Nino Evropo popolnoma v miru, svetuje Povzročila nam bo samo bolečine
o vojni nevarnosti v Evropi in če bo Amerika v resnici šla evropskim demokracijam na pomoč.
Borah je izjavil, da se evropske demokracije absolutno prav nič ne razlikujejo od držav, ki imajo diktatorje. Namen prvih kot drugih je imperializem in tla-čenje ter odpravljanje demokracije.
Fašizem kot komunizem tvorita enako nevarnost za Evropo. Dokler se v Ameriki ne razvijeta, bodimo mirni, in če se razširi komunizem ali fašizem v Ameriki, bo znala ameriška mladina to* zlo pravočasno odpraviti, o-
fy% čutijo pomanjkanje premoga, ^janja glede nove pogodbe brezuspešna
garjev je že od 3. aprila na štraj-ku. štrajk se vrši v okrajih mehkega premoga. Delavci zahtevajo večjo plačo in znižane delovne ure, toda kompanije zatrjujejo, da že sedaj poslujejo z zgubo.
Kot poročajo iz Washingtona je bilo na dan, ko se je začel štrajk na razpolago 41,000,000 ton mehkega premoga in da se za en mesec še ni bati, da bi premoga zmanjkalo. John Lewis, predsednik premogarske unije, je izjavil, da bo poklical še na-dalnje premogarje na štrajk, ako ne pride po poravnave.
Novi državljani
Pri zadnjem zaslišanju na zvezni sodniji v Clevelandu, ki se je vršilo pretekli petek so sledeči naši ljudje dobili ameriške državljanske pravice: May Mahne, Lucia Kustich, Mary Polak, Lovrenc Glaič, Andrew Belič, Leopold Kališek, Helen Turk, Steve Kovač, Frances Somrak, Mary
Romunska se zahvaljuje Londonu in Parizu
Budapest, 15. aprila. Romunska vlada je poslala izredno zahvalo angleški in francoski vladi, ker sta slednji garantirali neodvisnost za romijnski narod in pomoč v slučaju napada od strani Nemčije. Odkar je Romunska in Poljska stopila v zvezo z An-
Zedinjene države imajo moč, da lahko preprečijo vsako vojno. Rabiti je treba ekonomsko silo
Aidišek, Katarina Boje, Jernej fi^jo in Francijo jeUSutiti, da pre-
Bolthauser, Jos. Resnik in Ana Loew. Letos je dobilo že 179 naših ljudi ameriško državljansko pravico v Clevelandu. Nekako 600 naših rojakov še čaka, da bodo letos zaslišani, dočim jih je v državljanski šoli registriranih nadaljnih 400. Vsem novim državljanom naše iskrene čestitke.
I Y	_
E^iltj 15. aprila. Prete- s h pe*ek je 450 protestan- i naslovilo na ]
P&tiJa ape1' da PaP€Ž '
L^tij.eralu Francu ukor, ker iS«.! Sv°Je republikanske ]
[\jV( ^ovskim pastorjem i V} Rev. Joseph Thorn- . 4% 'J^y's kolegija v Ma-IJ matra se, da je bil od- . Pjfc-avljen
;na podbudo KSVadškofa Curleya v
■t® teV°'kar se mora pomisli-samolastnem apelu P<ir>kih pastorjev,"
lvH^ rnton' dejstvo
k" Sti!.niso protestirali pri iStov u' avtokratu vseh ■Sža'» Pa so se obrnili
CV n-
'f ifjj niso protestantovski °testirali tedaj, ko so --o
t X seja
! <He, Seja staršev otrok \ Pevskega zbora S. Nje? Waterloo Rd. se vrši
f' Se 17, aPrila ob 7:30 i ^ki Je važna radi prire-23. aprila. Seja A g a se vrši isti dan, pri-f j/OL, Ul"i zvečer. — Ta j.
■Nnit Washington
BN i * David Lasser od
se je izjavil, ®tt! °Kie maJ'a prišlo 1,500 Jerie organizacije v HBfe j 'kjer bodo protesti-
A 0 od JCOngres odbil
|| WpA projektov.
