20. štev. V Kranju, dne 18, maja 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne In sera t i se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj «<• izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Francoska uči! Kje je dežela, katero bi bili slovenski liberalci tako slavili kot vzor napredka in svobode, kakor je Francoska? Danes pa lahko rečemo: Kje je dežela, ki bi tako očitno kazala, kam se zdrči navzdol, v propad nemoralnosti, v vrtinec ' prekucij in splošnega ljudskega nazadovanja, kakor je to v francoski republiki, koder se hoče vladati brez vere v Boga ? Izpraznile so francoske vlade župnišča in samostane in pognale njih pre-bivavce, iz šol so odpravile verouk in znamenja strahu božjega, obenem so pa prepluli deželo svobodomiselci z veri sovražnimi knjigami in podlimi časopisi. In kakšen je sad tega brezbožnega delovanja ? »Francoska gnije!" je izrekel že pred več leti pisatelj Stritar. Ta gniloba se pa dandanes kaže v vedno bolj strašnih posledicah. Mehkuž-nost je narodu razjedla mozeg, število otrok se krči, narod izumira, vojaštvo je slabotno, bolnišnice, norišnice in jetnišnice so prenapolnjene. Mladina odrašča brez prave vzgoje, ker se zakoni lahko ločijo in ista se udaja že v nežnih letih strahoviti razuzdanosti in samopašnosti. Hujska se pod praporom svobode stan proti stanu in silovito naglo se bliža trenutek, ko bodo podivjane zveri v človeški podobi planile druga nad drugo in se bo pričelo mesarsko klanje, kakršno je bilo v navadi nekdaj med starimi pogani. Krvavi bič zaslužene usode že udriha po propadlem narodu, ki je pred sto leti še hotel biti učitelj napredka in svobode tudi v naši slovenski domovini. Preplašeni so zaječali zadnji čas Francozi, ko so se .oglasili s silovito predrznostjo v sredi velikega mesta Pariza avtomobilski apaši. Ti siloviti roparji, organizirani v posebni družbi, so uprizorili živo sliko modernega napredka in dokazali, kakšen sad donaša kultura brez Boga. To pa ni bil samo osamljen pojav, vse to je začetek velike krvave igre, kajti vsa Francoska je pre-mrežena z anarhističnimi idejami. Zaplesali bodo v kratkem anarhisti s kapitalisti, ki — neoziraje se na krščansko pravičnost — brezvestno izsesavajo ljudstvo. Vlada v toli hvalisani republiki ne more več zadržavati krvi žejnih bestij, preslaba je, ker je v ljudstvu uničen in poteptan strah pred Bogom — maščevavcem pregreh, oni strah, ki edini more brzdati človeške strasti. Sekira je tedaj nastavljena na drevo! Na Francoskem sta dve vrsti ljudi j, ki hočeta razdreti človeško družbo. Sovražni sta si te dve stranki, ker se ločita med seboj v sredstvu za dosego cilja. Cilj pa imata skupen, namreč brez-vladje in splošni rop. Prvi so socijalni demokrati, ki pravijo, da delajo po dostojni poti za socijalno in gospodarsko povzdigo delavca. Ti namenoma pripravljajo le polagoma pot za socijalno revolucijo. S stavkami, z napravo raznih zmešnjav, z razdiranjem državne avtoritete in odrekanjem vojaštva si pripravljajo polje za svoje bodoče delo potom dobrih in nedolžnih strokovnih organizacij. Anarhisti pa nastopajo javno za odpravo parlamenta in za zrušitev vsake državne uprave. Njihova domovina je trebuh, njihovi ideali revolverji in bombe. Ta podivjanost ljudstva pa nima korenin samo v socijalni bedi, ampak veliko bolj še v pomanjkanju etičnih čustev, v splošni posurove-losti srca, izvirajoči iz modernega paganizma. Zato med francoskimi anarhisti niso samo pro-letarci, ki bi se vlekli za kruh, ampak tudi milijonarji. Tu so Bonnotovci in Fromentinci skupaj zbrani v enem „rdečem gnezdu". Milijonar Fro-mentin je zverinskim roparjem v Parizu doslej dajal navodila in stanovanje. Ta Fromentin, prijatelj zloglasnega Ferrerja, katerega so zaradi raznih lopovstev usmrtili na Španskem, se je s posebnimi brošurami potegoval za nedolžnost Ferrerjevo. V koloniji svojega .rdečega gnezda", kjer so se bile zbrale najhujše moške in ženske propalice, je pa praktično izvajal Ferrerjeve nauke. Še celo „Slov. Narod" je zadnjo soboto opisal ta brlog anarhistov tako-le: »Moški in ženske so živeli tam v proc linheznj. Fromentin je bi med njimi nekak apostol, ki je razširjeval nauke .svobodnega življenja'. Fromentin je bil prijatelj Ferrerjev." Francoska uči! Silno žalosten je ta nauk, pač pa je koristen, ker je svariven za nas. Propad človeške družbe na Francoskem nam kaže, po kateri poti Slovenci nikar ne hodimo, če se no-čemo ugonobiti. Vsi kriki slovenskih svobodo-miselcev o napredku in kulturi po francoskem vzorcu so le puhle fraze, so zapeljive veše, ki vodijo v propad. Le krščanska misel je solnce sreče, miru in blagostanja. Politika v cerkvi. Ali gre politika v cerkev ali ne? Mi pravimo, da politika ne gre v cerkev, in velikanska večina slovenske duhovščine se tudi drži tega, da v cerkvi ne politizira, to je, da na prižnico ne spravlja nikdar zadev, ki so strogo politične, in če je le mogoče, tudi ne zadev, ki so versko politične. Pač pa vsa razumna slovenska duhovščina nastopa v cerkvenih govorih proti pohujšljivcem ljudstva, proti krivim in brezverskim naukom in proti tistim, ki take veri sovražne nauke razširjajo z govori in časopisi. Ako katoliška duhovščina tako nastopa v cerkvi, izvršuje le ukaz Kristusov. Če liberalno časnikarstvo, kakor n. pr. »Slov. Narod", dandanes kriči, da se v božjih hramih nič več ne glasi sveto blagovestje, ampak so samo bojni politični govori, tedaj je to nesramna laž in odurna hinavščina! To pišejo ljudje, ki tudi k maši več ne hodijo, ki jim je vse politično, kar je s cerkvijo v zvezi, ki jim že beseda cerkev PObLISTEK Ljubo Mrak: Pred Krlžanlm. Bližala se je noč in po cerkvi je postajalo temačno. Pred glavnim altarjera je trepetala večna luč, skrivnostno migljala in vabila . . . Visoko pobarvana okna so bila zasopla in zamrznjena. Zunaj je naletaval sneg počasi in tiho. Ob steni pri stranskem altarju stoji velik križ. Kristovo lice je bledo, resno in žalostno. Vstopil je v cerkev človek. Bil je velik, napol razdrapan, težko je hodil. Njegove sive oči so bile motne, v lica sta mu začrtali otožnost in bolezen svoje poteze. Pokleknil je pred Krista. Sklonila se mu je zmučena glava na noge Rešenikove, solzne oči so jih zmočile. Milo in tiho je začel tožiti: »O, Kriste, odpusti! Ljubezen mi je vzela veselje do življenja. Ker sem oropan sreče, sem postal izgubljenec. Prijatelj je izrabil mojo prijaznost in mi je vzel njo, ki mi je bila najdražja. Kakor razbojniki so padli vsi na-me, da so mi ubili dušo. — Znamenje jim je dal on. — Obrekljiva beseda iz njegovih ust mi je vzela poštenje. O, Kriste, tudi Tebe je izdal Iškarjot, toda Ti si mu odpustil. Ah, ali jaz? Zdaj mu odpuščam ob tej pozni uri spoznanja, odpusti tudi Ti meni in njemu! Odpusti mi samotnemu brezdomovincu in ozri se name milostno!" Dvignil je mož glavo. Krist je visel pred njim tih in mrtev. Še bledejše je postalo v pol-temi njegovo lice, še žalostnejše. »O, Kriste, odpusti!" Zadnji žarek solnca je za hip prodrl oblake in zažarel v cerkvi. Zginila je črna senca. Telo Kristovo je zablestelo. Njegove okrvavljene noge, namočene s solzami tujca, so bile kakor dve rosni liliji pod žarečim solncem. »O, Kriste, odpusti! Veliko