/rfAHU s-VMitčce-.. NO. 33 Ameriška Domovi ima iSllK^arai A/ AMemCAN INV /nJ' FOReiGN IN UNGUAC^ft&rtlV Serving Chicago, Milwaukes, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York,' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGR CLEVELAND QllIO. WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 16, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV briga dosti, unije, naj ostanejo Šlrajki so nesmisel! Glavni predsednik AFL-CIO George Meany je mnenja, da štrajki v sedanjih razmerah nimajo več smisla In jih je treba nadomestiti 2 obveznim posredovanjem. WASHINGTON, D. C. — V Razgovoru s sodelavcem U. S. ews & World Report je predsednik AFL-CIO George Mea-jU poudarjal vrednost in težo e^ede organiziranega delavstva •In pn tem pripomnil, da ni važ-kolikšen del delavstva je dejansko organiziran v unijah. De-je, da ga to ne ce nočejo v tzven njih. Odločno je Meany branil pra-lco do štrajka in odklanjal vsa-uradno obvezno posredova- 1 *em ‘*e Poznal, da štraj- anes nimajo nobenega pra-Ve§a smisla več in nagovarjajo stališče Zveznega posredovanja, se en delavski unijski odbor oucuje to vprašanje in bo sta-b svoje predloge. no n^e za§ovarjaj° prostovolj- SDor-u°SredOVan‘ie v delavskih st: -1 lastne, sebične kon- I^q’ 1J.8 raz*agal Meany. Pred leti, 50 C*e*avec zaslužil na uro dan ent°V’ W to razumljivo, štratu g0tovo nima smisla, da $7,500^ 1?Ud;ie’ ki zaslužijo po liud' 03 let° ali cel° več- Ti otroki imaj° Sedaj svoje hišice> A Stin vr^ tira. k° nekda;i štralkuio-je irriQl b:‘° tezko Preživeti, ko to težVamajhne zahteVe> je zdai tako veČinal°§a'.Strajk Postaja tavstvn iJa motnJa za samo de-podietia' u,Sril, da unije Kraja avtov manjša v |P©raif l!o(tHSiVa med H^llis nima Ohiu, večja v Clevelandu;m!adino skfi) |udj y ^ sk«in po Eeli hiši? zato unije prostovolj- CLEVELAND, O. — Tatvine avtomobilov v državi Ohio so j bile lani v primeri z letom 1970 I za 2% manjše. Posebno je imel j v tem pogledu uspeh Youngstown, kjer se je število kraj avtomobilov zmanjšalo kar za 40.2^. Precej nižje je bilo tudi v Akronu in Cantonu, med tem ko je v Clevelandu porastlo za 1.31 • Tatvine avtov v Akronu so bile lani manjše za 25.1% in v Daytonu za 14.8%, v vseh drugih večjih mestih pa je njihovo število porastlo še bolj kot v Clevelandu. V Cantonu je bilo večje za 6.9%, v Cincinnatiju kar za 19.8%, v Columbusu za 1% in v Toledu za 1.3%, . Podatki odkrivajo, da je bilo od ukradenih avtomobilov 80% odklenjenih in 42%, jih je imelo celo ključe v motorjih. ------o----- Ruski pomorski vohuni WASHINGTON, D.C. — A-meriški mornariški vodniki so prepričani, da se ruske ladje tolikokrat “pokvarijo” in imajo razne težave v bližini ameriških pomorskih oporišč le zato, da imajo več časa za opazovanje a-meriških vojnih ladij in oporišč. Sovje tske “onesposobljene” ladje se večkrat zadržujejo v bližini otoka Gvan na Pacifiku, v bližini Rota, ameriškega po- WASHINGTON, D.C. — Wil-v. . .! bur D. Mills je načelnik odbora I GiSSt zločinstva V Sovjetski Predstavniškega doma za pota in sredstva. Na tem mestu si je PREVRAT V EKVADORJU zvezi je začela vznemirjati odgovorne sovjetske kroge. življenje hudo AFL-CIO je po-so ameriške delavske Zato bde v preteklosti pri la nap°rik za zboljšanje po-delavstva uspešne. Te Prav neodvisne in svojih loža če v I "6 b°do držale v bodo-111 jami ;^U 2 delavskimi u-g°d po °P1 m Ponekod dru- PApJ28j1S1 SI{Upni trg er W r ' Nemški kane- PomM*„rrt,e1;0nmpredsed"ik hih dvodnev- raver uivc tekH nSrr°V’ končanih pre- Ustanc!vftlk’ sklenila dogovor poga ta^L POSebnoga aJništva” o politič- sP0darsk^Ol,ycl za Evropsko go-'rg> oV0kTOS‘ < 3 “P "I 2a takojšni Ia’ da lbosta delala tov enot36 Proučevanje načr-valute ki n 6 zakodno-evropske Zaoetkom bila uvedena z ja. Prihodnjega desetlet- ftva je važlT polltičnega tajni- ,bi Spodil V toliko. naj avi sledu m va'Wtni pove-enkrat a tudi Politična. Za ^ še dosti ^ Politloni poveza-Zmaguje Sn° P°ra’ Pa vendar l2b8Ž*a not 2na?e- da W to ne- Pot Prihodnosti. Botjj °------ ■* Clidrn i" poaljiv, p. •Pedil gntl marsikateri ne- hladnejše. Peratura okoli 30. MOSKVA, ZSSR. — Včasih so tu radi trdili, da je porast zločinstva med mladino le bolezen kapitalistične družbe. Zdaj se je ta bolezen pojavila tudi tu in dobiva že obliko nevarne epidemije. Tako se je časopisje začelo z njo javno ukvarjati. Priložnost za to razpravo je dala aretacija in sodna razprava proti skupini mladostnikov, ki so kradli, ropali in celo morili vse v glavnem le zato, da bi u-bili praznoto svojega življenja. “Moje življenje je bilo v megli, vse me je dolgočasilo,” je dejal Vladimir Suchkov, eden od prijetih obtožencev. “Nisem potreboval nič posebnega. Doma smo imeli vse — dovolj denarja. Ko sem izvršil prvo tatvino, se mi je zdelo zanimivo. Nato sem se podajal v zločine zaradi zločinov samih,” je razlagal obtoženi svoje ravnanje. Drugi