PRED VOLITVAMI DELAVSKIH  SVETOV
Dek>vnd kotektivi so pred votrtvanu de-
lavskih svetov. Ker so te volitve sočasuo s splošniiuii valkvaatti v Ijudske skupšeine in ker je te dni pred delovniini kolektivi yrsta drugib. gospodarskih in politdčniii nalog, je nevarnost, da bodo volitve delavskih sve-tov zanemarjene, da se jih bodo lotili for-malistično in brez posebnih poliličniib pri-prav in pojasajevaaj. Splošne volitve v ljudske skmpščine kakor tudi druge tekoče naloge pa ne bi smele vpJivati negativno na volitve delavskib. svetov. Nasprotno, če stvari pravilno postavimo, morajo iii mo-nej« vse te tekoče nalage in volilna aktiv-nost sestavljuti enotno politiono in gospo darsko akcijo.
Ce želimo priprave za volitve delavskib. svetov povezati s splošno volilno akcijo, tedaj je potrebno aapiraviti v okviru delov-nth kolektivov gospodarsko ainalizo dose-danjih uspehov, pokazati, kako so se v okviru kolektiva gibala materialna raz-nierja, število zaposlenih, plačni skJad in kako so se reševali gospodarski problemi. Ob tej priložnosti bi bilo dobro dati kolek-tivu konkrettie podaike tudi o gospodar-skem razvoju in uspeh ih drugih kolektivov. Na podlagi take primierjave iu analiz bi lahko vsak delavec d<obil sliko o tem: pr-vič. kako je njegov koloktiv sodeloval ali kaj je prispeval skupnosti aa lioiji sploš-nega ekonomskega Ln gospodarskcga raz-voja, in drugič, kaj so organi delavskega sarnoupravljanja nje^ovega kolcktiva do-se?H v gospodarskem pogledu, kakšne re-zultate so dosegli v minulem razdobju, ka-teri problemi so bili rešoni. kaj ostaja od-prto in je treba v pribodnje reševati in delati. Taika kookretna analiza stanja in razvoja posameznega kolektiva laliko &lu-ži za eno izmed prvJh osnov, na katero bi se moral-e oslanjati priprave za volitve de-lavskih svetov.
Druga osnova predvoliluih priprav mora biti kritiina analiza družlbenih razmerij y samem podjetju. Ce želiino pri reševanju političnih problemov v nekem kolektivu doseči stvarne rezmltaie, tedaj tega ni mo-goče doseči tako, da govorimo na splošno o sociaUzinu, o socialističnih razmetjili in socialistični demokraciji. Ce želimo rešiii določene probleme, tedaj moratno izhajati ; iz konkretnega položaja, analizirati kon-kretna razmerja in podati jasne sklepe. V raznih kolektivih je danes vrsta precej komplkiranih in zaostrenih politi-čno go-spodarskih problemov ter razmerij, ki jib moramo obravnavati m reševati iudi ob volitvah  delavskih  svetov.
Za graditev našega gospodarskega siste-ma, za naš družbeni in gospodarski raz-voj v celoti je predvsem značilno, da pre-našaono čedalje več ini več pravic in dolž-
nasfci na ongane delavskega samoupravlja-nja ia na komune. Ce ti orgaai v takera kkrein raizvoju ne bi im-eli pravilne politič-ne orientacije in u«trezne družbene pomoči ia kon-trole, ne bi bLH sposobni pravilno reševati svojih nalog.
Koliikor smo imeli in kolrkor še knamo slabosti v delu teh organov, je treba vzio-ke iskati prodvsem v zelo hitrem in inten-zivnein procesu vsebimskega izpopolnjeva-nja delav.sikega samoupravljaaja in komu-nalne ureditve, v nedograjenosti sistema in t«m, da je včasih inanjkal orgamzirani družibeni vpliv na te procese. Ta dinamični razvoj in sorazmerno hitri prooes napre-dovanja terjata maksimalno zavzemanje in
Napisal: Stane KAVČIČ
koordmacijo vseli čioiiteljev in organizacij, od poMtičnih do gospodarskih, pri reševa-nju prablemov iu nalog, ki jili taiko hiter razvoj postavlja na dnevni red.