sem zagrešil. Umoril sem mater. Z žalostjo sem ji zastrupljal srce, z razuzdanostjo sem ji je ubijal. Zagrešili so drugi na meni, a jaz na njej, najboljši, najljubeznivejši materi. Ljubezen do ideala mi je že prinesla razočaranje, a razočaranje je rodilo greh. Zakaj se nisem povrnil k Tebi v tistih urah ?! Čista je bila moja ljubezen kakor deviška roža, in nisem ljubil strasti, ne lepote svojega ideala, ljubil sem njeno dušo. Ljubil sem jo, globoko in krasno dušo, želeč, da bi tudi ona ljubila mene v Tebi. Globoka je bila tista duša, kakor izvir studenca v sredini gore, in zato je nisem mogel iztrgati iz sebe, nisem je mogel pozabiti. Sanjal sem o popolnosti dveh duš, a vzeli so mi sanje in napojili me z žolčem. »O, Kriste, odpusti!" Solnčna luč je, kakor v zlati glorijoli, vzble-stela krog glave Rešenika, njegovo lice se je razjasnilo. In bral je na njem odpuščanje trudni romar. Potolažena je bila vedno bolj njegova duša. Klečal je pred Križanim do pozne ure. Drugo jutro so našli pred cerkvenimi vrati klečečega tujca zmrznjenega. Naslonjen na široke podboje, se je smehljal mirno, udano. — Na njegovem licu pa je blestela zmrznjena — zadnja solza . . . Konec Janko Bajde: Grajski lovec. Kar prijezdi v naglem diru valpet. Na potu ga je srečal sel, ki mu je naznanil, da je vse zopet mirno in da ne potrebujejo pomoči; odtod njegov nenadni povratek. Graščaka so našli mrtvega v mlaki krvi pred njegovim stanovanjem. Ta m ara se je vrnila in milo plakala. Ukazala je očeta omiti, preobleči in položiti ga v viteški dvorani na mrtvaški oder. Še isti dan so pričeli prihajati sosednji graščaki, ki so privedli s seboj mnogoštevilne čete hlapcev. Gorje ti, kmet, gorje! Bridko boš moral občutiti posledice svojega ravnanja. Zakaj pa ne ubogaš onib, ki imajo moč in ž njo tudi pravico ? Tolike množice plemenitašev in oboroženih hlapcev še ni videlo gamberško zidovje, toliko hrupa in vrišča še ni bilo na njegovem dvorišču, odkar stoji grad. Sijajen je bil graščakov pogreb. Ponosno so stepali za krsto nališpani plemenitniki. Ko pa so izročili njegovo truplo materi zemlji, je le Tarnam resnično žalovala. Po pogrebu je bila hrupna pogrebščina. Ob bogato obloženih mizah so sedeli graščaki, pili iz velikih majolik ter napivali spominu pokojnika. Na dvorišču pa se je gostila družina in hlapci. Njim ni bil v mislih graščak, pozabili so napravi v srcu gnjev in nasprotstvo. Ko tedaj kakšen duhovnik le samo svari pred branjem veri sovražnih listov, so že liberalci pokoncu in kriče: »Glejte, politiko meša med vero I" Menijo namreč, da najgrši klafač sme govoriti in pisati zoper cerkev, kar se mu ljubi, duhovnik pa mora k vsemu molčati, kajti on je dolžan oznanjevati le »ljubezen do bližnjega". V tem smislu je bevskal dne 4. t. m. »Slovenski Narod" zoper ljubljanskega škofa, daje on »doslej vedno, kadar je stopil na prižnico, ali če je izpregovoril besedo v pastirskem listu na svoje ovčice, vedno le vihtel meč in klical na sveto vojno proti političnim nasprotnikom, da je on, naslednik apostolov, ozna-njevavec vere, miru in ljubezni, izgnal iz cerkva besedo božjo in napravil iz hramov Gospodovih jame razbojniške". Da je to liberalno predbacivanje gorostasno pretirano, o tem ne govorimo, kajti to lopovsko nesramnost ob ojajo lahko vsi, ki so že večkrat slišali prek" .sne govore premil. g. knezoškofa. Danes noj samo omenimo, kakšna bi morala biti politika v cerkvi, da bi bila nasprotnikom cerkve všeč! Kdeča „Zarja", ki večkrat godrnja zoper politiziranje kranjskih uarroVrrer v cerkvah, je dne 13. t. m. prinesla tole poročilo: »Protestantovska cerkvena oblast v Schaffhausenu se nič ne izpod-tika nad uporabo cerkve sv. Ivana za praznovanje prvega majnika. Klopi, ki so običajno namenjene vernim bogaboječim kristjanom, so na prvega majnika zasedli socialisti. Govori so se vršili raz lečo, na koru pa so bili zbrani pevci. Vihrale so tudi rdeče zastave v notranjosti cerkve. Vkljub temu se ni s tem prav nič oskrunila cerkev in niti podrla se ni." Tako tedaj! Rdeče zastave smejo v cerkev, samo blagoslovljene ne smejo biti. Na leči naj imajo škofje in duhovniki, ki so od Kristusa postavljeni, da uče — ključavnico na ustih, da ne zinejo besedice o veri sovražnih naukih, sovražniki cerkve naj se pa zbirajo na svetem kraju in naj ondi uganjajo najnesramnejše politične orgije — potem se cerkev ne bo oskrunila. V cerkev tedaj gre politika, samo ne krščanska, ampak framasoaska! Ali ni to krvava ironija? Ali ni tedaj res, da le brezverski baraboni hočejo napraviti iz hiše Gospodove jamo razbojniško? Verski propad Slovencev v Ameriki. Ker smo v našem listu enkrat omenili, da so Slovenci, ki se preselijo v Ameriko, v verskem oziru v nevarnosti, se je oglasilo dne 3. t. m. Brcetovo glasilo, ki našo trditev še več kot potrjuje. »Glas Svobode" namreč piše: „Le jamraj, »Gorenjec", in javkaj v črni deželi, mi se te ne bojimo! Večina Slovencev, ki pridejo iz Amerike, je za Vas izgubljenih, ne gredo več v cerkev, ne k spovedi. Tu ne molimo nič, kaj je maša, spoved i. t. d., to nam je nepoznano; meso je dišalo na veliki petek kot v nedeljo enako dobro. Pri vsem tem brezverskem življenju se počutimo prav dobro. Grehi nas ne skrbe in ne teže; bog nas ima gotovo prav rad in lepo po očetovsko za nas skrbi. Mi tukaj razumemo boga častiti, vaš kmet tam na Kranjskem pa hodi s »cekarjem" za bogom, v veliki vročini prosi in moli, pa vse nič ne pomaga". . . Tudi pogan se ne drzne tako nesramno norčevati se iz vere in Boga, kakor ta poživinjeni amerikanski bogo-skrunec. To je res glas rdečih iz pekla! Da se pa slovenskim bogotajcem v Ameriki ne godi prav preveč dobro, pa omenjeni list v isti številki sam potrjuje tako-le: »Kar se tiče delavskih razmer, so tako slabe, da se komaj zasluži za vsakdanje življenske potrebe... Slovenski delavec, prišel si iz stare domovine s trebuhom za kruhom, da bi si pripravil boljšo bodočnost, toda prodal si se kapitalistu takisto, kot proda gospodar vola mesarju! In ti delaš dan za dnem kakor tovorna živina, a vprašam te: kaj ti ostaja druzega, kot krvavi žulji ?" —• Neumen je tedaj Gorenjec, če gre v Ameriko: tam izgubi vero, da postane kakor vol, in se mora prodati za vola, če hoče živeti. Na Gorenjskem je pa kmet sam svoj gospod, in delavec, če le zna lopato sukati, lahko živi; če pa kaj več zna, n. pr. dobro krte loviti, pa zasluži že po 4 do 5 kron na dan. Gorenjci, bodite tedaj pametni in nikar ne hodite čez lužo; tam ni dobro za telo, še manj pa za dušo! Gospodarski del. Kdaj in kako |e prositi za odpis zemljiškega davka? Zemljiški davek je odmerjen po čistem katastrskem donosu, in če se zaradi kake prirodne uime, t. j. nesreče, ki jo kmetovavec sam ni zakrivil, pridelek znatno zmanjša, oziroma se deloma ali popolnoma izgubi, je naravna posledica, da kmetovavec ne more plačati vsega zemljiškega davka, ker ni imel tistega dohodka, ki je podlaga za odmerjenje zemljiškega davka. V tem slučaju se zemljiški davek ves ali deloma odpiše po državnem zakonu z dne 12. julija 1. 