' Slavčkov
• aprila se vrši seja fto'ln \ Pevskega zbora i^in^ ob 6- zvečer za
Jp"1®1^ 1 yažnih zadev ste seje gotovo udele-
španski anarhisti morili duhovne in redovnice, ko so požigali katoliške in protestantovske cerkve in povzročali druga nasilja?
"Zakaj protestirajo baš sedaj, ko je novi papež komaj nastopil svojo vlado in ga hočejo z neutemeljeno taktiko spraviti v neprijetnosti, dočim vedo, da je bila vlada generala Franca odobrena od papeža."
"Zakaj niso protestirali tedaj, ko je dala ruska sovjetska vlada pomoriti nad 60,000 kristijanov, pa se ni oglasil en sam protestantovski pastor in obsodil to naravnost zverinsko početje?"
"Protestantovski apel je toliko bolj aboten, ker protestantovski pastorji s svojim apelom na papeža direktno zagovarjajo anar histične morilce v Španiji, ki so tekom 32 mesecev povzročili toliko gorja Špancem?"
■o—--
Prodajni davek Kot se poroča iz Columbusa je dobila država Ohio v preteklem ednu $100,000 več za prodajni davek kot v istem tednu lanskega leta. Za $932,000 prodajnih znamk je bilo prodanih, dočim so jih prodali lansko leto le za $832,-000.00.
Mestna voda
Mestna vlada v Clevelandu namerava spremeniti postavo gle de rabe vode. Dosedaj je bil od govoren za plačilo računovza vodo dotični, ki je vodo rabil. Za-naprej pa bodo postavo spremenili tako, da bo odgovoren oni, ki lastuje hišo, kjer se rabi vodo.
Iz bolnišnice
Svetkova ambulanca je pripeljala Mrs. Caroline Usay iz Glen-ville bolnišnice. Nahaja se sedaj na svojem domu na 781 E. 185th St., kjer jo prijateljice obiščejo.
Dohodninski davek zavržen radi bogatinov
Hartford, Ct., 15. aprila. Državna postavodaja v državi Connecticut je zavrgla predlog, da se vpelje v državi dohodninski davek, katerega bi plačevale one osebe, ki zaslužijo več kot $2,000 na leto. Postavodajalci so trdili, da če država vpelje tak davek, da se bodo bogati ljudje preselili v drugo državo, da se izognejo dohodninskemu davku in na ta na-*in bi država zgubila davek na dedščine, ki je mnogo več vreden (ot pa dohodninski davek.
-o-
Smrtna kosa
V soboto zjutraj je nagloma preminul Frank Lunder, star 31 et, 3741 E. 63rd St. Tu zapušča soprogo Ano, rojeno Samsa in hčer Dorothy, staro 9 let, brate John, Joseph in; Louis, sestro Agnes, omoženo Grk ter druge orodnike. Oče John je preminul lansko leto, mati Agnes pa pred šestimi leti. Pokojni je bil rojen v Leadville, Colo. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:15 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Iskreno sožalje preostalim sorodnikom. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Manj zlata
Zadnje čase prihaja iz Evrope mnogo manj zlata kot v prvih mesecih letošnjega leta. Vzrok je, ker so zavarovalne družbe po-trojile premije za prevoz zlata preko morja iz strahu, da zna priti na morju dobitke in bo zlato zaplenjeno. Zavarovalnina za prevoz zlata v Ameriko se je zvišala od šestih centov za $100.00 vrednosti na 18 centov. Tudi se je dvignila cena zlatu.
Nc bo sodnik
Ko je justični tajnik Frank Murphy v Washingtonu te dni pozval senatorja Donaheya, da naj vendar priporoči kakega Cleve-landčana za urad zveznega sodni' ka, se je Donahey podal in ime noval Carl Friebolina. Ko so Mr. Friebolina tozadevno obvestili, je slednji odklonil urad, rekoč, da je prestar za sodnika. Friebolin je star 61 let. Sedaj preostajajo še trije kandidatje: Dan Culi Emery Freed in Frank J. Lau-sche.