obtoženec, Sergej Gor-jačev, ki je bil kasneje obsojen na smrt, je imel poseben užitek v vršenju zločinov. Uradno glasilo vlade Izvestia v dolgem članku, v katerem poroča o zasliševanju in sojenju omenjene skupine mladih zlo-rnorskega oporišča v Španiji, j čincev, išče tudi vzroke narašča-kjer se ustavljajo Polaris pod-!'i0^emu zločinstvu med: mladi- Vojaštvo je včeraj odstavilo predsednika republike Velasco Ibarra in ga poslalo v izgnanstvo v Panamo. Velasco je bil zapleten v spor v ZDA zaradi lova tune v ., ... ■. i - “ekvadorskih vodah”. pridobil velik ugled m moc v Kongresu. Pretekli teden je po-; QUITO, Ekv. — Jose Maria koriščajo. Večina prebivalstva stal demokratski predsedniški Velasco Ibarra, 79 let stari pred- 50 Indijanci, vladajočo plast pa kandidat v Arkansasu, kjer je sednik republike, je bil že dolgo kot drugod v Latinski Ameriki doma, in v Nebraski, včeraj pa sporna osebnost v ekvadorski. £^%avljajo pretežno kreoli, poje šel v državo New Hampshire, politiki. Tokrat je bil že četrtič ^Uci špankih priseljencev. De-kjer delajo njegovi podporniki odstranjen z vodstva države po- z ^k je gospodarsko nerazvita in propagando zanj, četudi ni na%em, ko je bil petič izvoljen za | sredi socialnega vrenja revnih, volivnici. ! predsednika republike.' Vojaki večinoma nepismenih množic Kong. W. D. Mills je dejal, da niso bili z njim zadovoljni in so nima posebne želje po Beli hiši,' Se mu uprli že lani, pa se mu je pa vendar kaže, da ga le skomi- j tedaj posrečilo ohraniti oblast, na po njej, sicer se ne bi pote-; tokrat te sreče ni imel več. goval za pridobitev imenovanja za predsedniškega kandidata. Velasco Ibarra je vodil nacionalistično politiko, ki se je nagi-Med tr.°p0m dem°kratskihi bala precej na levo. Zato se je stoji zapletel v oster spor z Združe- mornice, ki operirajo v delu Atlantika in v Sredozemskem morju, ter pred Holy Loch, o-poriščem za Polaris podmornice na Škotskem. no. Uradnih podatkov o obsegu zločinstva ni, toda razne delne predsedniških kandidatov W. D. Mills na konservativni strani kot sen. H. Jackson, pa vendar bolj proti sredini kot guv. George Wallace iz Alabame in župan Los Angelesa Yorty. Ladja se je potopila z vsem moštvom? GALVESTON, Tex. — Petrolejsko ladjo V. A. Fogg pogrešajo od 1. februarja v Mehiškem zalivu. Na njej je bilo 39 mož posadke in čudno je, da se ni nihče rešil. Sedaj so dognali, da se je ladja potopila in da leži na morskem dnu 50 milj jugovzhodno od Galvestona. Potopljeno ladjo so odkrili naprej s sonarjem,, nato so odgnali potapljači, da je to res po- študije kažejo, da je število res- grešana petrolejska ladja V. A. Več vneme za odpor proti rdečim kot za upor proti vladi SAIGON, J. Viet. — Ko so prišla poročila, da rdeči organizirajo odbore za ’ “upor proti vladi”, je neki ameriški strokovnjak pri vladi v Saigonu dejal: Če delajo to, potem so ne-umneijši, kot smo mislili, kajti iet ofenziva leta 1968 je pokazala, da se je mestno prebivalstvo bolj vneto borilo proti komunistom, kot pa saigonski vladi. nih zločinov med mladostniki v zadnjem desetletju rastlo. Glavni vzrok vidijo v praznini in zdolgočasnosti mladih ljudi, ki sq zapustili šole, ter v brezposelnosti, ki mladega človeka navaja v vseh vrst zla. Nixon bo odločal o vsem tudi med obiskom v Kini WASHINGTON, D.C. — Ko so vprašali enega od glavnih sodelavcev v Beli hiši, kdo bo skrbel za redne posle ZDA, je dobil odgovor: predsednik Nixon. Njemu bodo sproti sporo- Fogg. sporočil v Washington. V Beli. hiši bo glavni predsednikov pomočnik za domača čali o vseh važnih dogodkih v | vprašanja John D. Ehrlichman se upiralo ZDA in v svetu. Predsednik bo; odločil, kaj naj bo poslano Ni-! nato odločil in svoje odločitve | xonu na Kitajsko in kaj ne. Komunistična partija ZDA bo zborovala NEW YORK, N.Y. — Ta petek se začne tu 20. konvencija Komunistične partije ZDA in bo trajala do 21. februarja. Konvencije se bodo udeležila zastopstva Komunističnih partij iz tujih držav, med njimi tudi KP iz Japonske. nimi državami. Glavni vzrok spora je stališče Ekvadorja, da segajo “obalne vode” v pogledu ribolova 200 milj od obale. ZDA priznavajo v tem pogledu le 12 milj. Ekvadorske vojne ladje so zato vedno znova ustavljale in odpeljavale ameriške ribiške ladje, ki so ob obali Ekvadorja lovile tuno. Prijele so jih po več ducatov in ZDA so morale nato plačati za nje zahtevano kazen. Letos je končno državno tajništvo v Washingtonu pustilo ribiškim ladjam, da so plačale zahtevano pristojbino za ribarjenje v “obalnih vodah”. To naj bi privedlo do izboljšanja odnosov z ekvadorsko vlado. Kaj bo v tem pogledu veljalo za novo vlado, trenutno ni mogoče reči. Vojaški prevrat je izvedel gen. G. Rodrigues Lara, poveljnik' vojske ob sodelovanju ostalih vojaških vodnikov. Ti so zahtevali odložitev za letos določenih volitev, čemur pa se je Ibarra uprl. Posrečilo se mu je