1896, a le s pogojem, da se poškodba na zemljiščih pravočasno prijavi pristojni oblasti in se obenem prosi za odpis davka. Ker se naši kmetovavci malokdaj brigajo za določila tega zakona, zato dostikrat po nepotrebnem plačajo precej znatne vsote zemljiškega davka, dasi jim je bil velik del pridelka brez njihove krivde uničen po raznih uimah. Tudi letos se bo, kakor vsako leto. semtertja pripetila na zemljiščih kaka nesreča, in zato že sedaj kmetovavce vnovič opozarjamo na koristi, ki jim jih nudi ta zakon. Komaj se je letošnjo pomlad narava vzbudila, smo že imeli hudo uimo, in sicer slano, ki je zlasti po Dolenjskem prizadela veliko škodo. Dolenjski vinogradniki imajo pravico zahtevati odpis zemljiškega davka od svojih vinogradov. V teku leta se nam je pa še marsikaterih drugih uim bati; toča nam prav gotovo ne bo prizanesla in zlasti se je bati velikih poškodeb po ogreih. Pri kmetijah nastane pravica do odpisa zemljiškega davka, če je bil na majhnih parcelah, ki merijo do 4 ha, uničen vsaj četrti del pri-rodnega donosa vsled poškodbe po toči, vodi, ognju, miših ali pa trtni uši. Pri večjih posestvih nastane ta pravica, če je bil pridelek vsaj na 1 ha poškodovan. Vsled poškodbe po suši, moči, po-zebi (slani), škodljivih mrčesih in škodljivih glivah pa pristaja pravica do odpisa zemljiškega davka, če znaša poškodba vsaj četrtino prirodnega donosa vseh parcel, ki leže v eniinisti davčni občini. Vsako poškodbo na prirodnem donosu, ki se zanjo more prositi odpis davka, mora posestnik poškodovane parcele ali njegov pooblaščenec — da ne izgubi pravice do odpisa davka — v osmih dnevih potem, ko je zapazil škodo, naznaniti davčnemu oblastvu prve stopnje (okrajnemu glavarstvu, davkariji ali davčni okrajni komisiji). Zt > pooblaščenca lastnika poškodovane parcele sr t štejejo : zakonski drug, varuhi, zakupniki p Ji užitniki zemljišč, pooblaščeni kmetijski uradrtiki in pa župani občin. / Poškodbo, ki se zaradi nje prosi odpis zemljiškega davka, more torej vsak zase, ali po swvojem pooblaščencu naznaniti; more jo pa naznaniti tudi več zemljiških posestnikov skupaj, hi naznanilo vsi podpišejo, ali pa jo more naznaniti župan za vso občino. Ker so vse take poškodbe manj ali več v celi občini, zato je najbolje župana naprositi, da poškodbo naznani; vendar priporočamo zadevo zasledovati, in, če župan svoje dolžnosti ne stori, naj vsak izase ali vsi prizadeti skupaj vlože naznanilo. Naznanilo škode in druge vloge, ki se tega tičejo, so kolka proste. .Kmetovalec*. DOPISI. Šenčur pri Kranju. Zadnjo nedeljo se je ustanovila pri gostilničarju Gašperlinu v Šenčurju podružnica „Ciril-Metodove družbe". Ustanavljat jo je prišel Ante Beg, bivši urednik »Slov. Naroda", v spremstvu učitelja Luznarja s Premsko-vega. Baje so bili udeležniki zelo potrti, ker Premskovljani niso pripeljali »župnika" Brceta, kakor so bili prej obljubili. »Prišlo je toliko zavednih mož in mladeničev, da je bilo Gašperlinovo dvorišče napolnjeno," pravi dopisnik v »Slovenskem Narodu". Storili bi udeležnikom krivico, ako bi rekli, da jih je bilo nad 40 glav. Oh, ko bi bili to sami Šenčurjani, potem bi bil sklicatelj, Nešenčurjan, lahko zadovoljen. Zbobnali so pač skupaj vse liberalce cele okolice. S Premskovega ga lahko. Menili so se hlapci le o bodočem pohodu nad kmete. Upornikom je upadel pogum, ko so videli priprave na gradu. Protiviti se toliki premoči, se jim je zdelo skoro blazno. Ugibali so, kaj jim je storiti. Naj li puste starčke, žene in otroke milosti in nemilosti surovih hlapcev, sami pa naj pobegnejo in se skrivajo po gozdih toliko časa, da se zadeva pozabi ? Ne, to bi ne bilo možato! Boriti se hočejo za življenje in smrt! V tem jih potrdi tudi Gregor, ki se je sam splazil pod grad, da bi ga opazoval. Nenadoma se je povrnil in jim velel z nekako osornim glasom: »Pripravite se na boj! Nič ne smemo ugibati, kaj nam je storiti. Zmagati ali umreti, to je naša usoda! Pustiti ne smemo, da bi trpeli nedolžni; sami smo se uprli, sami bomo nosili tudi posledice. Ti, Matevž, se z enim tovaršem odpraviš jutri zjutraj še pred svitom pod grad, da nam pravočasno naznaniš, kdaj se dvigne posadka. Kakor domnevam, udarijo najprej proti Zabrezniku, da ga izpokore prvega zato, ker sem jaz tam doma. Jaz jim pa tudi hočem pokazati, da se jih ne bojimo prav nič, dasi jih je nad polovico več kakor nas! Zberemo se v gozdu pod Zabreznikom. Pot je tamkaj strma in globoko zajedena. Na obeh straneh je gosto bukovje, ki nam bo dobro služilo. Merite dobro! Vsaka puščica mora zadeti! Ko vam pa zmanjka teh — potem v roko meč! Vsak poizkušaj podreti sovražnikovo sredino. Če zmagamo, potem je dobljeno vse, potem se nam ni bati ničesar. Ako pa podležemo, potem se, kdor noče umreti, poizkušaj rešiti sam. Odhitite po stezah, ki so večinoma znane le vam, v sosednje pokrajine, ker milosti se vam ni potreba nadejati nikake! Zame se ne brigajte I Če zmagamo in ostanem živ, bom v vaši sredini, ako ne — padem na bojišču. Odpočijte se zdaj! Saj je morda to poslednja noč, ko se vam še nudi ta prilika! Zjutraj ob svitu bodite na določenem mestu!" Počasnih korakov se je izgubil Gregor med drevjem. Komaj je pričela drugo jutro zarja rdečiti nebo, že so bili zbrani uporniki polnoštevilno v zasedi. Gregor jih je razpostavil ter vsakemu posebej odkazal prostor. Med prvimi v vrsti je bil tudi sam. Nestrpno so pričakovali Matevžev prihod. Solnce je stalo že za moža visoko na nebu, ko prisopiha ta s svojim tovaršem. »Še pet minut in tukaj bodo!" zakliče ves razgret od hitre hoje. Pet minut — kratka doba, le trenutek, če človek pomisli na minulost; pet minut — polovica večnosti za naše upornike, ki so s strahom in upom pričakovali svojega sovražnika. Mišice so se napele, oko je srepo zrlo na pot, po kateri mora priti, desnica je nehote posegla po loku in puščici. .. Napeto uho je za-čulo oddaljen, nejasen hrup. Še par trenutkov, potern pa se prične krvavi ples. Prikazali so se prvi oboroženci. Brezskrbno so se približevali upornikom; še na mar jim ni prišlo, da bi se kdo drznil postaviti se jim v bran. Oko je zažarelo Gregorju, dvignil je lok, napel tetivo, pomeril in sikaje je rezala puščica zrak ter se zadrla globoko v vrat prvega hlapca, ki se je smrtno zadet zgrudil na tla. To je bilo znamenje za splošen napad. Sprva so bili hlapci zmedeni po nepričakovanem napadu, njihove vrste so prišle v nered — a kmalu so jih rogovi uredili. Pričel se je boj, ne boj — mesarsko klanje. Uporniki so dobro vedeli, kaj jih čaka; hlapci pa, ki so izprevideli, da se gre za njihove kože, tudi niso držali rok križem. Na obeh straneh so se borili kakor levi. Culo se je le sikanje puščic, udarci mečev ter stokanje in hropenje ranjencev in umirajočih. Boj je divjal ljuteje in ljuteje. Vedno več mrtvecev je pokrivalo tla. Čuda hrabrosti je do-prinašal Gregor. Kamorkoli je zadel njegov meč, je nastala vrzel. Prestrašeni so se jeli umikati najemniki pred njim. Ko uporniki to vidijo, prešine jim srca nov pogum, S podvojeno močjo udarijo po sovražniku, ki se začne umikati in naposled pobegne z bojišča. Zmage pijani dero uporniki za begunci. Tu se prikaže na svojem vrancu Tamara. Vzdignjene desnice se pobesijo, ko jih nagovori s svojim srebrno-čistim glasom: „Možje, dovolj naj bo prelivanja krvi! Zagotavljam vas, da se vam ne skrivi las, če se mirno povrnete na