Zastrupljenje od svinca
Profesor Harry Holmes na znanja, da se mu je posrečilo s pomočjo vitamina C iznajti sredstvo, ki preprečuje zastrupljenje s svincem. Kakih milijon Ameri-kancev zboli letno za to boleznijo Sredstvo se pridobiva iz oranž grapefruit, zelja in nekaterih drugih zelenjav.
Plačilo računov Plačajte račune za elektriko, plin, telefon ali vodo v našem uradu. Prihranite si pot v mesto.
vladuje na Balkanu večje zaupanje v mir in da ne bo prišlo do vojne. Ogrska vlada st'.ma je ponudila romunski vladi 'sodelovanje za mir," doči|m je očividBo, da v Moskvi ne zaupajo tem najnovejšim političnim zvezam'in ne verujejo, da bi Anglija držala svojo besedo.
-o—-
Nov grob v nedeljo zjutraj ob 7. uri je preminul Joseph Kunčič, star 36 let, sin dobro poznane pionirske družine na 15612 Waterloo Rd. Umrl je na domu svoje sestre Mary, poročena Kennedy, ki stanuje na 16312 Groyewood Ave., kjer se'je ranjki nahajal težko bolan zadnje tri tedne. Svoje-časno je pokojni delal pri NYC železnici, toda zadnjih šest let je bil nezmožen za delo radi bolezni. Pokojni je bil rojen v Predtrgu, fara Radovljica in je kot otrok dospel s starši v Ameriko leta 1905. Tu zapušča očeta Josepha, ki je poznan kot dolgoletni gostilničar in lastnik dvorane, mate'r Gertrude, rojeno Mrak, sestre Mary Kennedy,. Louise, Matildo Noel in brata Louisa in Wil-liama. Bil je član društva Woodmen of the World, Garfield Camp. Truplo se nahaja na 15612 Waterloo Rd. Pogreb se vrši v sredo dopoldne, čas naznanimo jutri. Pogreb bo vodil A. Grdi-na in Sinovi pogrebni zavod. Prizadeti družini naše iskreno soža-je. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Podaljšana postava
Kongres Zedinjenih držav je sprejel postavo glasom katere imajo uradniki in direktorji bank čas do 1. julija, 1942*, da plačajo svoje dolgove bankam, cjer so bili zaposleni. Računa se, da dolguje kakih 2,000 bankirjev svojim bankam še nekako $32,-000,000, kar bodo do omenjene ga dneva lahko poravnali. Donahey protestira Ohijski senator Vic Donahey, demokrat, je v soboto protestiral, ker se preveč govori o ev ropskih zadevah in premalo ( ameriških razmerah. Senator Donahey pravi, da predsednik Roo sevelt posveča preveč pozornosti evropskemu položaju. Državljanska šola Prihodnji pouk o ameriškem državljanstvu se vrši v četrtek 20. aprila v šoli, ki- ima svoje prostore na E. 55. cesti in St. Glair Ave., v javni knjižnici. Po tem dnevu se pa vrši pouk vsak pon-deljek in četrtek do junija meseca. 72 novih učencev se je vpisalo zadnji teden v šolo, v kateri je sedaj registriranih 467 učencev in učenk.
» Zadušnica Za pokojno Frances Levstik se bo brala sv. maša v sredo 19. aprila ob 8. uri zjutraj ob priliki druge obletnice smrti. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. V bolnišnici Edward Zalar je srečno prestal operacijo v bolnišnici in so obiski sedaj dovoljeni. Nahaja se v Huron Rd. bolnišnici, soba št. 432.
*Sedem mož je bilo ubitih v rudniku v Arsu. Oblasti še ni so dognale, kaj je povzročilo eksplozijo.
Strahovanje delavcev
Trije nadzorniki in dva delavca pri WPA projektih v Clevelandu bodo zaslišani v pondeljek pred izrednim WPA vladnim odborom. Obdolženi so, da so grozili WPA delavcem, da morajo pristopiti v unijo, ali pa zgubijo svojo delo. Pravila WPA prepovedujejo siliti delavce, da pristopijo k uniji ali k sploh k tej ali oni organizaciji. Delavci lahko to prostovoljno storijo. Sploh je prepovedana pri WPA delih vsaka "politika" zlasti pa strahovanje delavcev. Vsak delavec ima prosto voljo, da pristopi k uniji ali pa ostane samostojen.