pobegniti iz glavnega mesta v pristaniški mesto Guayaquil, od koder je hotel v govoru preko televiziji obsoditi upornike in poskušati upor zlomiti. Uporniki so ga prijeli na sami televizijski postaji in ga po kratkem priporu poslali z letalom v izgnanstvo v republiko Panamo. Ekvador je ena manjših republik Južne Amerike, v kateri so odkrili v zadnjih letih bogata ležišča petroleja. Ta še vedno niso raziskana in jih le delno iz- V Zagrebu so začeli s sodnimi zasliševanji ZAGREB, SRH. — Pretekli teden so tu začeli z zasliševanji 11 obtožencev protirevolucionarnega delovanja, kot poroča uradni Tanjug. To je v zadnjih dveh desetletjih prvi obsežni proces zaradi izdaje države in delovanja proti obstoječemu državnemu in družabnemu redu. Me.l 11 obtoženci je en izreden univerzitetni profesor, en župan manjšega mesta in več študentov. Je produktivnost v mestnih službah na primerni ravni? C L E V E L A ND, O. — To vprašanje je postavil v listu “The Plain Dealer” Wilson Hirschfeld pretekli ponedeljek, ko se je lotil razpravljanja o finančnem položaju našega mesta. Kot znano je mesto Cleveland zašlo v finančne težave v času županovanja demokrata Carla Stokesa. Mož je najprej nastavil v raznih oddelkih mestne uprave in servi-sev blizu tri tisoč novih delovnih moči, pretežno svoje rase, nato pa je hotel z glasovanjem doseči povišanje mestnega dohodninskega davka za tričetrt odstotka, da bi jih lahko plačeval. V zmago svojega predloga je bil tako zaverovan, da je opustil predlog za obnovo posebne naklade na nepremičninski davek za vzdrževanje javne uprave. Tako ta naklada ni ibila obnovljena, predlog za povišanje dohodninskega davka pa je propadel. Mestni dohodki so bili kar nenadno zmanjšani za okoli 15 milijonov, ko je župan upal, da bodo za toliko povečani. Ko župan ni uspel, se je za povišanje mestnega dohodninskega davka zavzel mestni svet, ki je dotlej stal ob strani in pustil župana, da se je sam gnal za povišanje davkov. Tudi mestni svet ni mogel ganiti' volivcev, da bi odobrili povišanje davka. Tako se je bilo treba lotiti odpuščanja mestnega uslužbenstva in delavstva. Kljub vsemu odpuščanju so mestni izdatki lani presegli dohodke za preko 13 milijonov, ki jih je treba plačati letos. Tako je nova mestna u-prava v še večji zagati, kot je bila stara. Župan R. S. Ferk med tem izjavlja, da se ne bo zavzel za povišanje davkov, pač pa bo skušal shajati s sedanjimi dohodki in pri tem o-hraniti mestne službe in postrežbo na dosedanji ravni. Pri takem položaju predlaga Wilson Hirschfeld, naj bi župan s svojimi vodniki mestne uprave proučil, ali je produktivnost mestnih delavcev na primerni ravni ali pa morda ti postopajo in lenarijo, kot je župan sam ponovno trdil o njih tekom volivne kampanje. Hirschfeld opozarja pri tem na ugotovitve take preiskave v mestu New York. Tam so med drugim dognali, da je bilo en dan lani v garaži 39% tovornjakov mestnega sanitarnega oddelka, ki pobira smeti in odpadke. Popravila teh avtov v mestnih delavnicah so vzela trikrat toliko časa kot slična popravila v privatnih garažah. Večina vseh ostalih popravil je trajala nekako še enkrat tako dolgo kot v privatnih delavnicah. Dognali so, da so mehaniki v mestnih delavnicah rabili 54 ur za razstavo, čiščenje in sestavo šestprekatnega motorja tovornjaka, med tem ko so v privatnih delavnicah to delo opravili v 25 urah. Sličen odnos je bil tudi pri drugih opravilih. Vodstvo sanitarnega oddelka je po dogovoru z unijami določilo raven učinkovitosti za 18 glavnih opravil in izjavilo, da bo zahtevalo izvrševanje dogovora in da bo tiste delavce, ki ne bodo dosegli določeni ravni produkcije, kaznovalo. Odločen nastop je skrajšal delovne ure pri dogovorjenih opravilih za 46%, kar pa je še vedno več kot v privatnih delavnicah. V Clevelandu so se skozi dolga leta za uspešnost dela zelo malo brigali. Službe v mestni upravi in mestnih servisov so delili večinoma po političnih potrebah, ne po potrebah službe. Postopanje v mestni službi je prišlo ponekod že naravnost v pregovor. Zdaj je čas in nujna potreba, da se nova mestna uprava malo razgleda in skuša dognati, kaj je res nujno in koliko ljudi je potrebnih, da določena dela v določenem času opravijo. Prav je, da so mestni uslužbenci in delavci dostojno plačani, toda prav tako je prav, da te svoje plače tudi res zaslužijo s pridnim in vestnim delom! Dokler župan R. S. Perk in mestni svet ne bosta volivcev prepričala, da sta na tem polju storila vse, kar je mogoče, ne moreta računati na odobritev povišanja davkov! Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Švica je včeraj uradno zahtevala prijem in izročitev Edith Irving, žene Charlesa Irvinga, zaradi poneverbe in ponarejanja. Mrs. C. Irving je priznala, da je vložila v švicarsko banko 8650,000, ki so bili izplačani kot honorar za “avtobiografijo” H. Hughesa, pa ta denar zopet dvignila m ga naložila na drugo ime. Postopno prihaja na dan, da C. Irving H. Hughesa ni nikdar srečal in nikdar govoril z njim o njegovi avtobiografiji, kot je zatrjeval založništvu knjige, ki bi morala prihodnji mesec iziti. BEIRUT, Lib. — Egiptski predsednik Sadat je vodnikom egiptske vlade zatrdil, da bo ZSSR dobavila Egiptu moderno orožje, potrebno za uspešen nastop proti Izraelu. Za bližnje dni je napovedan obisk sovjetskega obrambnega ministra maršala A. Grečka v Egiptu. SAIGON, J. Viet. — Ameriško letalstvo načrtno napada Ho-čiminhova pota in rdeča zbirališča ter oporišča v Južnem Vietnamu in v mejnih področjih Laosa in Kambodže. Vladni krogi govore, da spravljajo rdeči na področje južno od Demilitarizirane cone težko topništvo. Skupno naj bi bilo zbranih za novo “veliko ofenzivo” okoli 200,000 rdečih z vso opremo in z nekaj težkega orožja. WASHINGTON, D. C. — Pravo-sodnik tajnik John N. Mitchell je včeraj odstopil, ker bo prevzel vodstvo Nixonove volivne kampanje. Na njegovo mesto je bil imenovan njegov namestnik konservativni odvetnik iz Arizone R. G. Klein-dienst. LONDON, Vel. Brit. — Pomanjkanje elektrike zaradi štrajka premogarjev, ki je že v šestem tednu, je vedno občutnejše. Upajo, da bo štrajk še pred koncem tedna končan. SAN FRANCISCO, Kalif. — Unija pristaniškega delavstva je odobrila novo dvoletno delovno pogodbo, ki predvideva 24%, povišanje plač, in jo predložila članstvu v odobritev. To bo začelo takoj o njej glasovati in štrajka bo v nedeljo že konec, če pojde vse po sreči. Zdaj traja skupno že 130 dni. Iz Clevelanda in okolice Rojstni dan— Danes slavi 90 letnico rojstva dolgoletni naročnik Ameriške Domovine g. Frank Sober, 424 E. 323 St., Willowick, Ohio, ki je preje živel na E. 168 St. V mladih letih je imel jubilant grocerijsko trgovino na Carry Avenue. Je še vedno zdrav in čil. K visoki rojstni obletnici g. Franku Šobru iskreno čestitamo ter mu želimo, da bi se še dolgo veselil življenja! Poročna obletnica— V ponedeljek, 7. februarja, je minilo 40 let, odkar sta si v Pre-loki pri Vinici v Beli krajini obljubila pred oltarjem večno zvestobo g. Michael in ga. Ana Spisich, 1142 E. 76 St. Slavljenca imata dva sinova, Franka in Jožeta v Clevelandu, v Preloki pa hčerko Marijo, poročeno Zunič, dva vnuka in tri pravnukinje. Sinova sta jima priredila za to priliko lepo slavje. Iskrene čestitke! Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima svojo sejo jutri, v četrtek, ob osmih zvečer v običajnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Avenue. Vse članstvo vabljeno! Športska razstava— V petek, 17. marca, se bo začela v Clevelandski mestni dvorani (Public Hall) petintrideseta športska razstava, ki bo trajala do 26. marca. Če kupite vstopnice pred 10. marcem, jih dobite ceneje. Razstava bo zelo zanimiva za športnike, izletnike, popotnike. K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za umrlega člana Josepha Yakosa. Civil Service Commission za enkrat ostane— Zvezni sodnik Frank J. Bat-tisti je odločil, da Civil Service Commission v Clevelandu, ki jo je hotel župan R. S. Perk odstaviti, ostane na svojem mestu, dokler ne odloči državno sodišče o županovi pravici člane komisije odstaviti. Edward J. Kovačič pomočnik župana Perka— Župan R. S. Perk je imenoval E. J. Kovačiča, direktorja CT3 za odnose z vladnimi ustano-vimi, za svojega pomočnika v odnosih z mestnim svetom. V mestnem svetu imajo demokrati velikansko večino in predsednik mestnega sveta E. J. Turk je osebni prijatelj E. J. Kovačiča. Oba živita v 23. vardi, kjer prevladujejo Slovenci. E. Kovačič bo ohranil svoje dosedanje službeno mesto pri CTS, ko bo prevzel novo nalogo. Svetovno prvenstvo v šahu v Beogradu in v Rejkjaviku AMSTERDAM, Hol. — Ko se B. Fischer in B. Spassky nista mogla zediniti sama za kraj svojega boja za svetovno prvenstvo, je odločila o tem Svetovna šahovska zveza, katere predsednik je znani holandski šahist dr. Euwe. Za svetovno prvenstvo bosta Fischer in Spassky igrala skupno 24 iger, od tega prvih 12 v mestu Beograd v Jugoslaviji in drugih 12 v Rejkjaviku, glavnem mestu Islandije. Ti dve mesti sta stavili v ta namen najboljši ponudbi. Začetek boja mora biti najkasneje do 15. ju-I ni j a. S Ameriška Domovina —^r3J:aa£!