Ce gledamo na stanje v raznib kolekti-vit s tega vidika, bi lahko rekli, da so v njih še vedaio močne težnje, da bi števUaa vprašanja reševali z enostranskimi uprav-niini ukrepi operativnega vodstva, ali da mnogi, često tudi pravilai ukrepi niso bfli delavcem zadostno pojasnjeiii in politično pripravljeni iu zato kot taki naletijo ua odpor, kritiiko in povz&očajo nczadovolj-stvo. Splošna sfccialistična zavest našega delovnega človeka se je dviguila do te stopnje, da se čuti najmauj prizadet. če ne tudi zaposlavljen, ko po g-oleiu naključju zve nekje na dvorišču ali uekje na ulici za ukrepe, ki jih je storilo upravno operativ-no vodstvo. Delavec v podjetju želi vedeti oziroma, da se mu v naprej pove, kaj se namerava delati, kakšni ukrepi se priprav-Ijajo in zakaj. Ta interes delavca je ra-zumljiv in pozHiven, ue smemo ga z eno-stranskiim upravnim postopkam zancmar-jati in zavirati, temveč nasprotno, interes neposrednega proizvajalca je treba s pra-valoim političnim delom spodbuiati in po-speševati. Tam, kjer tega interesa ne po-spešujejo, temveč ga zavirajo, tam ni ši-rokc palitične aiktivnosti kolektiva iJi poli-tičnih organ.izacij, tam pri.haja do samo-voljnih postopkbv posaiueznLkov, medse-bojna polutična ra^merja niso urejena, ljudje ne želijo odikrito in iskreno nastopiti in povedati, kar mis-Kjo. V tekem kolektivu je vedno veliko pripomb k ta,rifnini pra-vilnikom in tariifnim postavkam, so resne pripoinbe tadi k premijskemu sistemu, k raznim materialnim dajatvam, k delitTi in uporabL sklador.
Skratka v delovaih kolektivit s*>, a to je popoluouia raziuuliivo, nazlieni niate-rialni ia poditični problemi, so zelo živi in aktualni, delavci. jiii vidijo, čutijo itn grovo-rijo o njib, čeprav ne v&dno tain, kjer bi biio potrebno govoriti © njih, U> pa kaže, da ttisia dek> in vpliv političnih orgauiza-eij yedao taka, kaJcršua bi inoraJa biti. Ne smemo pozaluti, da je dobro ali slabo raz-položenje posa.inez.riih delavcev ali Tsega delovnega kolektiva uajpogoisteje uajnepo-sredneje posleddca tega, kako so ta notra-Bja materiaLua in ^jolitičiia nazmerja ure-' jena v kolfktivu in kaJcšjuo mesto je bik> dano samim uejKJsrednim proizvojalctan pri reševanju teh problemov.
Zato bi bilo koristno in potreibno, da se politična aiccija v pripravah na volitve de-lavskih svftov obrue prav k tem notranjijii gospodarskkn iu političnisii raztnerjein. Na podiagi dosedaujih pozitivuih i*zuitatov in uspehov, ki jik je uiiiogo, naj se povzame potrebeu nauk za prihodiije delo; odkrito in euergično pa moramo kriti^iraii tisto, kar ni dobro in kar ni bilo rešeuo, da bi bili covoizvoljeni sveti in upravni odbpri tatoj v začetku ajx>zorjeni na vse pomanjk-ljivosti in mipraviluosti. TaJso poudarjanje uspehov ii) krilika pomanjkljivostii in sla-bosti bi ustvarila v delovnih ko]t*.ktivih ti-sto razpc)l<v/-cnje i« aktivnost, ki bi novo-ižToljeneinu delav>keinu svetu dalo orien-tacijo v delu in |x>trebiK> oporo, da bo šla-bosti in napaike čiiiu prej odpravil.
Tako široko zastavljenih priprav in take politične akcije v delovnill kolcklivMi ob voliivah delavskih svctov nc morejo izvesti sami organi delavskega sainoii|>ra\ Ijanja iu upravno operativno votlstvo. Vse to laliko pripravi in us]x^5no izvede le vzajeiuna akcija vsch družbenih činitcljev v podjet-jn, predvsem pa Sindikulna organizacija. Od tega, kako siiidikaliie orgiinizacije gle-dajo in pojmujejo razmerje med sindika-tom in organi delavsitega samoupravljanja, ie predvseui odvisn«, kakšuo aktivnost bodo pokazale pri teh volitvah, ali bodo glavni nosilec polititne akcije — kar bi morale biti — ali pa lxxlo iinele p<xlie-jeno vlogo.
V tem pogledu so še vcdno nekatera na-pačna pojmovanja. Imamo pojave. da se organi delav-kega samoupravljanja preveč idealizirajo. Ni dvotna, da so s svojim de-lom presegli lmjbolj optinrislična pričako-Tanja, kljub lemu pa bi bi-lo nepravilno misliti. da je vse. kar se dela p<xl fonno delavskega sa-mcmpravljnnja, že samo [K> se^i pravilno in kori.stno. Stvari niso tako prepn>ste. Bazen idealiziranja iniamo v ne-katerih sindikalnih organizacijiih tudi na-pačno mnenjo, da so organi delavskejra sa-moupravljfliija nekakšna avtonomoa delav-ska demokracija, zaprta v svoje z zakonum doloeene pristojnosti. v kar se sindikalne organi/acije baje niniajo pravice vmeša-vati. Taka napačna jriedanja na raznierje med sindikaliiimi organi/.acija.mi in delav-skimi sveti pov7,ročajo škodo tako delav-skim svetom kakor sindikalnim organi-zacijam.