svoje domove! Znano vam je, da sem odslej vaša graščakinja. Ravnati hočem z vami pravično in prizanesljivo! Podrobneje o tem se pogovorim z vašim glavarjem." priloga »Gorenjcu" štev. 20 Ig 1.1912. se jih je pripeljalo na »tajselnu" okrog 20 po številu, med njimi oče Gale. Od Šenčurjanov se je udeležilo shoda samo par »naprednih* mož in pa nekaj »vzglednih" fantalinov. Ti bodo najbrže podružnico podnevi in ponoči .gor držali". Vsa čast zavednim šenčurskim možem ki niso šli na liman.ee ! Dobro vedo, knm pes taco mol'. Pod pokrovihjl|?tvom slovanskih apostolov bi nekateri radi postavili v Šenčuriu temelj liberalizmu. Pa se zelo motijo! Neverno res, Čemu se Štuli v Šenčur učitelj Luznar. Šenčurjani ga ne kličemo, ker ga ne potrebujemo. Imamo sami ljudi, k" nas bodre za slovanstvo, pa tudi za verstvo, bolje kakor zna on. Bodi še cfmenjeno, da se uč teljstvo v Šenčurju ustanovitve meto-darske podružnice ni udeležilo. Gotovo jih bo kdo radi tega bolj od strani gledal, pa nič ne de. Smolo so pa imeli premskovski romarji nazaj grede. Lokarjev šareč se je namreč splašil, ker »e bil v Šenčurju od naprednih govorov postal preveč nervozen, in je kar na celem vse skupaj prekucnil. Lokar, ki je bil bolj lahek, je daleč odskočil in je po neki njivi brazde meril, Luznar in Beg sta po Čičnila bolj pri vozu dol. Hudega ravno ni bilo nič, ker so se vsi pobrali. Samo to se je Lokarju za malo zdelo, da bi njegov konj, kadar gospode vozi. ravne ceste ne videl. Pa še kako imenitne gospode je vozil! „Ta kosmati" iz Ljubljane toliko ve o svetnikih, da bi bil že kmalu dober za »fajmoštra" na Premsko-vem, Luznar pa tudi. Iz Strahinja se nam poroča, da so tam začeli zadnje čase prav pridno delovati tatovi. Najbolj so jim všeč kokoši. Pred kratkim sta bili ukradeni neki gostji dve kokoši. Par dni za tem so prišli tatovi obiskat premožnega gospodarja. Ker pa druge kuretine niso mogli najti, so se zadovoljili kar s kokljo. Zadnji petek zvečer pa so vlomili na dveh krajih. Krojaču Pečelinu so odnesli iz zaklenjene kleti dve kokoši. Še istega večera pa sta dva tatova z gnojnimi vilami snela vrata kajžarja Bevca. Šla sta z lučko v roki v shrambo, kjer so spali otroci. Povpraševala sta iih, kje imajo spravljeno meso. slanino in drugo. Ker jima otroci niso vedeli povedati, sta poiskala sama in odnesla precej ješprena, več kilogramov kave in sladkorja, katerega je bila gospodinja p.va pogajanja za mir. Med poljskimi poslanci je nastal spor. Izstopili so nekateri poslanci iz VsepoljsTce stranke in iz skupnega kluba. V Lvovu so bile dne 11. t. m. demonstracije zaradi sklepa <\ume, da naj se loči h^lmski okraj od Rusko Poljske. Demonstrantje, večinoma viso-košolci, so šli nad ruski konzulat, toda policija jih je ustavila. Začeli so dijaki metati kamenje in so ranili 23 stražnikov. Srbija. Finančni minister Protic in vojni minister Stepanovič sta podala demisijo. V Italiji delavcem primanjkuje dela, ker veliko trpi zaradi vojske industrija. V Milanu je 30 000 delavcev brez posla. Ženska volivna pravica je bila v državni zbornici v Rimu odklonjena z 218. proti 47. glasovom. Proti dvoboju je bila razprava v nemškem državnem zboru. Vojni minister je dvoboj še zagovarjal. Državni zbor je pa sklenil, da se častnik, ki odklanja dvoboj, ne sme odpustiti iz armade Katoliški poslanec GrOber je zahteval, da naj cesar dvoboj prepove. V pruskem deželnem zboru je bil s 319. proti 8 glasovom zavrnjen ugovor poslanca Bor-harda glede njegovega izključenja iz zbornice. Danski kralj Friderik je dne 14. t m. umrl v Hamburgu. Ko se je izprehajal po ulici, ga je zadel mrtvoud in šele v bolnici, kamor so umirajočega t renesli, so spoznali, da je ta mož kralj Danske. Star je bil 68 let. Na Danskem je bil za kralja proglašen prestolonaslednik Kristijan. V Belgiji je parlament razpuščen in za dan 2. junija so razpisane nove volitve. Kaže se da bo hud boj, ker so se tudi v Belgiji združili liberalci in socijalni demokratje proti katoličanom. Ljudske šole v Belgiji so bile nekdaj komunalne. Ljudje so pa prišli do prepričanja, da so verske ali samostanske šole veliko boljše, ker so učne moči cenejše in uspehi sijajnejši. V Belgiji zato narašča število duhovnikov in nun, ker se jih vedno več uporablja k't učne moči na ljudskih šolah. Ker nasprotniki katoličanov spoznavajo, da izgubljajo v šolah tla, postajajo divji in b<«sni proti duhovnikom in samostanom Na Francoskem so se dovršile občinske volitve. Socijahsti so izgubili pri njih v dveh mestih večino, naprednjaki v 7. mestih. Napredovali so katoličani in republikanci. Katoličani so si priborili na novo večino v občinskem svetu v mestu Marseille in Bordeaux. Angleška hoče še pomnožiti vojno bro-dovje m glede rezervistov tako urediti, da bi bilo 33 vojnih ladij malo ur po napovedi vojske pripravljenih za boj. Angleži so stari kramarji. Zveze sklepajo, kakor jtm kaže, včasih tudi s takimi, ki so si med seboj nasprotni Tako so zdaj baje Angleži sklenili zvezo po eni strani s Turčijo v obrambo njene celokupnosti, na drugi strani pa z Italijo, kateri so dovolili, da naj zasede male turške otoke. Upor Arnavtov. Okoli 2000 Arnavtov, ki so se uprli proti Turkom, stoji na višinah blizu Djakova Ulerni so jih hoteli pomiriti, pa niso nič opravili. V Dardanelah so odstranjene mine in pot za ladje je prosta. Italijansko-turška vojska. Turški ministrski svet je sklenil, da se bodo pognali iz Carigrada vsi Italijani, ako se bo italijansko brodovje polastilo kakega otoka v Arhipelu. Italijani pa jemljejo male otoke v Egejskem morju s svojim bro-dovjem kar po vrsti. Dne 13. t. m. je ladja »Napoli" zasedla otok Ptscopi, ladja »Pisa" otok Kalimnos, ladja ,San Marco" otok »Leros" in ladja »Al-mafi" otok »Patmos". Posadke teh otokov so se morale udati. Turški uradniki so bili vjeti in odpeljani Med ujetniki sta 3 kajmakami (veliki vezirji) in 4 mudirji (okrajni načelniki). V Solunu so že začeli Turki iztiravati italijanske podložnike, med katerimi ie bil tudi zastopnik zavarovavnice Assicurationi Generali iz Trsta. Potrjuje se, da je bil ujet arhipelski vali Labi Bej, ko je hotel priti na otok Rodos. Vojska v zraku. Ker so si Italijani pripravili celo brodovje zrakoplovov in so kralj in po- Dober tek! Imamo zdrav želodec in nas ne tišči v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Eellerjeve odvajajoče Ralibarbera krogljice z znamko EIsakrogljice. Povemo Vam iz lastne izkušnje, poizkusite jih tudi Vi. uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 264 (Hrvatsko). IV 148—12 sarnezna mesta za to veliko žrtvovali, se je ganila tudi Turčija. Zadnji čas se vežbajo pri Carigradu turški vojaki v zrakoplovstvu pod vodstvom angleških in francoskih letavcev. V kratkem utegnemo dobiti poročilo, da je bila bitka med Turki in Italijani v zraku. Novičar. Liberalci in Nemci. Na papirju so liberalni Slovenci silno narodni in radikalni, Nemce bi najraje potopili v žlici vode. Vse kaj drugega je pa v resnici. Kjer jim kaže, se združijo z Nemci proti katoliškim Slovencem. Tako na Koroškem, Štajerskem in tudi na Kranjskem. Zadnje volitve v razne zastope so to zopet dokazale. Pri volitvi predsedstva v trgovsko in obrtno zbornico so volili