^QLIi3^^ WSSiafflU Gl 17 St. Clair Avenue 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Managing Editor: Mary Debevec | BESEDA IZ NARODA | Vabilo na občni zbor ™tgnes„L?kovec 31016 Ronald Drive Willowick, Ohio 44094 tel. 943-2885 NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO CLEVELAND, O. — Društvo S.P.B. Cleveland sklicuje občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 3.30 popoldne v Baragovem domu. Odbor prosi vse člane, da se v čim večjem številu udeležijo občnega zbora. Odbor Pismo in še prošnja CLEVELAND, O. — Župni u-pravitelj v Žužemberku č. g. Mr. John Petrič 451 E. 156 St. Cleveland, Ohio 44110 tel. 481-3762. IZ NAŠIH VRST »a« 'i^ Pueblo, Colo. — uprava Ameriške No. 33 Weds., Feb. 16, 1972 Spoštovana Domovine! Anton Jakoš je poslal z željo, da'Spodaj podpisani Vam pošiljka natisne Ameriška Domovina, 0 am denarno nakaznico za na-sledeče pismo: Italija rešuje vladno krizo Sedanja vladna kriza ni od včeraj. Zorela je že dalj časa, saj je postalo vedno bolj očitno,, da so ti, ki bi morali biti lojalni sodelavci v vladi, drug drugemu nasprotovali. Socialisti so se navduševali za povezavo s komunisti, socialdemokrati pa so jo odločno odklanjali. Socialisti so zagovarjali demagoške gospodarske ukrepe, ki so jih republikanci smatrali škodljive za zdrav razvoj gospodarstva; krščanski demokrati so vztrajali na zakonitosti referenduma o razporoki, socialisti, socialdemokrati in republikanci pa bi ga bili radi obšli. Najbolj pa se je nesoglasje vladnih strank razkrilo ob volitvah državnega predsednika. Tako socialisti kot socialdemokrati kot demokristjani so nastopili s svojim kandidatom. Pri tem so bili socialisti najbolj neiskreni: predlagali so najprej De Martina, nato Nennija, dejansko pa želeli prisiliti demokrščansko vodstvo, da kandidira Mora, ki bi jim v prihodnji predsedniški dobi šel veliko bolj v račun kot pa kandidat iz laicističnih vrst. Ko so republikanci in liberalci, čeprav laieisti, to igro sprevideli, so raje skupaj s KD podprli zmernega katoliškega senatorja Leoneja, kot da bi po hrbtu De Martina in Nennija prišel na vrh levičarsko usmerjeni Moro. Tako je postalo očitno, da Colombova vlada v sedanji povezavi ni več zmožna uspešno delovati. Prvi, ki so ji odrekli zaupanje, so bili republikanci. Izjavili so, da jo bodo z 18. januarjem nehali podirati. Njihov voditelj La Malfa je dejal, da bodo republikanci v novi vladi sodelovali le, če si bo leva sredina izdelala nov program, ki ne bo le abstrakten, govorniško gostobeseden in teoretičen, ampak tako začrtan, da bo konkretno pomagal reševati težki gospodarski položaj, v katerem se Italija nahaja. Isto stališče zastopajo tudi socialdemokrati, ki jih vodi Tanassi. Medtem ko Tanassi veruje v možnost nove vlade v štirih, sta pa Preti in Ferri iz iste stranke pesimista. Menita, da socialisti na republikanske pogoji? ne bodo nikdar pristali in da zato vlada leve sredine štirih ni mogoča. Bila bi morda možna v treh (socialisti, socialdemokrati in demokristjani), toda zato obliko se ne ogrevajo demokristjani, ker se bojijo lastnih volivcev, ki bi jim lahko očitali prevelik odklon na levo in še bolj podprli skrajno desnico, kot se je to lani že zgodilo na deželnih volitvah na Siciliji. Zato sta Preti in Ferri mnenja, da so predčasne volitve skoraj neizogibne. Tudi v Krščanski demokraciji so mnogi, ki zastopajo to stališče. Pravijo, da bo še eno leto vlade leve sredine to vlado še bolj odtujilo demokrščanskim volivcem, ker je pričakovati, da bo nova vlada prav tako nemočna in brez u-gleda kot sedanja in da zlasti ne bo zmožna ozdraviti zavoženega gospodarstva, ki so ga dvoletni sindikalni spori zelo oslabili. Še eno leto take vlade, pravijo ti krogi, pa bo drugo leto sedelo v parlamentu namesto 35 neofašističnih sto takih poslancev, ki bodo izvoljeni z glasovi bivših de-mokrščanskih pristašev. Predsednik republike G. Leone je najprej poveril sestavo nove vlade zopet E. Colombu. Ta se je prizadeval in iskal možnosti ter načine za obnovo stare zveze vladnih strank. Ko je videl, da ne more nikamor, ker ni pri strankah ne dovoli volje ne razumevanja, je sporočil predsedniku republike svoj neuspeh. Po ponovnih posvetovanjih je predsednik republike poveril sestavo nove vlade G. Andreottiju, vodniku krščanskih demokratov v parlamentu. Ta je nalogo sprejel le pogojno. Njegov' razgovori z vodniki strank, ki so bile zastopane v prejšnji vladi “leve sredine”, niso bili nič uspešnejši od Colombovih. Ko je to sporočil predsedniku Leone-ju, je nastalo /prašanje, ali naj ta nadaljuje s poskusi sestave nove vlade ali naj razpusti parlament in razpiše nove volitve. Odloči p. so se za srednjo pot. G. Andreotti sestavlja zdaj vlado iz samih krščanskih demokratov, čeprav je ta stranka najmočnejša v parlamentu, vendar nima tam večine. Zato je skoraj gotovo, da vlada, ki jo bo predstavil parlamentu Andreotti, ne bo dobila zaupnice. Teda bo predsednik republike parlament razpustil in pooblastil vlado Andreottija, da izvede nove volitve. Te bi morale V ti po zakonu šele prihodnjo pomlad, pa se zdi, da se je večina strank sprijaznila z mislijo, da je najboljše, da pride do njih letos. Nove volitve bodo pokazale politično razpoloženje Italije, pa odloži A tudi ljudsko glasovanje o ločitvenem zakonu ki bi moralo biti sicer izvedeno letošnjo pomlad. Co: vodar Lei zastoj in socialni nemiri ter splošno ne-zadovc o. ki ga izrabljajo tako na levi kot na desni, ni ravno najbolj nrimeren čas za volitve, toda