 7703 Lockyear Ave., zgorej. (33) Hiše naprodaj Blizu E. 71. ceste in Superior, dve za 1 družino vsaka, fur-nezi; cena $5,700. Hiša 10 sob za 2 družini na Norwood Rd., kopalnica in kuhinja iz plošč, 2 garaži. Hiša za 3 družine in 2 trgovini, iz opeke, china cabinets, fireplace, pet furnezov, jako zmerna cena. Za podrobnosti vprašajte Joseph Globokar 986 E. 74. St. _____(31) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje mirni, pošteni, odrasli družini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (31) Dvoje stanovanj V najem se da dvoje stano-'vanj, eno 4 sobe spodaj, drugo 1,3 sobe zgorej; vse v dobrem ;stanju; odda se mirnim lju-Idem. Naslov v uradu tega li-:sta. (31) VSE KARKOLI .se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: • DR. J. V. ŽUPNIK * vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Feb. 3, 7) Francozinja, ki služi pri ambulantnem oddelku 5 zavezniške armade v Italiji v pogovoru z ujetimi nemškimi vojaki, katere so zajele brancoske čete v Italiji. Nemci so bili zelo presenečeni nalepim postopanjem in postrežbo, katere so bili deležni v zavezniškem ujclniškcni taboru. * WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah aieč razklanega in po £ bičanega severnega : Gorenjega jezera, južno imniistiqua, vendar ne ta-^ proti jugu, kakor je 1 Deževne reke, se sredi razprostira raj — in v aju Je kotiček pekla. |ce bi ne slutil tega raja, Lna g°lem vrhu Craggo-®lne onega prekrasnega "desetega maja. Po zi-n®Su je bilo mogoče vide- ; ncl°d na sto kvadratnih : ,mi'zujočega pragozda in 'nat|h planjav, polnih i . " J11 tam ledeno se le- : > c'h jezer, obdanih po : 1 Nkah, cedrah in tre- , 31l i ^ ~~ krajin« viharjev, ' P snežnih žametov ter fen, ki jim je piuia po ;ri groze in muk niko- < ^laJajočih pustolovščin < J " 4 ' J'e bila že pomlad, in PV°*M kakršna ni do- < • to odljudno obmejno : QJ Severne Kanade že : e n°£° let. Še pred tre- J Je bil tu potop vlažne-1; 3 a zdaj je preplavlja- 1 ;oJo solnce z zlato svojo '• ^slednji piši mraza J,1; Poslednji kosi zmr- < m blata najglobljih ' ■ ne-lših močvirij so se ' ' ^enkrat je bil ves ta L? poln krasot poga-■eh ■ Zlvljen.ia — pomla- J l^joče v poletje. Žol-;: m črne pečine so še kakoUle d° neznanih da" Pr J Va*ovi širnega mor- *Cfcaj,oče'in med te-: IEl aitu Je ležala dolina, v ;tlloe' Jezera in struge z'. ni Pesem šumljajočimi j ?vetwadkimi vonji zgod'"| g]a.v ter z življenja pol-ni,,j'0vi vsega stvarstva, ega po nagonih 1 j uv- ho ie Craggovim hrb- jj, raj, travnata pro-Je vlekla prav do in ^CZera- Šopi topolov, st (,°j.' m°r.je zelenja, still*^ Prehitel° cvetJ'e> v listih že gnezdeči jUn'.Vse je bilo kakor kon-ttiaj;iU' a bilo je šele kon- c Sozdn ■ , \ Je ležal na trebu-»„ se r.epenenje po pusto-tttan.3e oglaSalo v njego-n0 ^)0sti, in danes se j^ avij 0,iuPno odvažnostjo e je d to ekspedicijo. Pr-ega ,'lznil sam k obrežju i. Je*era, na pol milje koračil po be-PoznA. J6r so bile še ve-jaj ,ati dekliške stopinje, i t iUlV'a bleščečo se gladi-^ in jvv(-le utve krožeče nad W e mrtve ribice, od-k > na breg. iij 'mel tri mesece; Še i ,ie . m bilo od konca do 1 in st U Pa se je zdel ogro-° in ndUj je In / . ta,io, naj bi šel «v nj<3e ^ zdaj Ležal tei t0cilo.