-o-
Švica je najbolj nazadovala glede porodov Geneva, Švica, 15. aprila, švicarske republike kmalu ne bo več ako bodo porodi v državi nazadovali tako kot so tekom lanskega leta. V Švici je lansko leto umrlo 20,000 oseb več kot pa jih je bilo rojenih. Celo Francija, ki je pognana glede maloštevilnih porodov, je imela le 14,000 več smrtnih slučajev kot pa porodov, švi-a šteje komaj štiri milijone prebivalcev.
Washington, 15. aprila. Zedinjene države posedujejo dovolj ekonomske sile, da preprečijo vojno kjerkoli na svetu, se je izjavil dr. Fenwick, ko je pričal pred senatnim odsekom za spremembo nevtralitetne postave.
Ta nevtralitetna postava bi se spremenila tako, da bi predsednik s pritrdilom senatne zbornice kongresa imel pravico ustaviti pošiljanje denarja in vsakovrstnega blaga onim narodom, ki napadejo drugo državo ali ki kršijo sklenjene pogodbe.
Dr. Fenwick je mnenja, da če bi predsednik Zed. držav že pred nekaj leti imel enako oblast, bi
lahko preprečil to ali ono vojno, ki je zahtevala toliko žrtev. Zedinjene države so ekonomsko močne dovolj, da preprečijo vsako vojno.
Dr. Fenwick, ki je bil delegat na konferenci zastopnikov ameriških republik v Lima, je tudi povedal, da je že v letu 1914 podal enak nasvet kongresu, toda ga niso poslušali.
"Posledica je bila," je dejal dr. Fenwick, "da je nastala svetovna vojna, tekom katere je bilo ubitih 10,000,000 ljudi in dvajset milijonov oseb ranjenih, a škoda povzročena od vojne znaša milijarde.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po naših slovenskih naselbinah
V Helper, Utah, je pred krat- vi končal življenje. Njegov pasto-
Konvencija hobotov
Preteklo soboto je bila zaklju-:ena konvencija hobotov v Cleve-andu. Ob zaključku konvencije je odbor organizacije hobotov podal poročilo, da dolguje organizacija samo $218.00, toda bo to svoto v kratkem plačala. Lansko leto so imeli stroškov $1,308.00, dohodkov pa $1,100. Konvencija hobotov je veljala $400.00, dasi je bilo 862 delegatov navzočih.
Relilna pomoč
Tekom preteklega tedna je zgubilo 5,600 WPA svoje delo in zaslužke pri WPA projektih v Clevelandu. Od teh jih je naprosilo 650 za relif od mestne vlade, ki je podelila 135 prositeljem re-iif, dočim bodo morali drugi čakati. Tekom meseca aprila ne bo /eč odpuščenih kot kakih 200 delavcev pri WPA delih v Clevelandu.
Dva kandidata
Znamenja kažejo, da bo demokratska stranka imela pri primarnih volitvah v jeseni dva nasprotujoča si kandidata. Enega bo postavila Gongvverjeva skupina in to bo najbrž zastopal kon gresman Martin Sweeney, dru gega pa Miller jeva skupina, katere kandidat bo Parker Fulton, bivši zvezni pravdnik.
Bombardiranje
Detektivi so zaslišali in aretirani več uradnikov unije lekarniških uslužbencev, o katerih se sumi, da so priredili zadnje dneve bombne napade na stanovanja uslužbencev, ki delajo v raznih lekarnah, dasi tam prevladuje štrajk. štrajk se je pričel 1. marca in od tedaj je bilo vrženih že 12 bomb v razna stanovanja onih lekarnarjev, ki so ostali na delu.