zdi se, da smatrajo odgcvoiiT vodniki, da so volitve neizbežne in da u-tegnejo njihovi izidi prinesti sami rešitve, ki se politični vodniki sedaj za nje ne upajo odločiti. Ali cerkev v Žužemberku že gradijo? Odgovor na to vprašanje prihaja naravnost iz Žužemberka. Cerkev v Žužemberku grade že dolgo vrsto let. Odkar je pogorela prejšnja veličastna cerkev sv. Mohorja in Fortunata, grade tudi novo. Saj pravijo, da so cerkve gradili v prejšnjih časih cela desetletja. Novo žužem-berško cerkev grade že 27 let. V to gradnjo je vključenih polno raznih činiteljev: V zidovih bodoče cerkve, ki še nima niti te- daljno enoletno naročnino. Ker se mi bo naročnina kmalu iztekla, se bojim, da bi mi list ustavili. Ameriško Domovino imam rad in brez nje bi bil moj dom prazen, zelo prazen. Ko prebiram novice bodisi vesele ali žalostne od domačih krajev in ljudi, se v duhu vedno zopet povračam med nje. A m e ri š k a Domovina se mi zdi kot močna družinska vez, ki drži po vsem svetu rastrese-ne brate in sestre skupaj. Zato ji iz srca želim, da bi še dolgo, dva dolarja v podporo. Vas najlepše pozdravljam! Lojze Horvat .* Chardon, O. — Spoštovani! Prav lepa hvala za redno pošiljanje Ameriške Domovine, tega tako priljubljenega slovenskega lista. Brez njega midva ne bi mogla biti, kar prinaša veliko zanimivega. Pošiljava Vam naročnino za eno leto in prilagava dva dolarja za tiskovni sklad. Prav lepa hvala za obvestilo in lep pozdrav vsem skupaj! Joseph in Mary Križman * Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za enoletno naročnino za Ameriško Domovino, čeprav mi še ni potekla. Časopis še kar v redu prejemam in sem zadovoljen z njim. Res sem vedno zaposlen, toliko časa pa že najdem, da pregledam Ameriško Domovino. Zato želim ostati naročnik tudi v bodoče. Vas vse skupaj prisrčno po-zdravlj am! Frank Jerina meljev skopanih, bodo skrite dol£° izhajala, po možnosti še mnoge molitve, pobožne želje,'2 večJ0 naklado. Vsem delav-žrtve in trpljenje, da, celo živ-jcem in sotrudnikom pa prav lep in poslušal modrovanja tega človeka. Da je bila tvarina razprav dobra, dokazuje stalna prisotnost priljubljenega duhovnika prof. Breznika. Z njegovo smrtjo so preneka-teri izgubili dobrega prijatelja, vsi Slovenci pa sposobnega človeka. Z Bogom, gospod Marjan, od nas vseh, kateri smo Vas poznali in spoštovali! Njegovim domačim iskreno sožalje! Maks Simončič Ije je mnogih, ki jih danes ni več. Vsi ti činitelji so že desetletja nazaj začeli s to skrivnostno gradnjo cerkve in bodo prisotni ves čas, ko se bo gradila, čeprav le kratek čas, z modernimi sredstvi sodobne tehnike. V oktobru je posebna komisija iz Novega mesta — sedem strokovnijakov — ponovno pregledala kraj, na katerem naj bi stala nova cerkev. Zaključeno je bilo, da je treba lokacijsko dokumentacijo dopolniti. Nato pa bo možno izdati lokacijsko dovoljenje. Upajmo, da bodo to dovoljenje izdali še letos. * K besedam pisma dostavljamo podpisani, ki sprejemamo darove za ta sklad, da se je do sedaj odzvalo na prošnjo že precej darovalcev. Doslej je bilo zbranega $400. Želja v taki potrebi zbiralcev je — da bi mogli zbrati vsaj $1,000. Ko bo ta vsota zbrana, bo poslana na pristojno mesto. Tudi izven Clevelanda so nekateri poslali za ta namen svoj dar. Ker je v Clevelandu najmočnejša skupina priseljencev iz žužemberške okolice, se ponovno obračamo s prošnjo, pred vsemi do njih, ki so že ali še niso nič prispevali, da bi poleg čutečega srca, odprli še svojo dlan žužemberškemu božjemu hramu v pomoč. Zavedamo se, kako težko je tistim, ki postavljajo tam cerkev v njih revščini, da bi to zmogli. Ko je eden izmed podpisanih pred par leti bil na obisku v teh krajih, je videl vso revščino in bedo ljudi, v kakšnih razmerah živijo. Zasmilili so se mu, da se je zanje zavzel (čeprav ni on iz tistih krajev doma), da jim pomaga. Kakor se zahvaljujemo vsem, ki ste se odzvali prošnji, proseč Njega, ki mu pomagate graditi to tako potrebno cerkev, naj z božjimi obrestmi poplača vaš dar. Hvala tudi njim, ki niste s teh krajev doma, pa ste s svojim darom pomagali tej akciji. Ko bo zbirka zaključena, bodo v tem listu podana imena darovalcev. Slednjemu se bo poslalo potrdilo o sprejemu. Ce je komu neodročno pošiljati darove po pošti, se lahko posluži pri podpisanih. Mr. Mike Zlate 662 E. 140 St. Cleveland, Ohio 44110 tel. 681-9160 Mrs. Mary Pekol 264 Woodmere Drive Willowick, Ohio 44094 tel. 944-0468 Marjanu MarsHii v sprain STOCKTON, Kalif. — Bil je Notranjec, advokat po poklicu. Slovenski izobraženec, kateremu je Bog naklonil veliko talentov. Kot umetnostni zgodovinar, pi- satelj, publicist in kritik je dopolnjeval kulturno vrečo svojemu narodu. Bil je ponos vrhniškim rojakom, saj tam je živel in od tam ! bežal z ostalimi slovenskimi Bog lonaj za ves trud, za vse dopisovanje, da je list vedno bolj zanimiv. Bog Vas živi! Oba z ženo prav lepo