(irn borilo hrepenenj t nH,i Stjo' Pik ni vedel ,v ivj,; Wl odločilni treno-V6rn živl j en ju. Nseu^.je dvignil in sta: ■ Ko1)it^ Pled -—sBot — al 'V;il fen, ' kakor Sa J'e bi ^vuf^r McKay — ki .j« ^alje v cedroverr nstran pragozda I JAMES OLIVER CURWOOD: z njo? Kakšna sreča jo pač še čaka v roditeljski hiši? Od njenega dragega so jo sirovo odtrgali in oče bi jo prav tako kakor Keejetje prisilil v zakon z možem, ki bi ga ne mogla trpeti. Kar je Miebetje s svojim nočnim delom zaslužila, da bo gotovo zadoščalo za potovanje za obe, in čim bosta enkrat tam, bo mogoče tudi za Saartje najti primerno službo. To bi bilo vendar najlepše, kar bi s svojo razbito življenjsko srečo mogli še doseči: da bi se zmagoslavno maščevali nad stricem in očetom, trdim kakor kamen. Parki j i njegove jeze? Gotovo, .toda tem tudi zdaj ne j j bosta ušli. Ali je privoščil v; zadnjih dneh Saartjeji kako! dobro besedo? Ali ni Miebetje-! ji suho očital, da je Davida s svojo izzivaj očo gizdavostjo j zapeljala v nepremišljeno neumnost? Miebetje je čutila, ka-Iko zelo so učinkovale njene besede na Saartje. Opajala se je sama nad svojim načrtom in je bila slepa za nevarnosti in težave. Saartje jo je z žareči-mi lici in z žgočimi očmi poslušala, kakor je že tolikokrat v skupni postelji naslušala napetim in szanositim povestim prijateljice. Tudi njo je omamil drzni načrt, upanje na življenje, ki je krilo neštete možnosti v sebi. Da bi smela videti Pariz, porazno bogastvo njegovih krasot, potem pa postati vzgojiteljica na velikem, plemiškem gradu ... V kolikerih romanih je že brala, kako je mladi grof vzljubil vzgojiteljico svoje male sestre in jo povišal za svojo soprogo! Toda v najglobljem dnu srca pa je neki glas govoril Saartjeji Coornvelt, da se v odločilnem trenotku vendarle ne bo ■ drznila izvršiti tega neznanskega načrta, da bi pobegnila iz • očetove hiše. S Keesom pač . . . Ce bi le bil drzni zanositi junak , njenih sanj! . . . Toda z Mie-betjejo . . . Spričo misli na ma-> terine tiho lijoče solze in na očtovo jezo, ki bi trajala tako 1 dolgo kakor njegovo življenje. Kakor v snu je čula Miebet-jejine besede: "Na večer mo-; rava proč in najeti nočni čoln do Utrechta. Drugo jutro ima-( va potem poštni voz do Herto-, genboscha." MIEBETJEJINA HEDŽRA Tiha in bleda, z mračno za-: mišljenim pogledom, ki je v zadnjem času razsvetljeval njen kozičavi obraz, je sedela Koosje Coornvelt na podokni-ci v kamrici za perilo pri težavnem delu, za katero so bili pa njeni prsti izredno spretni. S kakor las tenkimi urezi je strigla v bel papir podobe. Umela je nenavadno točno izre-zavati silhuete vseh članov družine. Poprej se je Naatje veselila njenih muzicirajočih godcev in kočij z divje dirjajočimi konji in gledala sestro pri njenem marljivem delu. V zadnjem času pa je Koosje ta način upodabljanja opustila kot nekaj preveč posvetnega in pre-lahkomiselnega; zdaj je s potrpežljivo skrbnostjo dolge ure izrezavala zgodbe iz svetega pisma. Pri drugem oknu je sedela Miebetje Sylvain in pletla nogavice, dočim je Saartje z zadržanimi solzami v očeh slonela na likalni deski. Zunaj je cvetela pomlad z zapravljivo objestnostjo, skozi odprto okno so silili glasovi brbljavih škorcev in nežno gru-ljenje golobov v sobo in zdolaj, med lično obsajenimi gredicami, je oče Coornvelt počasi postavljal nogo pred nogo. Opiral j se je na palico, zavit v zeleno plaščnico vrh svojega suknjiča, pod visokim svilenim klobukom pa je imel debele naušnike