Vrnitev iz domovine
Mrs. Frances Medved, tajnica podružnice št. 14 SžZi se je že vrnila iz stare domovine, šla je tje, da bi še enkrat videla svojo ljubo mamico. Toda usoda je ho tela drugače in Mrs. Medved ni več videla svoje matere, ki je počivala že en teden v hladnem grobu, ko je hčerka prihitela domov. Mrs. Medved pravi, da se mi tukaj bolj bojimo vojne, ko se je pa v starem kraju.
Seja Zadruge
Danes se vrši seja direktorija Slovenske zadružne zveze in jutri večer pa seja ženskega odseka. Bodite vsi navzoči.
kim umrla Mary Heler, žena Blaža Helerja, stara 72 let in rojena v Bulmansdorfu pri Celovcu za Koroškem.
"Zajedničar," ki je glasilo Hrvatske Bratske Zajednice, poroča, da je kampanja za pridobivanje novega članstva, prinesla tekom dveh mesecev Zajednici 3,260 novih članov v obeh oddelkih. Kar je znamenje in dokaz, da z dobro voljo in vztrajnim delom se vedno se lahko mnogo stori za"* naše bratske podporne organizacije. Mladine je še vedno dovolj kot tudi ljudi, ki niso pri nobenem društvu.
"Nova Doba," glasilo JSKJ, naznanja, da je dosedaj prijav-jenih kandidatov za mladinsko konvencijo 101, za delegatstvo na atletični konvenciji pa 86.
V	Chisholmu, Minn., je nagloma umrla Frances Lamut, stara 58 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini, žena Johna Lamuta, ki je poznan kot pionirski naseljenec v Minnesoti. — V Soudanu, Minn., se je ponesrečil Ignac Ko-revc. Padel je po ledenih tleh in si zlomil nogo. Mož je star 80 et, poznan kot "pečlar" in do sedaj še nikdar ni bil bolan.
V	Rillton, Pa., je umrla za jeti-(0 Milka Kovačevič, stara 62 let in rojena v Moravčah. Tam zapušča moža in hčer, v Exportu, Pa., pa dva brata in dve sestri.
V	"Prosveti" čitamo, da je glavni odbor S. N. P. J. nabral $3,687.00 za "španske reveže." Da bi omenjena Jednota kaj pri spevala za slovenske reveže, o tem še nismo ničesar čitali, ker so ji bolj pri srcu španski koma nisti in anarhisti.
V	Dillon, Montana, je preminul rojak John šuster, star 62 let. Doma je bila iz Starega trga ob Kolpi. Ranjki zapušča enega sina in tri hčere. Otroci so že vsi poročeni. Poleg teh zapušča tudi več vnukov.
Hibbing, Minn. — George Simon iz Elya je nedavno iztožil svoto $7,025 odškodnine od rudarske družbe Oliver Iron Mining Co., ker je dobil bolezen sili-kožo v rudnikih omenjene družbe. Družba je sedaj apelirala na višjo instanco. Josip Milovič iz Hibbinga je tudi iztožil $675 odškodnine, ker je Security State banka poškodovala njegovo lastnino, ko je gradila svoje poslopje poleg njegovega. Toda tudi banka se brani plačati in bo tožila na višjo inštanco.
Benfd, 111. — Frank Goličnik, star 56 let in rojen v Rečici na štajerskem, si je pred nekaj dne-
rek ga je našel obešenega v hlevu. Pred dvema letoma se je Goličnik priženil iz Paname na farmo Terezije Ferjančič. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Ranjki zapušča ženo in več pastorkov.	,
Irwin, Pa. — Angela Svečnik v tem mestu je dobila grozilno pismo od nekega — kot ona misli — črnorokarja, ne ve pa, ali je bila grožnja le prvoaprilska šala ali se je res kdo spozabil. Pismo je bilo izročeno mirovnemu sodniku, ki je rekel, da onemu, ki je pisal dotično pismo, se gotovo meša v glavi.
V	Nokpmis, 111., bo ta teden zaprt premogovnik in nekako 400 premogarjev bo odpuščenih od de'a. Med njimi je mnogo Slovencev.