liberalci z Nemci podpredsednika Pammerja. Pri zadnji deželhozborski volitvi na Belokranjskem so se združili z nemškimi Kočevarji proti slovenskemu kandidatu Dermastiji. V razne občinske zastope so volili tudi, kjer jim je kazalo, Nemca. Ko se deželni odbor pripravlja, da se pri-dol? vodne muči za naše srednje stanove in za kmeta, pemagajo liberalci zopet nemški industriji in zabavljajo nad deželnim odborom kamor pridejo. Enakih zgledov bi navedli lahko Se več. Taki narodnjaki so liberalci, zato se S. L. S. ne more in ne sme družiti ž njimi. Ovaduštva v Ljubljani. V Ljubljani se imajo prav iletno. Leta in leta so že liberalci ovajali pristaše S. L. S. in ječo zahtevali za vsak malenkostni prestopek. Le pod ključ ž njimi! Zadnji čas so pa le cmokali veselja, da bo g. Kregar jedel ričet. Kar dočakati niso več mogli. Ribnikarjevo glasilo se je v tem posebno odlikovalo. Sedaj, ko je deželni odbornik dr. Lampe izročil materijal o Ribnikarjevi zadevi c. kr. državnemu pravdništvu, pa liberalci kar besne in hočejo nad dr. Lampetom izprazniti vse posode svojih psovk. Še celo .Zarji" je bilo to preveč in je rekla: »Kaj se boste liberalci repenčili, saj vi niste nič boljši, kajti pii zadnji občinski volitvi v Spodnji Šiški ste ovadili nekega socijalnega demokrata, ki je bil pri vojakih, pa se je preoblekel in prišel volit." To je zopet zbodlo »Slov. Narod", ki je takole odgovoril: »Da bo pa svet zvedel, da so socijalni demokrati ravno taki mojstri v denunciranju in ovaduštvu in prav taki patentirani lažniki, naj omenimo, da so sccijalni demokrati poslali pred tremi leti v »Narodni dom", ko je bila tam veselica, svojega špijona, ki je potem napravil ovadbo, da se je na tej veselici klicalo: »Živela Srbija !" in da so se govorili vele-izdajniški govori. Ta špijon in ovaduh je danes v vodstvu socijalno- demokrališke stranke. Če bi »Zarja" imela nekoliko daljši spomin kot je njen obstoj, bi morala priti do zaključka, da s lakim žaltavim maslom na glavi ni dobro hoditi na vroče solnce." Ženske shode so napravili zadnjo nedeljo socijalni demokratje po vseh večjih mestih Avstrije. V Ljubljani so liberalci za ta shod odstopili »Narodni dom". RdeČkarji niso narodni in za zgradbo »Narodnega doma" v Ljubljani tudi niso plačali nobenega lička, pa ker so dediči narodnjakov, jim že pristoja tisto mesto, kakor narodnim damam. Ker so ženice rdečkarjev še manj zmožne za zborovanje, kakor narodne dame, zato so prihiteli na shod tudi sodrugi. Imeli so besedo Petrič, Kocmur, E. Kristan in njih boljše polovice, ki so trdile, da se hočejo opirati na so-iruge v boju zoper kuhovuico. Bivša kokrska učiteljica, Alojzija Štebi, kateri se ni več ljubilo poučevati otroke in je šla rajši za urednico k .Zarji", je rekla, da je ženski razum že toliko zrel, da zna zračunati, kako mora preživeti mnogoštevilno družino z 2 K na dan, in je zahtevala za ženske aktivno in pasivno vol. pravico za drž. zbor, deželni zbor, za občinske zastope, in da smejo pristopati k političnim društvom. V Kokri, kjer je doslej Štebi poučevala, se kaže že velik uspeh, tako da že več bivših njenih gojenk kandidira za županski stolec, samo — brati še ne znajo. Kocmur je tolažil zborovavke, da naj se nikar ne bojijo klerikalnih žensk, ker se bo že našla prava pot, ako bi jim skočile v lase. E. Kristan je pa rdečim ženskam zatolkel v glavo, da naj tercijalkam (najbrže je mislil nune) nikar ne dajo svojih otrok v vzgojo, da jih ne izpridijo. V tem slučaju bi bilo bolje, da bi žene sploh ne rodile. Ta klobasa je bila še rdečim ženskam malo predebela in sram jih je bilo, da so prišle na shod. Ta shod je bil sicer popolnoma brez pomena, ker se ženske težko dajo tako pokvariti, da bi sprejele brezverski rdeči evangelij, dokazuje nam pa, da bo treba za poštene kiščanske ženske napraviti kmalu organizacijo, da ne bo prepozno. Socijalni demokratje in ženstvo. V zadnjem času so po naročilu dunajskega socialnode-mokraškega vodstva pričeli tudi slovenski sodrugi agitacijo pri ženskah. Dvomimo, da bi se jim posrečil kak vspeh med našim vernim ženstvom. Verna, krščanska žena, pa naj si bo mati a'i samica, ne more nikdar pripadati rdeči stranki. Ali naj se mar priklopi ženska brezverski socialni demokraciji, ki hoče po razporoki ženo pahniti v najhujše gorje in bedo, ki oznanjuje prosto ljubezen, ki trdi, da nimajo starši nobene pravice do svojih otrok, da so ti skupna last i t. d. Na take limanice ne bo sedla slovenska žena in naj jo vabijo še tako zgovorni jezički raznih Štebijev in Kristanovih Ad. — Slovenska žena ima svoj prostor edinole v krščanski stranki. Medsebojna ljubezen rdečkarjev. V Brnu na Moravskem se bodo vršile v kratkem volitve v bolniško blagajno. Rdečkarjem posebno diše bolniške blagajne, pri katerih razni tajniki vlečejo prav mastne plače na škodo delavcev-trpinov. Hud boj se je tam vnel med obema rdečima strankama, med centralisti in avtonomisti. Blagajno imajo sedaj avtonomisti v posesti. Da bi jo obdržali tudi še v bodoče, zato so fabrici-rali nad 3000 volivcev, katerih v resnici nikjer ni. Izmislili so si kar na lepem razna imena in jih vpisali v imenik. Tako sleparijo socijalni demokratje pri volitvah, kadar se gre za denar. Kaj pravijo ljubljanski liberalci o so-cijalnih demokratih? .Zarja" je prinesla nekaj neslanih fraz. katere je najbrže skrpucal človek, ki je bil že vse. .Zarja" ima na razpolago korita za vsakovrstne izkoriščevavce ubogega trpina-de-lavca. Pijonirji slovenske socijalno-demokratične stranke se bojujejo le za svoja korita. Da. da, prvi maj! Dolga leta so trpeli in kot čebelice pridno nosili delavci v te bajne fonde, a danes, ko bi morali izkoristiti ogromne zaklade za svoje mezdno gibanje — so pa »suhi". Ko si je mož Čobal pri svoji skromni plači 35 gld. prihranil naravnost ogromno premoženje, katero cenimo najmanj na svojih 50.000 K, je pa pričela njegova soproga takoj zabavljati, da knapovske babe smrdijo po .štajnkolnu". Sodrugi voditelji ste bili že vse. Krščanski socijalisti in kdovekaj še. Da, da, korita se je treba držati, kajneda? — Sodrug Mrak, ti hočeš imeti danes dve železi v ognju; katero bode prej razbeljeno, tisto bodeš pa koval. Kocmurju bodemo povedali njegove grehe, ki so zelo umazani I Voditelji socijalne demokracije imajo maslo na glavi, kar je nam prav dobro poznato. Zato je svoj čas skrbel njih verni mučemk Čobal. — Tako piše o rdečih bratih »Slovenski Narod", ki svoje rdeče zaveznike gotovo prav dobro pozna. Hinavski naprednjak. »Slovenski Dom" piše: »Naprednjak spoštuje prepričanje svojega bližnjega, nikdar ne preganja nikogar za to, ker ima dotičnik drugačno mnenje v političnem, verskem, ali kakem drugem oziru." Ravno ta »Slovenski Dom" je pa poln napadov na duhovne, ki so v političnem in verskem oziru drugačnega mnenja, kakor liberalci Tako nesramnega lista, kakor je »Slovenski Dom", ne najdemo lahko med drugimi narodi. Ta umazani list vsak teden priporoča njegov oče »Slovenski Narod". Čudne razmere na tržiški železnici. Tržiška železnica ne* sprejema ob sredah in sobotah z jutranjim vlakom nobene prtljage čevljarjev. Na postaji v Kranju zahtevajo, da morajo čevljarji sami dati dva,delavca, če hočejo, da