iz rdeče volne. Neprestano se je oglašal njegov glasni, skoraj jezno škripajoči kašelj skozi I prijetni, veseli spomladanski I zrak. In vsakokrat je Saartje I pri tem Šumu stisnila svog'e ble- ' de ustnice, Miebetje se je pa s : pogledom, ki je bil poln vseh ■ njenih skrivaj potočenih solza, ozrla doli na veliko težko po- ; stavo. Sunkoma so se odprla vrata in Keejetje je z roko na boleči strani sopihaje planila noter. Zdrznila se je, ko je zagledala tri preplašene, vanjo strmeče obraze; bržkone je mislila, da bo soba prazna, in se je hotela zopet jadrno odstraniti. Potem se je pa zrušila na prvi stol, nad kupom prtov, ki jih je zjutraj še razgubala, in je zadela z glavo ob težki likalni ročaj. Spričo njenega obupno grenkega, skoraj neslišnega ihtenja, katero so spremljali mučni stresi ja j i nežnega telesa, sta deklici za trenotek pozabili na lastno bolečino. Saartje, Koosje in Miebetje so se pomenljivo spogledale. Saj jo je ob tej uri obiskaval mladi zdravnik. Še včeraj je hodil z očetom po vrtu sem in tja in mu je, kakor je bilo vi-j deti, z vso silo prigovarjal . . . Doktor Wijsman ni odnehal v svoji zaljubljenosti, čeprav mu j je Keejetje že dovolj jasno po-i kazala, da ni preveč navdušena od njegovih pijavk in povesti o operacijah. Naposled je Koosje odložila napol dokončano umetnino in jela tiho, toplo in iskreno — kajti navzlic različnim nazorom in zbadanjem sta bili zelo navezani druga na drugo — prigovarjati ihteči, sestri. Keejetje, ki se je znala sicer zmeraj obvladovati, se je mahoma brez volje prepustila silovitemu izbruhu svojih čuvstev; po-gladila si je kodre z obraza in njene oči so obupane blodile po sobi. "Kaj naj vendar sto- rim!" je vzkliknila in krčevito vila roke. "Očeta bi nerada ža-lostila! Saj je že toliko prestal s svojim i otroki . . . toda jaz ne morem, ne morem! Trdno sem sklenila, da bom Wijs-manu, če zdajle pride, rekla da . . . Seveda računa na to . . . V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNIVE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Hočevar ki je nanagloma zaspal večno- spanje dne 7. februarja, 1943. Lansko leto je družina bila naša skupaj vsa, toda danes pa bolečina nam priha.ia iz srca; predragi odšel si Ti od nas in v miru božjem že počivaš. Žalujoči: SOPROFA, SINOVI in HČERE Cleveland, O.. 7. februarja. 1944. Blagopokojnik je dne 13. januarja nenadoma izdihnf dušo ko ga je zadela srčna kap. Star je bil G1 let, ter je bil d0* vasi Cesnica, fara Moravče, kjer zapušča več sorodnikov. V A® i se je nahajal 37 let. Njegovo truplo smo dne 17. januarja W , opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida izročili ™ zemlji na Calvary pokopališču. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše za*1'' vsem onim, ki so položili tako krasna cvetja in vence h krs'1^ J gega nam pokojnika. Vaš izraz spoštovanja nam je bil v J tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Hči Rose in soprog Nick t*' <1) bara, hči Margaret in soprog Martin ter Ronnie, Mri in MrS' C j Rieth, Mr. in Mrs. Fred Zerull ter Mr. in Mrs. Joseph Sf družini John Sustarsic in Frank Hribar, Mr. Magovac in o™ Pfc. in Mrs. Walter Pastwa, Mr. in Mrs. Thomas Vrlina, Ml* •) phine Ogrin, Friends of The Fine Wire Bundling Room, A"1' J Steel & Wire Co., First Shift Winders and Second Shift Wind !j; p Connectors, Mr. Joe