Pred nekaj dnevi je v Calu-metu, Mich., umrla Margareta Rožič, vdova po John Rožiču iz Lauriuma, ki je pa zadnja leta stanovala v Detroitu pri svojih otrocih. Doma je bila iz Črnomlja in je živela v Ameriki nad 50 let. Zapušča tri sinove in dve hčeri.
V	Valley, Wash., je v bolnišnici umrl rojak Martin Kokal, doma iz Bitenj pri Kranju. Star je bil okoli 70 let. V Ameriko je prišel kot 20-letni mladenič. Tu ne zapušča nikogar, v domovini pa eno hčer.
--o--
Monsignor
Rev. Tomislav Firis, župnik cerkvene občine sv. Nikolaja na 36. cesti, je dobil naslov in odlikovanjem monsignorja. Tozadevno je bil v nedeljo prirejen banket, katerega sta se udeležila cle-velandski nadškof Schrembs in škof McFadden ter župan Burton zaeno z mnogimi drugimi odličnimi osebami.
30 dnevnica
V	torek 18. aprila se bo ob 6:30 zjutraj' brala v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Cerar v spomin 30 dnevnice njene smrti. Soi'odniki in prijatelji so vabljeni.
Društvene zadeve
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj večer od 5. do 7. ure v dvorani stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev.
Seja godbe
V	torek 18. aprila se vrši seja godbenikov fare sv. Vida ob 8. zvečer v prostorih A. Grdina na 1053 E. 62nd St. Vsi brez izjeme so vabljeni, da se udeležijo. — Predsednik.	,
flMERISKflWDOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
»J	IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 17, 1939	LETO XLII. — VOL. XL1I.
i ^hi«gton, 15. aprila. Zve-f <jJnator Borah, član senatne-l jt^ , ,a za tujezemske zadeve, j jen , ^ °stro ožigosal evropske t ^ facije, rekoč, da ne po-druzega kot da kršijo
A C6 P°K°dbe.
iSiivJe z'asti govoril napram 'TO ^ 'mladini, kateri je pove-
rti s vsa^a v°j na, kate-JK J Udeležile Zedinjene drža-
i^i s| Sam° Pogubna, pač pa bi ^iHe Z''a ^mPerialistom v njih
ni'lVaV, •
^rC3e izjavi1, da J'e dobil
a<*nJe čase od mladine ti-; S (antVprašanj, ko ga zlasti mla-X Je vprašujejo, kaj misli
,k;Vk) 15 apriia. _ Pri_ [PR ^ strani ameriških indu-iBKaL P^manjkuje premoga, redu. Pogajanja jPtiit^Pttiki premogarjev in ' iN So6V' ^ trajajo že en ti T', ° Usedaj brezuspe-
Jlli^ki župan LaGuardia wie jn p0seben apel na opera-ih v lla Premogarsko unijo, A naikrajšem času spora-if1K; sicer bo mesto New wRPn^Hfeno prenehati s JW aciio potnikov.
50,000 unijskih premo-
' k6r ukor protestantom, ki so hoteli izsiliti 4 Pija XII. ukor za generala Franca
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1939
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo ____________________________Published daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. • Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION BATES: U.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for G months Cleveland, by mail, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 3 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
l>:-83	No. 89, Mon., April 17, 1939
5—«—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—■—•—————•—•—•———•—.—.-
BESEDA IZ NARODA
J".......................»"—-h
Iz Collinwooda
O delu pri WPA
Generalni upravitelj WPA del Colonel Francis C. Harrington je pred kratkim govoril potom radia in razjasnil nekaj nesporazumov, ki prevladujejo v javnosti glede dela pri WPA.
Generalni upravitelj WPA je poudarjal predvsem šest točk, ki sfe bile potrebne razjasnila. Povedal je, da deluje WPA administracija na podlagi lokalno predlaganih načrtov. Povedal je, da nudi1 WPA samo pripomožno delo, ne pa direktno pomoč v času brezposelnosti. Nadalje je zatrjeval, da plačuje WPA iste plače na uro, kakoršnje so v veljavi v mestih, kjer WPA posluje.