pozdravljava vse prebivalce nekdanjega lesenega mesta Taborišče Spittal na Dravi, ki so danes rastreseni po vseh kontinentih protikomunistično usmerjenimi tu- rojaki. Spoznala sva se v Seni-galiji, ko sva čakala pred vrati pisarne taboriščnega poveljnika na uradni sprejem. “Marolt Marjan z Vrhnike!” se mi je predstavil, prožeč svojo desnico v prijateljski pozdrav, z levico kazalca pa je tlačil tobak v svojo priljubljeno fajfo. “Simončič iz Logatca,” sem povedal svoje ime, notranjska soseda, sem nadaljeval svoje prvo poznanstvo. “Maks” je krajše ime, sem še dodal, toda vrata pisarne so se odprla in novi znanec je vstopil. Kasneje sva se srečavala vsak dan. Nikdar ni bil prazen brez vprašanj, še več pa je imel odgovorov. Bil je resen. Najbrže je radi svojega poklica gledal življenje v drugi luči kot pa mi, ostali taboriščniki. Bil je tudi šaljivec, pa brez pretiranosti, kar mu je dvigalo ugled. Bil je pravzaprav enak ostalim; v ospredje vkljub svojim usposobljenostim ni silil. Nerazdružljiv prijatelj mu je bila fajfa, brez noteza v rokah pa sem ga le redkokdaj srečal. Vedno je ipisal in pisal.. . Danes vemo, kaj mu je pomenila tista beležka, veliko tistih zapiskov sem čital v slovenskem časopisju. Ta dela so vrednota, premišljena dela izkušenega izobraženca. Tudi ket borec za ustanovitev slovenske šole v tujini se je boril in pehal. Bil je spreten, previden in istočasno bojevit. Doprinesel je velik delež v tem pogledu v korist doraščujoči šol-sk-obvezni mladini v taborišču. Še veliko bi lahko pisal o tem možu, pa objavljena njegova dela so več 'kot te pisane vrstice Bil je dober gospodar svoji sveta. Prav lep pozdrav pa di uredništvu in upravi Ameriške Domovine. Jože Škrjanc * Westminster, Calif. — Spoštovani! Prav lepa hvala za sporočilo, da nam bo naročnina kmalu potekla. Ameriško Domovino v redu prejemava. Novice od rojakov tu in v Sloveniji so nama še posebno dobrodošle. Veva, da je dosti žrtev in težav združenih z izdajanjem slovenskega lista, pa upava, da boste še v bodoče vsemu temu kos. Priložen je ček za enoletno naročnino, ostalo pa je za tiskovni sklad. Mnogo lepih pozdravov! Frank in Nada Stopar * Waukegan, 111. — Cenjena uprava! Ker mi bo kritje naročnine za list prihodnji mesec poteklo, prilagam ček za na-daljne leto, preostanek pa naj bo v podporo listu. Z listom sva oba z ženo zelo zadovoljna, z dostavo pa ne, ker je začel zadnje leto prihajati zelo neredno. Prejemamo ga v grupah po dva ali tri izvode hkrati in večkrat v neza-perednih številkah, kar povzroča prerejšnjo nejevoljo posebno pri onih, kateri čitajo podlistek. Vendar se pa zavedamo, da to ni Vaša krivda,, temveč krivda vse graje vredne poštne postrežbe, kar je za njo velika sramota! Prisrčen pozdrav! Anton Smole Chicago, Ul. — Spoštovano uredništvo! Hvala za poslano pismo in kuverto. Sem se ravno pripravljal poravnati naročnino, ko sem prejel Vaše obvestilo. Z listom sem zelo zadovo- Slršsu Bregorju SHEBOYGAN, Wis. — Odkar je preminul prijatelj g. Jack Debevec, lastnik in urednik dnevnika Ameriška Domovina, ni iz moških ust prišlo Slovenski ženki zvezi toliko lepega priznanja, kot ga nam je poklonil “Stric Gregor” v tem listu dne 3. februarja 1972. Ker mi ni znano njegovo ime, da bi se mu pismeno zahvalila, storim to javno. Prav lepa hvala, Stric Gregor! Fejst fant ste! Sicer ni važno, kdo je Zvezo ustanovil, važno je, da organizacija posluje že 45 let, lepo u-speva, se pomlaja ter je v korist svojim članicam, delno tudi splošnemu narodu v Ameriki — in nato smo resnično ponosne! Naj omenim zanimive članke ki jih v tem listu objavlja častita sestra M. Lavoslava, bivša šolska učiteljica mojih otrok. Radi bolezni je morala poučevanje opustiti, a njeno, za vse dobro vneto srce, ni moglo mirovati. Pričela se je pismeno iz ražati v veliko zadovoljstvo nas vseh. Koliko lepega napiše! Koliko poučnega! Njena pisava se bere kot zanimiva zgodbica. Iskreno priznanje spoštovani sestri učiteljici! Naj bi pisala še mnogo let! Marie Prisland Pismo iz Siovanije CELOVEC, Avstr. — Sem prišel v Celovec po opravkih, pa Ti od tod pišem, česar bi si od doma ne upal. Gotovo zasledujete, kaj se pri nas dogaja. Hrvatje ga silno lo mijo. Želijo si neodvisnosti. Saj bi jim človek ne zameril, če bi bili časi drugačni, kot so. V teh okoliščinah je pa vse skupaj silno tvegana igra, ker Sovjeti komaj čakajo, da bi prišli do Balkana. Kaj bi se z nami zgodilo v tem slučaju? Lahi nenehne sanjajo o popravi mej, posebno o pasu B, ki bi ga takoj zasedli, ako ne bi Sovjetom uspelo priti prej v Trst, kar jim skoro gotovo bi, ker kdo bi se jim postavil po robu? Zdaj po zmagi v Pakistanu se čutijo veliko bolj samozavestne. Amerika ga pa lomi. Po An dersonovih odkritjih izgub Ija s i m p a tije evropskih narodov. Nixon je razočaral. Sicer vi tam bolje veste, kako se vse odigrava, pa morda od tam gledate pod drugim