Yerman, hči Frances in soprog Nick ter yj za skupni venec: Mr. in Mrs. J. Jalovec, Mr. in Mrs. S. Bi*® L in Mrs. J. Rozanc, Mr. in Mrsf J. Bizily, Mr. in Mrs. F- . j Dorothy Stojkovic, sosedom in prijateljem za skupni venec: Lautizar, John Kodunc, Mrs. Drčar, Frank Drčar, John Drč»r' Klun, Mr. in Mrs. Fink, Mr. in Mrs. John Mlaček, Mr. D. Mencin, Mrs. Milharčič in hči, Mr. in Mrs. Znidaršiči ' • VP Mrs. Schuster, Mr. in Mrs. Edward J. Kovačič, ter za skupi" ^ June B. Sedor, E. Kotnik, B. Gartroza, A. Giarda, M. Blat""1 Boys from Linsz's, ter društvu Slovenec št. 1 SDZ. I Dalje lepa hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki sf^ ^ brale za mir in pokoj duše in sicer:— Mr. in Mrs. ^ | Fink, Mrs. Milavic, Mr. in Mrs. Louis Lautizar, Albina Sf,, Mrs. Ogrin, William Bizil, Mary Bostjančič, John Svekric-Svekrič St., Mr. in Mrs. Bill Avenman, Mr. in Mrs. Frank . ft Mr. in Mrs. Klun, Mr. in Mrs. D. Mencin, Mary Novak, Mr. 0 Ed Novak, John Zibert, James F. Marinic, Mrs. Milharcic ^ f družina Bizily, Mr. in Mrs. Joseph Zorman, John Rozec, MrS'' ^ Josephine Bizil, Mr. in Mrs. F. Longar ml., Eli Sliayatovic'1^ ^ in Mrs. Frank B. Petrunič, Mr. in Mrs. F. Breskvar, Rose Sf Mr. in Mrs. Virant, Mrs. M. Kessler, hči in zet Fany in Nick> Mrs. Karl Voll, Joseph Bizil, Frances Bogolin, Buinarer Mrs. Hrastar, Frances Kovač, EleaAor Kotnik, Mrs. Erbežn'"'1 Agnes Jeric, Mrs. O'Corn, Mr. in Mrs. Al Drčar, Ann Svekr& 'j Marinko, Mrs. Drčar, Mary Markovich, Mr. in Mrs. E. J. ^"Ij?1 John Hribar, Mr. in Mrs. Louis Fink st., Mr. in Mrs. John ^ M in družina, Mr. in Mrs. Joe Simoncic, Mr. in Mrs. Zrudern»cJfc in Mrs. Skerl, Mrs. Frances Iannarelli, Mr. in Mrs. Frank "'a Mrs. F. Suhadolnik, Mrs. J. Ogrin, Mr. in Mrs. A. Brezova'''L Yartz, Mr. Glavan, Mr. in Mrs. Anton Znidarsic, Mr. in 1" ft Chudalski, Anton Golob, Frank Knez, Mr. in Mrs. Brandul3^ Skodlar, Mr. Zupančič, Mrs. Mary Krajc, Mr. in Mrs. BUI sn: Ann Giarda in Betty Gartuza, Mr. in Mrs. Mramor st., ter J Yerman in Julia Lasko. Našo zahvalo tudi izrekamo vsem, ki ste prišli pokojni^ kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter vsem, ki ste se njegovega sprevoda na mirodvor. Hvala sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno n*« polago pri pogrebu: Joseph Novak, Louis Fink, Nick Svekrtf-tin Kessler, Nick Shay, John Weisenseel in Frank Bizily. Iskrena hvala bodi izrečena Rev. Baragi za opravljene cer* , pogrebne obrede, ter pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi *V vrstno urejen pogreb in vsestransko pomoč v dneh naše bri^T Najlepša hvala članom društva Slovenec št. 1 SDZ, ka'f društva je bil pokojni član, ki so nosili krsto. Bodi vsem, ki ste nam stali na strani, nam bili v veliko P , in tolažbo, ko nas je kruta uSoda zadela, izrečena naša zahvala. Ako smo slučajno pomotoma izpustili ime katerega g simo, da nam oprostite ter se Vam enako najlepše zahvalim0' Ljubljeni soprog in dragi oče! Tako nenadoma si se od nas za vedno! še malo preje smo se skupno nahajali, se^9 zaman pričakujemo Tvojih stopinj. Tuga in žalost se je nase' j naša srca, ker dragega soproga in očeta ni več med živimi- j spavaš mirno spanje v nebeškemu kraljestvu, a med nami n vedno živi Tvoj duh. Spomin na Tvoje dobro srce bo ostal % f dokler se ne skupno snidemo tam nad zvezdami, kjer ni ne trp" ne skrbi. Počivaj v miru! ŽALUJOČI OSTALI: MARGARET BIZIL, soproga CPL. FRANK JR., PVT. AUGUST, Vfti& in JOSEPH, sinovi MARGARET, poročena KESSLER, FRA^,( poročena SHAY, ROSE, poročena ® c KRIC, in JOSEPHINE, hčere trije vnuki in več sorodnikov. Cleveland, O., 7. februarja, 1944. 