Namen WPA je, kot je izjavil Col. Harrington ,da dela WPA delavec toliko na mesec, da zadostuje njegov zaslužek za vzdrževanje. Poudarjal je nizke stroške poslovanja, ki jih ima WPA administracija in končno je dognal, da posluje WPA enako v velikih kot v malih mestih ter v poljedelskih okrajih.
Col. Harrington je nadaljeval, da je največ WPA projektov tam, kjer je največ brezposelnih delavcev na razpolago. "Toda," je dejal, "WPA program deluje takorekoč v vsakem okraju Zedinjenih držav. Kjerkoli so brezposelni delavci v potrebi, tam sodeluje WPA s tem, da daje zaslužek ljudem na takem delu, ki je v korist kraju, v katerem živijo.
Omenil je obenem eno največjih podjetij, ki jih je pričela WPA administracija, namreč gradnjo in izboljšanje 180,-000 milj postranskih cest, program, ki se skoro popolnoma izvršuje v poljedelskih ali V pol-poljedelskih okrajih. Od tega bo imela seveda vsa dežela ogromno korist, dasi mnogi tega dela še danes pravilno ne razumejo.
Glede samega osnovnega značaja programa se pojavljajo nesporazumljenja in je v tem pogledu upravitelj rekel: "Ali je WPA program zvezni program ali je lokalen? Mnogi krogi so napadli upravo WPA kot zvezno birokracijo, ki je popolnoma obremenjena z uradnim zavlačevanjem, ki izvršuje svoje delovanje brez ozira na želje lokalnih enot v deželi. Toda pomislimo, kaj govorijo dejstva.
95 odstotkov našega programa obstoji iz lokalnih projektov. Ti projekti so bili odločeni in začrtani po mestnih, okrajnih in državnih oblasteh, nakar so bili predloženi WPA administraciji. To pomeni, da le pet odstotkov izmed vseh projektov, ki jih izvršuje WPA administracija, obstoja v podjetjih, izvedenih direktno od zvezne vlade v Washingtonu. Med temi podjetji je treba zlasti omeniti razne zdravstvene urade, trgovinski« oddelek vlade, poljedelski oddelek in enako. Vse ostale projekte takorekoč nadzirajo in vodijo mestne ali okrajne oblasti in ima zvezna WPA administracija pri tem naloge, da plačuje delavcem.
Kar se tiče WPA administracijskega urada v Washingtonu i,ma le nalogo, da odločuje, če lokalno predlagani načrti odgovarjajo gotovim predpogojem glede primernosti, kar se tiče potrebe brezposelnosti in vrednosti za posamezne občine in mesta in da gleda, na to, da prizadete občine in mesta prispevajo svoj delež k WPA projektom, ki so zasnovani v njih krajih.
Drugo krivo mnenje, je dejal Col. Harrington, obstoji v tem, ko nekateri trdijo, da daje WPA direktno pomoč v slučaju brezposelnosti, to je. da daje pomoč ljudem, ki ne doprinesejo ničesar v zameno. To nikakor ni resnica. Zvezna vlada smatra, da je njena dolžnost in odgovornost napram narodu, da vodi napad proti brezposelnosti in to potom programskega dela, ki naj preskrbi zaslužek telesno sposobnim brezposelnim v Amerik''.
Trdi se tudi, da dobijo samo gotovi ljudje, ki imajo prednost, delo pri WPA. Tudi to ni resnično. Vsaka lokalna oblast mora najprvo potrditi glede vsakega posameznika, da je v resnici brez dela, brez sredstev, da je telesno sposoben za delo, predno ga zvezna vlada sprejme v svoje vrste.
Pri WPA je četvero plačilnih lestvic, in sicer za neizur-jeno delo, za pol-izurjeno de>o, za izurjeno delo in za profe-sionelno ali tehnično službovanje. Postava zahteva, da plača na uro ne sme biti manjša pri WPA od plače, ki se običajno plačuje delavcem v dotičnem okraju. Res je, da pri WPA delih ne bo nihče obogatel, res je pa tudi, da nihče ne bo stradal, je dejal Col. Harrington.