sprejme vlak prtljago. Čevljarji so s tem hudo udarjeni. Ravno ob sredah in sobotah oddajajo osebno največ blaga v Ljubljano. Tam dobe za narejeno blago denar in kupujejo novih surovin. Najlepše pa je, da ta novi red čevljarjem ni bil niti naznanjen. Oddali so prtljago, podali se v Ljubljano, prtljaga pa je ostala, ker je ni hotel izprevodrfik sprejeti, češ, da mu je bilo prepovedano v Kranju. Še postajenačelnika v Tržiču in Dupljah sta gledala, ko jima je izprevodnik naznanil ta ferman Čevljarji so imeli škodo vsled tega početja. Kdo jim povrne škodo? Ali samo za čevljarje velja ta ferman, ali sploh za vse? Čemu pa je potem železnica tu? Ali je direkcija v Trstu dala tak čuden ukaz, ali se je izkuhal le na posiaji v Kranju? Gorski polki imajo v Ljubljani tekmovavno streljanje. Prišel je v Ljubljano domobranski minister Georgi in v ponedeljek prideta še nadvojvodi Friderik in Evgen. Priredilo se bode visokim gostom na čast več slavnosti, koncert, katerega se bosta udeležila nadvojvodi, priredi .Glasbena Matica", podoknico pevsko društvo ..Ljubljana" in v kazinski dvorani bo ples. Dežela Kranjska in mestna občina sta dali za strelce lepa darila. Dežela je dala kot darilo dekorirane cekine, prvi dat je 100 kronski cekin. Za častnike bo tekma na lovsko tarčo »Zlatorog". Danes zvečer bo koncert pri sodelovanju vojaške godbe v hotelu .Union" v korist mestnim revežem in jutri zvečer v Tivoli, v ponedeljek na kazinskem vrtu. Koncerti bodo tudi druge večere na raznih krajih. Dne 23. t. m. ga bo priredila »Glasbena Matica" v .Unionu". Požar v Tomačevem. V vaseh na Po-savju se zadnji čas strahovito vrste požari. Sluti se po pravici, da zažiga zlobna roka. Zadnjo nedeljo zvečer je požar pokončal del Tomačevega. Izbruhnil je ogenj za nekim podom. Plat zvona je prebudil vaščane iz spanja. Naenkrat je bila vas v plamenu, ker je veter pospeševal razširjanje ognja. Prihitele so na pomoč požarne brambe iz Stožic, Jezice Most. Kašlja, Dravelj, Vižmarij, Beričevega, Črnuč, Šmartina, Pirnič, Vevč, Viča, Domžal, Šiške in Ljubljane. Ker je v domačih vodnjakih zmanjkalo vode, so napeljali cevi skoro 1000 metrov daleč v Savo. Nabralo se je silno veliko ljudstva in tuui iz Ljubljane došli vojaki so pomagali gasiti, toda bile 30 velike težave, ker je bila strašna vročina in se je ogenj naglo širil. Pogorelo je devetim gospodarjem nad 20 poslopij z opravo in obleko. Škode je nad stotisoč kron. Posestnico Marijo Marn, ki je šla po denar v gorečo hišo, je ob povratku zadel goreč tram in jo nevarno poškodoval, da je drugo jutro umrla v ljubljanski bolnišnici. Nevarno so opečeni: gostilničar Rode, njegova starejša hčerka :n dekla, nadalje gasivci: Franc Peršin, Janez Bizjak, Jakob Naglic, Jožef Kos, Janez Dovič in topničar Osterman. Manj opečenih je pa mnogo oseb. Goreča greda je padla s strehe na brizgalno, ki je zgorela. Kako brez srca so ljudje, se kaže iz tega, da je bilo pogorevcem mnogo blaga, ki so ga rešili iz hiš, pokradenega. Sluti se, da je zažgal neki potepuh, domačin. Slovenski slikarji so napravili v Ljubljani razstavo svojih slik. ki se pa ni obnesla. Moderni slikarji so prinesli preveč tujega duha v domovina in ljudstvo jih ne razume. Za cerkveno slikarstvo, ki daje še največ kruha, je že malokdo sposoben. Vodstvo deželne bolnišnice prevzame začasno deželni zdravstveni tajnik dr Dolšak. Za sekundarija sta imenovana dr. Viktor Breskvar in dr. Ernest Tratnik. — Dr. Šlajmer se je nekoliko ranil na nogi in si zastrupil kri ter nevarno obolel. PoIJicali so že iz Zagreba kirurga, ki naj bi mu odrezal nogo, vendar se mu je obrnilo na bolje in operacije ne bo treba. -- Danes je na graškem vseučilišču za doktorja zdravilstva bil promoviran dr. Hugon Robič »sub auspiciis imperatoris". V Krizah pri Tržiču bodo imeli 13. junija občinske volitve. Pot skozi Vintgar, ki je bila po jesenski povodnji poškodovana, je zopet popravljena in za izletnike odprta. Od 1. maja je odprta tudi Žumrova restavracija, kakor vsako leto. S prvim majem se je otvorilo novo postajališče Podholm-Vintgar (med Dobravo in Bledom). Dozdaj se je oddalo na postajališču že 350 voznih listkov, izstopilo je pa okoli 600 potnikov, kar je najboljši dokaz, da je bilo to postajališče potrebno Velika binkoštna veselica v Postojnski jami. Na binkoštni ponedeljek se bo vršila ob 3. uri popoldne v Postojnski jami velika binkoštna veselica. Po različnih velikanskih dvoranah bode igralo več godb, ki bodo nudile občinstvu obilo zabave. V jami bode uradovala c. kr. jamska pošta, katere posebnost je, da se pritisne vsern razglednicam, ki se tam oddajo, poseben jamski poštni pečat. Tudi za telesne potrebe jamskih posetnikov bode čim najbolje preskrbljeno. Iz Ljubljane, Trsta, Reke, Gorice in Krmina bodo vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Postojnski bajni podzemski svet bode v vsej svoji obsežnosti slavnostno električno razsvetljen. Veselica se bo vršila pri vsakem vremenu, vstopnina je znižana na 2 K za osebo. Opat Gerard Maier v Stičini je odložil opatsko čast. Pet let je bil prior in 9 let opat v Stičini. Za Brezje je trgovsko ministrstvo dovolilo nov poštni urad, kar bo romarjem, ki hodijo k Mariji Pomagaj, gotovo všeč. Modrasa je ubil četrtošolec Dominik De-kleva preteklo soboto ob poti iz Kranja v Struževo. Dne 15. t. m. pa je enega vjel tudi kamnosek Pubar v kamenolomu v Struževetn. Strupene kače ljudje na Kranjskem prav pridno preganjajo, ker je deželni odbor izdal razglas, da naj plača za vsako glavo strupene kače županstvo 1 K. Preč. g. Janez Novak, častni kanonik in dekan v Radovljici, je praznoval dne 13. t. m. svoj 70 letni rojstni dan pri popolni čilosti duha in telesa. Na mnoga še leta! K sv. Joštu nad Kranjem je namesto č. g. Jakoba Razborška, ki je dobil župnijo Tunice, prišel za ekspozita č. g. Karo! Rupnik, doslej kaplan v Preddvoru. V Žirovnici se dne 1. junija na c. kr. poštnem uradu vpelje brzojavna služba. Salezijanski zavod na Rakovniku je dobil 8000 kron podpore iz državne dobrodelne loterije. Na Šenturški Gori je v nedeljo 12. t. m. predavala o gospodinjstvu in vzgoji gdč. Minka Odlasek, voditeljica gospodinjskih tečajev. Jako bi bilo potrebno in zelo koristno, ko bi se priredil tudi planinkam gospodinjski tečaj. Gdč. voditeljici srčna hvala! V Kranjski Gori prirede v nedeljo, dne 19. t. m. kranjskogorski pevci v salonu hotela »Razor" predstavo v korist planinskega doma na Vršiču. Začetek ob 4. uri popoldne. Nastopi prvič domači salonski orkester, v programu je tudi veseloigra, zborovo petje in prosta zabava. Umrla sta gimnazijska profesorja Jožef Šorn v Mariboru in Ivan Fon v Celju. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja (19.) sv. Celestin, p.; ponedeljek (20.) sv. Bernardin, spozn.; torek (21.) sv. Feliks, spok.; sreda (22.) sv. Helena, d., in sv. Julija: četrtek (23.) sv. Dezi-derij, škof; petek (24.) Marija, pom. krist.; sobota (25.) sv. Urban, p Današnji številki prilagamo čeke za »Slovensko Stražo". * * * Škof dr. Mayer, dvorni župnik na Dunaju, je umrl dne 14. t, m., star 84 let. Djakovski škof dr. Krapac je šel birmovat v Slavonijo. Ko je prišel v Slankaman, so ga pozdravili s streljanjem topičev. Konji so se splašili n oddirjali. Škof je skočil z voza in se ni nič poškodoval. Umri je švedski pisatelj Avgust Strindberg. Hud vihar je bil ta teden v Nemčiji. Ruval ie drevesa, odkrival strehe in podiral hiše. S štrenami cirkusov se je pa igral kakor mucka z jajčjimi lupinami. Hud vihar je bil tudi na Ogrskem. Dne 15. t. m. je povzročil veliko opustošenje. Škode je več nnlijonv kron. Okoli 20 ljudi je bilo ubitih in 75 težko poškodovanih. Katoliško cerkev v Verejdeku je vihar podil in odnesel 1548 hiš. Za tri sedmograške komitate je daroval cesar 80.000 kron. Ledeni možje — vroči možje. Pankracij, Servacij, Bonifacij radi prinašajo slano. Letos so pa na vso Evropo naenkrat prinesli silno vročino. Iz Londona, Pariza in Madrida se poroča, da je več ljudi umrlo za solnčarico, ker je vročina dosegla do 40 stopinj Na Ruskem je te dni, ko je v zahodni Evropi huda vročina, bilo še tako mraz, da je toplomer kazal v nekaterih krajih 6" pod ničlo. Pri Smolensku je vlak obtičal v snegu. Tudi gorenjske hribe je včeraj pobelil sneg. Aviatiki. Skoro danzadnevom prihajajo poročila, da se je kak zrakoplovec ponesrečil. V Brujelju se je te dni ponesrečil zrakoplovec Linde, v Parizu pa stotnik Eseman. Zrakoplovec Prodan je pri Opatiji padel v morje in se je rešil s plavanjem, zrakoplov se je pa potopil. Zrako-plovcu Vidmerju je tržaška občina za izlet v Benetke podarila 3000 K. Zrakoplovec Swigulski je padel z višine 100 metrov in se ubil. Vidmer kaže zdaj svojo umetnost v Zadru z velikim uspehom. Reka Missisipi je vsled povodnji predrla jezove in napravila veliko poplavo, tako da je 200.000 ljudi brez strehe. Otroci, ki jih mučijo bolesti pri prebavi, nai zavžijeio skozi nekaj Oni kake 3 žlice naravne Franc Jožef-ove grenčice, ki niti naj-manje ne nadleguje celo najnežnejših organov. Profesor pl. Goehardt, Berolin, izjavlja, da je v svoji kliniki mnogokrat in z najooljirn ter zadovoljnim uspehom vporabljal »Franc Jožef-ovo" vodo. Ilouejše vesti. Zdaj pa pojde! Ljubljansko deželno gledališče pod naprednjakom CDvekarjem ni moglo naprej. Zdaj so za intendanta izvolili E. Kristana. Z »rdečo" pa pojde! Dunaj. Rusini so v državnem zboru pri-jenjali z obstrukcijo, ker jim je naučni minister obljubil vseučilišče. Na Dunaj ! Kdor se bo vozil k evharistič-nemu kongresu na Dunaj s posebnim vlakom, bo plačal v III. razredu 1730 K, v II. razredu 3440 K in v I. razredu 45*90 K. Kdor se bo hotel sam voziti tja in nazaj z osebnim vlakom, bo plačal toliko, kolikor s posebnim vlakom. Če se bo kdo vozil z brzovlakom tja in nazaj, bo plačal v III. razredu 22*40 K, v II. razredu 53 K in v I. razredu 7060 K. Kdor se želi za to znižano ceno voziti sam, se bo moral izkazati pri blagajni na kolodvoru z legitimacijo ali vstopnico k shodu. Zn ljubljansko škofijo se je treba zglasiti do 6. junija, kdor misli iti na Dunaj. Na Dunaju bo mogoče ogledati ne samo razne muzeje, ampak bodo tudi posebne razstave, tičoče se zlasti cerkvene umetnosti. Pristopnina za vse prireditve shoda znaša 10 K- Kdor bo plačal to vsoto, bo dobil knjižico: Vodnik po Dunaju in ilustrirano poročilo o shodu. Če kdo noče knjižice, plača 6 K za vse prireditve shoda, za en dan pa 2 K. Po dunajskih hotelih se zdaj še dobijo sobe. Oglašajo se pa pridno tujci iz vseh delov sveta. Priprosti ljudje bodo prenočevali po šolah in vojašnicah večinoma brezplačno. Za izprevodom bodo smele iti samo tiste ženske, ki bodo v narodni noši. Želi se, da bi jih v narodnih nošah prišlo mnogo na Dunaj Boji z roparji v Parizu. V Parizu sta bila ta teden po hudem boju končana zopet dva gla-sovita rokovnjača, glavarja pariških anarhistov, Garnier in Vallet. Oblegat je šla bajto pri Parizu, kjer sta bila skrita, cela četa policajev in vojakov. Na oblegavce sta roparja 10 ur neprenehoma streljala ter tri policijske nadzornike smrtnone-varno ranila. Policijski načelnik Lépina je ukazal, ko je nastopila noč, spraviti na bojišče električne metavce luči. Oblegavci so streljali, metali na kočo bombe in podžigali z dinamitom in melini-tom napolnjene patrone. Šele ob petih zjutraj se je zrušila zadnja stena in zdaj je napravila policija naskok na razvaline. Garnierja so našli mrtvega pod nekim matracem, prebodenega z neštevilnimi kiogljami, Vallet je pa kmalu potem umrl. Na tisoče ljudstva je gledalo te strašne pnzore. Neka vlačuga s priimkom Diondion je za apaše iskala skrivališč. Ker pokvarjeni Francozi žive od senzacionalnih dogodkov, sta po skrbela Pathe Frères in Gaumont za slike z bojišča, da se bodo ljudje lahko naslajali nad žalostnim junaštvom apašev po kinematografih. V nedeljo, dne i Ljudski dom 19. majnika t. L I v Kranju Začetsk ob 8. »večer. Konec ob 10. ur). ?ri beleča fytjtifcn. Burka s petjem v treh dejanjih. OSEBE: Meta Klinar. gostilničarka Olga, njegova soproga pri .Belem konjičku* Maček, letoviščar Zan, prvi natakar Tine, berač Oroslav Bucek, veletržec in Rezika, njegova nečakinja posestnik v Ljubljani Potovalec Tilka, njegova hči Turist Amalija, njegova sesu.i Matevž, vodnik Dr. Karol Koprivar, gimn. Jerica, raznašalka pisem profesor v p. Peter, drugi natakar Minka, njegova hči Pikolo, tretji natakar Dr. Fran Kovač, ljubljanski Pepea, hišna advokat Liza, kuharica Maks Jerina, trgovčev sin Janez, hlapec Dr. Zaletel Ivan, sodni ad- Mihu, pomagač junkt Uslužbenec omnibusa Hribolazci, tujci, potniki, vaška deca. — Godi se v polpreteklem času v letovišču na Gorenjskem. VSTOPNINA: Sedeži od I. do III. vrste 1 krono, od IV. do VI. vrste 80 vinarjev, od VII. vrste dalje 60 vin. Stojišče 40 vin., dijaki 20 vin. Člani plačajo pri sedežih 20 vin. manj. Galerijski sedeži 6U vin. — Vstopnice se dobe v predprodajl v knjigarni Jllrlja" In pred začetkom igre pri blagajni. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Ta predstava, ki je zadnja v tej sezoni, je obenem benefična predstava Igralskega osobja. Ppemovanje govedi v Selcih. Na binkoštnl torek, ob 9. uri dopoldne bode v Selcih velika razstava pinegavske govedi. Pri tej priložnosti se bodo prodajale pinegavske krave in telice. Ker je ta živinorejska zadruga najstarejša, bo razstava zelo zanimiva za kranjske živinorejce. Živinorejci se vabijo, da se udeležijo razstave v obilnem številu Pri neugodnem vremenu bo razstava prihodnji dan. 196 2 -i IVlnlil cfara Izkušnja me uči in drži, da J 3iaia za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila Kakor je svetovno-znano Steckenpferd lilijmo mlečno milo Berg- manna in dr., Tešin ob Labi. - Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah 1.1, d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema ..Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod. 147 50—8 KAFKAH preneha popolnoma od sveže pripravljenega AllfOvlJ Kneipovega čaja proti kaši ju. Gena zavoju 1 krono. Dobiva se vedno svež samo pri lekarnarju Vl&dkc Bartulica v Zagreba, Jelaeicev trf št. 19. 160 20-7 PmHfl tZ* hm Hndrelcv-rltlUfl JE čeoa o Za. Bitim, pripravna za kako obrt, radi družinskih razmer. V njej se izvršuje več let mizarska obrt. Več se izve istotam. 194 2—2 z iganjetočom, trafiko In s prodajalno v prometnem kraju na Gorenjskem, ob glavni cesti, blizu župne cerkve, se odda pod ugodnimi pogoji v najem. 