1. Form W-2 furnished you by your employer showing wages received and tax withheld. 2. Form 1125 sent you by the Collector of Internal Revenue with the blank forms for 1943 showing tax reported and amount paid for 1942. 3. NAME ...................................................................................................................... 4. ADDRESS ................................................................................................................ 5. SALARY, WAGES, ETC....................................................................................... (If you have worked other places, list each) ( (3. UNION DUES ................................ OTHER EXPENSES ........*....................... 7. INTEREST ON BANK DEPOSITS .................................................................... 8. OTHER INCOME .................................................................................................. (Dividends, Annuities, Earnings of Minor Child, Alimony, etc.) f). INCOME FROM RENTAL PROPERTY ............................................................ EXPENSE OF RENTAL PROPERTY: TAXES .............................................. INTEREST ON MTC................................... REPAIRS ................................. INSURANCE ...................................... WATER BILL ...................................... DEPRECIATION: COST OF BUILDING ...................................................... COST OF LAND .................................................................................................... in. CONTRIBUTIONS: CHURCH ................ COMMUNITY FUND ................ RED CROSS ................................ OTHER CHARITIES ................................ 11. INTEREST PAID ON LOANS OR MORTGAGES ........................................ 12. TAXES PAID REAL ESTATE ......,............. AUTO LICENSE .................... AUTO USE STAMP .............................. GASOLINE TAX: NO. OF MILES .................... NO. OF GALS................. mm m m m m\ t m m m»m mmmmmm-wr-m mm -mm m m tt>Bt, m mm m mm m*mm (Issued by Ameriška Domovina) I V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Grdanc ki ga je Bog poklical k sebi in je moral zapustiti svoje drage dne 7. februarja, 1939. Dragi soprog in preljubi jeni oče, Srce, ki vedno za nas skrbelo, pet let že počivaš v grobu, našlo zaslužen je večni pokoi. bridka je žalost polnila srce, v miru božjem sladko počivaj, ko so ugasnile Tvoje mile oči. in prosi pri Bogu za nas. Žalujoči ostali: , ANNA GRDANC, soproga. HČERE in SINOVI. v Cleveland, O.. 7. februarja, 1944. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Alojzije Stirn ki je zatisnila svoje oči in se preselila v večnost 7. februarja 1943. Kako pozabit to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam■ brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. žalujoči ostali: JOSEPH, soprog; LOUIS in JOSEPH, sinova. Cleveland, O., 7. febr. 1944. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Mary Shega (i je za vedno zatisnila svoje blage oči dne 7. februarja. 