Tako napačno mnenje nujpo škoduje predvsem gindikalni organizachji, kajti brž ko začne gledati tia delavske svete kot na nekaj posebnega in preneha imeti sebe za sestavni del enotnega družl>enega delav-skega mehanizma — tedaj »i ttujno zafe-nja zastavljati kakšne posebne nalo^e in izžirljati v nekakšnem sindikalističnem prakticizmu. Koiikor se ukvarja s politič-
nLuii prubleini, se ukvarja z njimi parolar-siko aii frazersko; v praiktični konkretiii akpiji se njeno dek> v tein prinieru ouie-juje na opravljaujt; ra/.nih iiepomembiiili zadev. Drujjače iuili ne iiumv biii, kajti ka-kor htiro se takšna sindikalna organuaeija obirne z obrazom <xl inehanizma delavskega upravljanja proč, jo mora logritni razvoj potis4cati na slepi tir, ker zanju izven druž-benega meliauizuia v. koiektivu ali kcuuuni ne niorejoobstajati kaikšne va/nejše nultige. Taka naj>ačiKi orieniacija sindikalne or-gauiizaicije uiora n^ijiio jiueti negativne po-sletlite ludi za delavsko siimoiipravljanjf. V takeai primeru s<» or^a>ni delavskejfa sa-moupraviljauja, pre|>uštoni satiii sel)i, pre-več eoostrausko aperalivno gosp<xlarsko orieutiraai. Ta orientacija obstaja preti-vsem zato, ker pospodiirska operativa po iinerciji stvari stalno nanje pritit>ka. Zato se tedaj delavaki sveti zaocnjajo prtveč ukvnrjati s slvarmi, a n^doptislno m«lo z Ijudmi, razmerji in problemf. ki nastanejo zuradi IjimM. Dru/lK^iia dtifrajanja, razpolo-ženje in mncnjc <lcl«vccv v delovm-m ko-lektivu pa ol>stajaj<>, in k> nrposredno, raz-Hčno in vsafc dun. Le. ni nikogar, ki bi ta razmerja, razpolo/enja, (<vnje in dogaja-nja aoaliziral. pravilno orit-ntinil in napra-vil potrebne sklepe, teda j inora priti do ne-zadovoljstva in d<> spopada. Zaio delavskih svetov ni mogoče prepustiti samim sebi. Samo s prnnočjo političnili organizaoij. predvsem org-aniizacij Zveze komunistov in sindikatov, ob njihovem nepretrganem vpli-
vu, so ladiko <»bnijtMii k družbetiLm doga-jaujem in kolcktivu. ji.h spremljaju, anali-zirajo iu s[>it'jeinajo pravilne s-klepe.
Zara-di \\sega, kar snio rekli, nioramo sin-cliikalue ©rgauizai-ije imeli za političuo od-{jovorne za volitve delavskih svetov in jim |K>ma{,rati pri delu s svojirn politivnim vpli-vom. Pravilna ]K>litična akcija in orieata-ri-ja sindiikata bi lahko s temi volitvami re-šiia \©č zelo važnih probleniov. Prvič je k> edcn i/.med najprituernojših uačinov, da st* resno analizirajo konkretna razmer>a v delovnem kolektivu in da se utrdi tisto, kar je do!>ru, a iKlpravijo slabosti in napake. Dfu^rič mora taka poKtL&na akcija nu/no <loločiti tucli kadrovsko sestavo prili<xlu]ih delavskih svetov in nsmeriti ujiihovo pri-li<xlnje delo. Sa>mo politične orgaaizacije laliko vnesejo v dela\ske> svete t»ti p-role-tarski in <lfinokiatkvni duli, mentaliteto, raz|K)!ožonje, idcje, želje in predloge de-lovnega človeka, ki so — feprav so labko vfasih ludi nopravMni in eiiostranski — eden izmed iemeljnili reg^ulatorjev drnžlje-nili rHZMHTij. najboljše zdravilo za razne birokralske bolezrii. Tretjič bo taka poli-tidia akcija posel^ej korisiila stndikalnim orsraiiizacija-m, vanjc b<> vnesla živost, di-naiiiiko, jx>Ktični refleks, bolj polno vse-bino dela. To ho sindikalnim organizaciiam dvigniilo avtoriteto v očfh delavcev in vseh delovnih Ijudi. Zato so volitve delavskih svetov ra-zen drugega kpit politične zrelo-sti, sposobnosti in vpETiiosti vsake izmed teh opganizacij.