187 3—2 Ponudbe na: Fr. Stupioa v LJubljani, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji. JVfotorsto kolo s 3»/4 PH, skoraj novo, dobro ohranjeno, se po nizki ceni proda v Kranja štev. 143. — Istotam se ceno proda 189 2—2 kolo v dobrem stanu s prostim tokom. Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade ffO LP Podražnloa na Dunaja * —~~ Dunaj, m., Am Heumarkt itov. 2L Patentna 8 26-16 vročeparne lokomobile z brozventilolm '"^ upravljanjem 10 — »00 k. s. Originalno «trojedelitvo Wolf . . Obrata! stroji i najvišjo popolnostjo in dobičku« za Industrijo In poljedelstvo. Posedaj Izdelanih nad 809000 k. $.' ANTON MUROVEC urar in trgovec z urami 169 37-5 v Radovljici štev. 24, Gorenjsko priporoča slavnemu občinstvu vsakovrstne lire, nikel-naste, srebrne in zlate verižice, stenske ure, najfinejše budilke z jamstvom, uhane, double- in zlate zapestnice., Dalje ima v zalogi veliko ie rabljenih ur po zelo nizki ceni, za katere ravnotako jamči kakor za nove, in vsake vrste očal. Istotako se priporoča gg. botricam in botrom M nakup birmanskih daril. Postrežbi tifta i« solidna. Cent aiztt. Mer telita. Slavni amerikanski iznajditelj Edison hoče živeti 150 let. Ko so ga vprašali, kako hoče doseči tako neverjetno visoko starost, je odgovoril: .Le s pravilnim preživljenjem." Brezdvomno je, da največ ljudi šiloma okrajša svoje življenje s slabo, nepravilno prehrano. Starost Metuzalema najdemo le še v pripovedkah, vendarle se s pravilnim načinom preživljenja da zelo mnogo doseči, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmann, Pristley in Lavoisier. 180 3—3 Po temeljnih principih teh učenjakov se je pripravilo redivno sredstvo Nutrigen, ki odgovarja v vsakem oziru zahtevam uspešnega preživljenja. Nutrigen ni nobeno zdravilo, nobeno sredstvo, ki učinkuje le za trenutek, temveč redivno sredstvo idealne sestave, čegar izbornost se je izkazala z analizo merodajnega kemičnega preizkuševališča. Naj se vsakdo sam prepriča o velikih prednostih redivnega sredstva Nutrigen. Akoravno je zvezano z velikimi materijelnimi žrtvami, smo se vendarle odločili poslati vsakomur | misij ia poizkus Hniripsa Is sastoaj ponoso ksjlst. | da spozna vsak, tudi najrevnejši, to redivno sredstvo, ki se po pravici imenuje kralj redivnih sredstev, in ga dobi zastonj in brezobvezno. Ta izredna ponudba je veljavna le kratek čas. V interesu vsakogar je tedaj, da takoj zahteva po dopisnici za poizkus, ki je brezplačen. Podjetja Nntrigaa, Budimpešta VII., EHaahatrlng M. odd. 18». tlAI| mama I Vsakdo, ki se prepriča, da Z-fclafa |T011 00HO S *• praftios it. I, pospešuje hitro in izdatno rejo, št, H. izredno hitro debelost in ukusno meso, lahko dobi kot prvo poizkušnjo od 50 do 500 kg za It 11*50 a SO kg z vrečo poštnine prosto navsako železniško postajo. Brata fancakv generalno zastopstvo združenih tovarn pr«M rans»sy, |a izdatno kiaj0> detniika družba Dunaj II. Praterstrasse 15/70 Prospekti (zlata jama) zastonj in poštnine prosto. 13 109 Trgovina z železnino Podrožalea Franc Doienz t Kranj« priporoča: Nosilce, Šine, štorje za strop, naibol|*i dalmatinski Psrttaad-osmantf pocinkane železne cevi, stebre, bodečo žico Id mrežo za ograjo, vse potrebščine za vodovode In stavbe, orodje za vrt, škropilnlke. otroško vrtno orodje l.t.d. Popolne kuhinjah« oprave. Po je-delaki stroji In orodja. 133 10 Alfonz Breznik v LJubljani Kongrsssl trg Štev. 13, nasproti dežaloega dvarea e. kr. saprtseženi Izvedenec in učitelj „01aabene Matice". Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih inštrumentov, strun (tudi ipecialitet) in murikalfj. Najraznovntnejfta izhira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in h a r n» o-nijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Upodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila m »glasovanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrhnejSe preizkušen. 27 49 mi.................................■........mm.........JiiiMisminim.........>mm*mm V betu prsti stisneta so nresslkonolns ::: ftnmsfts limonade napravljene s ::: JDUHierjcfisi imtlM :: liaouiiini bonboni:: najisdatnejie sredstvo. I o.. «6 SS 0 «■ €> p ° 1-11 _ r g*ge ■" o katera je na vsaki vrečici kakor tudi krogljici. Letna uporaba več kot 60 milijonov komadov. Edini lzdelovateU: 163 10-6 Prva össka delniška družba vzhodnih sladkornih la ookoladnlh tovarn v Kraljevih Vlaos>*»dlh} Wien V!.. Theobaldgasse 4. Zuonoiluarna Saniassa 119 44- 12 u Linblianl se priporoča za vlivanje zvonov za zvonike z »branim ter milodonečim glasom. Do konca leta 1911 'je razposlala 6887 komadov zvonov za zvonike v skupni teži od 2,674.508 kg. Cerkveni svečniki In viseče svetilke (lustre), kanonske table v odgovarjajoči iadelavi od težko lite medl In sel o trpežne snovi. Proračuni in ilustrirani ceniki na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. Pozor! Vsak svoj mlinar! Veliki zaslužek! Kakšno težavo in sitnosti provzroča mletje žita kmetom posebno letos, ko povsod vode manjka, je splošno znano. Vsega tega si prihranite, ako si takoj posamezno, ali cela zadruga ali vas naročite moj zajam-:: čeno neprenosljivi mlin na smlrkovi kamni :: 99 KOMET" katere se lahko gonijo z roko, gepeljni, motorji ali z vodo. Delajo čudovito fino in liitr-o ! Cena takega mlina je od K 600 — do K 2.200 in melje na uro ,^s»v»„—w*»"* od 200 do 500 kg žita. ^v********* Jran Zettian, tjnbljana 32 Dunajska cesta „pri Flgovcu". Martinova oesta 20 £ £attff Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne SSB>WWWWyjp železnice pri šentpeterski cerkvi. 73 52—45 LJUBLJANA ::: Zalagate!] društva c. kr. avstr. dri. uradnikov Bogata zaloga po-h lit vb yaake mm v mh cenah. Ogledal*, slike v vseh velikostih. jfSKsw*»'' Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo li železa, otroške postelje In vozički pe vaakl oenj. Modroei Iz lična-tega omrežja, mfrl-čanake trave ali Žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilna sobe, salone, predsobe, oele garniture. la sodo: postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. ŠpeoljaJItete v nt~ veailnlh balah. Ve-IM prostori, pritlično In v I. nadstropju. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Filip Tratnik špecijalist v izdelovanju cerkvenega orodja in ppsode--- Ljubljana, Poljanska eesla Hlev. 10 š§w se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za vsa naročila in v pasarsko obrt spadajoča dela. Prenavljam vse stare cerkvene posode in orodja, jih pozlatim, po-srebrim, poniklam i. t. d. :: Za vsako delo jamčim. :: Najfinejša izvršitev in nizke cene. 132 42—10 (Obenem pripomnim, da nisem v nikaki zvezi s firmo Leopold Tratnik.) OI © : Denarni promet do 31. XII. 1911 i i nad 10 milijonov kron. : in naisi za i Stanje hranilnih vlog nad 1,300.000 kron. Hranilnica in posojilnica u Kranju reglstrooana zadruga z neomejeno zaoezo sprejema hranilne vloge viak delavnik od 9. do 12. are dopoldne ter jih obrestuje po 4147o štiriinpol odstotka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojila na vknjižbo po 5%, na osebni kredit po 5V2%. = Hranilnica Ima prostore o »ljudskem domu" poleg inpne cerkve o Kran|n. Uradnje od 0. do iz. nre dopoldne. 3404 JA