vidikom. Pri nas smo resno zaskrbljeni in to še posebej, ker je tudi hrvaška Cerkev zapletena v te mahinacije; koliko, je težko reči. Zdi se, da se je podala na pot srbske cerkve in se polagoma izenačuje z narodnostjo. To je tudi e-den vzrokov, da se hrvaški nared veliko hitreje razkristjanju-je kot slovenski. Poleg šovinizma nas tare tudi gospodarstvo, ki je na tleh. Za- mesec. Njegov najmlajši brat je lansko leto končal osemletko. Petnajstleten je začel začetkom septembra delati v celjski bolnici. Njegova plača je 140,000 dinarjev mesečno. To vam je socialna pravičnost! Kaj takega je mogoče samo v komunističnih deželah. Podoba je, da mlade zato tako dobro plačujejo, da bi si jih pridobili in da jim ne bi ušli na delo v Nemčijo. Ker vse hlepi po užitku in zabavah, je silvestrovanje prišlo v modo kot nikdar prej. Saj je celo Tito plesal v Ljubljani, ko je pričakoval novo leto. Poznam visoko damo, ki je pred leti še krave pasla. Mo-ž je elektrikar in ima svojo obrt v Ljubljani. Zasluži preveč. Ubogi predvojni obrtniki, ki so se morali s trdim delom boriti za obstanek! Danes je drugače. Kdor se zna povzpeti po hrbtih drugih, v nekaj letih zleze v vrhove. Omenjena dama si je za Silvestrov večer kupila obleko, ki jo je stala 50,000 dinarjev in čevlje za 40,000. Če k temu prištejete še razne druge pritikline, dobite kar čedno vsoto. Na Novega leta dan je vse skupaj vrgla v smeti, ker so vse stvari, ki so le ;a parado, in se potem ne upo-.-abljajo več. To se ni zgodilo prvič, že večkrat prej je podobno naredila. On je pa kupil lani “vikend” )lizu Portoroža, ki je stal težke milijone, in vinograd v Drašičih v Beli krajini, kjer si je zgradil vinsko klet in hoče postaviti še en “vikend”. Ker so zdaj prepovedali graditi “vikende” zaradi gospodarske krize, v katero smo zašli, bo za silo naredil “vikend kar na kleti. Pozneje, ko bodo zakoni odmrznili, si bo pa postavil novega. Beseda “vikend’ .ma pri nas drugačen pomen kot pri vas. Tukaj pomeni hišo, kjer preživite počitnice in konec tedna. Zadnje čase so rastli not gobe po dežju, zdaj so pa za .es-t mesecev prepovedali prodajo zemljišč z izjemo takih, ki j^1 misli kupec obdelovati. Vidite, tako se živi pri nas. Pa m so le navadni gmajnarji; lahko si mislite, kako dela šele ‘prava gospoda”. Ni čudno, ^ smo prišli na kant. Poznam nekoga, ki je dela' vse življenje in imel potrebn0 starost, ko je šel v pokoj, pa im3 med desetimi upokojenci v vas' najmanjšo pokojnino. Tisti, ^ so bili le par mesecev v gozd3 ali so člani partije, dobivajo ve' nko višjo, nekateri celo dvakr3' tako visoko pokojnino. To vah1 je delavski raj! Vprašanje za sebe je takozva' na samouprava, na katero so na' ši vrhovi tako ponosni in jo ce' lo po svetu hvalijo. Delavci s° namreč “solastniki tovarn” Ula gor jim! Tiste tovarne, ki pro'2 vajajo izdelke, ki gredo hitr° ^ promet, so na dobrem in napra' vij o precej dobička. Ta bi sB moral razdeliti med delavce, se pravi: dobršen del, ker več' na gre za razširitev in zbohsa nje tovarne. Res ga razdelij0’ po čudnih lestvicah: tisti, ki pri koritih, dobijo mastni de'e,!j nato pa sledi še toliko drugih, ^ nimajo nič ali skoro nič op1’3'" ka s podjetjem, nato šele P1^ jo na vrsto resnični delavci, ^ katere odpade kakšna drobth11 teri je ostal doma, v starem kraju. Ko sva se zopet srečala v-taljen, le z dostavo ne in vidim,! borišču Barletti, kamor so nas da se tudi mnogi drugi naroč-!p0 jetu dni preselili, se je zani-niki pritožujejo. Upam. da bo|mal za emigracijo preko morja tudi s pošto počasi boljše, saj; kjer si je kasneje ustvaril novi dem v Argentini. družini, bil je družabnik, bil j vozili smo na vsej črti in zdaj svetovalec. Imel pa je razdvoje-lni mogoče potegniti voza iz bla-no srce radi starejšega sina, ka-jta. V zadnjih par letih se je pri nas življenjski standard silno dvignil. Seveda je v nekaterih ca. še hujše je v tistih podj6^ jih, katerih izdelki ne gred0 , promet. Tam ne le, da ni kaj liti, ampak tudi plače so slabe. Seveda izdelovati mo pa vse, če imamo surovh^ ali ne, če gredo izdelki v PJ.^ met ali ne. To ni vprašal1') nam to obljubljajo. Želim Vam v bodoče še mnogo uspeha pri Vašem delu ter več novih naročnikov. List plačam za eno leto in prilagam Ko se je ponoči ozračje ohladilo od vročine, sem često sedel v krogu njegove družbe na stopnicah vhoda družinskega bloka krogih porastel veliko več kot v drugih. Če je bil Djilas zmožen napisati svojo knjigo “Novi razred” že pred desetimi leti, kaj bi napisal šele danes! Pri nas se dogajajo stvari, ki jih pri vas težko verjamete. Poznam moža, ki dela že 19 let in zasluži 110,000 dinarjev na vprašanje je, da se dela. Go5p . darstvo, ki so ga le koh11 zmožni. Kam bo vse to privedlo? ^ jim se, da tudi pri nas neka eto' vidna roka piše na steno W1 pisemski “Mane, tekel, fareS Molite tam za nas, prosih1-S. V. K' Voda povečuje težo