1939. Pet let Te črna zemlja krije, truplo v grobu tam trohni, nam pa ie težko pri srcu. po licu solza nam drsi. Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duSa pa večno plačilo, naj vživa pri ljubem Bogu. Žalujoči: SOPROG in OTROCI. Cleveland, O.. 7. februarja, 1944. Naznanilo t zahvala Z globoko, žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorod"' prijateljem in znanccm tužno vest, da je nemila smrt posegla' koščeno roko, in iztrgala iz naše srede našega preljub'" P in nikdar pozabljenega soproga in očeta Frank Bizil / (p. d. CESARI) Ljuba deklica, midva se morava ločiti. Nobenega upanja ni, da bi se združila v zakonu, kajti volja mojega gospoda očeta , je zoper tako zvezo. Po dolgem in bridkosti polnem pogovoru, ko sem se zaman boril, da bi omehčal njegovo blagorodje in ga pripravil do drugačnega nazora, sem se uklonil njegovi volji, ker so otroci dolžni, da so pokorni svojim staršem. Vrhu lega imam brez denarne podpore zvezane roke, da bi končal svoje študije in si priboril sebe vredno mesto v družbi. Zdravstvuj, ljubljena deklica! Sprejmite to pismo kot zadnji pozdrav svojega dragega, katerega je zlomila globoka bolečina! Bodite srečni! Poiščite si drugega življenjskega tovariša, ki Vas bo vreden, in pozabi- Vam zatekajo noge? Z gumijasto elastičnimi nogavicami si bdste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. _t te drznega pevca, ki je razvnel Vaše srčece s svojo posmijo in Vašo kri s svojimi poljubi. Posveti še eno solzo njegovemu spominu, potem ga pa skušaj pozabiti. Naj Vas Gospod blagoslovi in čuva, Miebetje, in naj si pozneje, če se kdaj zopet snideva, brez bolečin ali jeze pogledava v oči. To upa in prosi iz vsega srca Vam uslužni in žalostni ' sluga David C. J. Coornvelt Sedeli sta tesno druga ob drugi pred svetlo očiščeno kuhinjsko mizo pred motovilcem v salati in jokali, dolgo in z do-brodejnimi potoki solza nad nezvestobo mož in nad bolečino zapuščene in ogoljufane ljubezni. In nobena ni pozabila objokavati poleg lastne bolesti tudi gorja svoje prijateljice. Naposled se je Miebetje zravnala, si obrisala solze v Saart-jejin modro belo kletkast predpasnik in razložila drzen, toda v vse podrobnosti izdelan načrt: da jo bo popihala, ker noče v hiši tirana, ki tepta sreče svojih otrok, ostati niti en dar dlje, kakor pa bo neobhodne potrebno. Čim ji iz Pariza odgovori njen prijatelj monsieui Michel, da bo skrivaj zapustila to hišo in kjerkoli poiskal* službo vzgojiteljice. In kaj ovira Saartje, da bi ne odpotovali Jo Van Ainniera»KulIert UPORNICE P ROMAN ODGOVORI ZA INCOME TAX Ako greste na davčni urad ali kakemu drugemu izvedencu, c!a vam izpolni polo za dohodninski davek, izrežite najprej doma ta vzorec in ga izpolnite sami doma, kolikor vam je znano. Potem ga pa vzemite s seboj in pokažite izvedencu, da bo iz tega napravil vašo dohodninsko polo. S tem boste prihranili mnogo časa sebi in uradniku, ki vam bo pomagal izpolniti davčno polo. Vsedite se doma in zapišite po vaši najboljši zmožnosti na vseh 12 vprašanj, ki so navedena tu spodaj. Važno! Točka 1 na spodnjem vzorcu pravi, da morate prinesti s seboj listino, ki kaže, koliko davka vam je odtrgal letos vaš delodajalec. Točka 2 pa pravi, da morate prinesti s seboj tudi listino, ki kaže, koliko dohodninskega davka ste plačali za leto 1942.