Kaj pravite!
Vsaka žena hoče, da bi njen mož občudoval samo njo in nobene druge ženske; da mu bi bila njena kuha najbolj všeč na svetu; da bi bil vsak večer doma, ali da ne bi prihajal pozno zvečer domov; da ne bi preveč kadil; da bi ji dajal veliko denarja za gospodinjstvo in da bi bil prepričan, da je njegova žena najbolj- varčna gospodinja na svetu; da bi doma po prstih stopal, kadar jo glava boli; da bi si čevlje osnažil, predno pride v hišo; da bi ona vedno imela zadnjo besedo v hiši; ampak — ne bo nikdar pustila, da bi
kdo rekel žal besedo čez njenega moža.
* * *
Moški vedo sila mnogo. Tako vedo natančno, koliko vode vsebuje ocean, čez koliko let se bo zemlja zledenila, če se bodo vrednostni papirji dvignili, koliko žita so na vsem svetu pridelali, kako je treba rešiti socialno vprašanje, koliko milj je od zemlje do sonca itd, — ne vedo pa ne, kaj naj bi kupili svoji ženi za god.
Pogosto čitamo poročila cenjenih rojakov o društvenem napredku v korist naših slovenskih župnij v Clevelandu. Torej se tem potom tudi naš cerkveni odbor oglaša pri fari Marije Vne-bovzete v Collinwoodu ter z veseljem beleži poročilo, da naša fara lepo napreduje; naša katoliška društva pri tem pridno pomagajo. Za velikonočno kolekto so darovala naša katoliška društva, pa naši dobri karani lepo vsoto $2,527.00. Ves cerkveni odbor se tega veseli ter se vsem in vsakemu zahvaljuje. Nadejamo se trdno, da bomo tudi v bodoče tesno združeni v korist fare, delali složno in priborili fari še lepši uspeh. Naš dolg bo skopnel kot sneg spomladi. Bog in narod! Za cerkveni odbor:
J. Grill.
-o-
Slavčki vas vabijo
člani in prijatelji Slavčkov tem potom ponovno vabijo na udeležitev naše domače zabave, katera se vrši 22. aprila v SND na St. Clairju, dvorana št. 1. Pri-četek bo ob osmih zvečer in vstopnina je prosta. Lepo priliko imate dobiti lepo nagrado. Odbor se bo potrudil, da bodo vsi posetni-ki zadovoljni. Ne bom naštevala vsega, kar pridite vsi, stari in mladi in boste v družbi dobrih in veselih prijateljev uživali dobrote tega sveta in tudi naplesali se boste.
Opozarja se posebno one člane, ki se iz enega ali drugega vzroka ne udeležujejo naših mesečnih sej. Potrebna je vaša navzočnost kakor pri vseh drugih društvih. Seja se vrši vsak tretji torek v mesecu. Torej pridite Vsi na sejo, ker ukrepati je treba radi koncerta skupnih zborov meseca maja.
Pridite na našo 'zabavo, ker nam s tem pripomorete k izboljšanju naše blagajne. Na svidenje 22. aprila na naši zabavi.
Uršula Unetič, blagajničarka.
-o--
OB PETLETNICI POKOJNE FRANČIŠKE JUH
Dolga petih let je doba, odkar ste, mati, vi odšli, al solza vtrinja se nešteta, in srce naše še nam krvavi,
O, bili ste res prava mati, to!ažb0 polagali nam v srce:-V Boga zaupaj in Ga prosi, premagaš tugo in gorje!
Prišla, je pa smrt neizprosna, ugrabila nam je zaklad, zato bol bila je neznosna, najdražji zaklad ji darovat.
La tolažba ena še ostaja, da bomo vsi skupaj se sešli, ko bodemo tukaj dokončali, prišli k Vam v vrt Getzemani.
žalujoče hčere Alice, Frances, Anna. Warrensville, O.
-o-
Kaj jim pa morejo!
■ Cleveland, 0-—Da, kaj jim pa morejo, če bodo vesele v soboto 29. aprila ob svoji 10 letnici v SDD na Waterloo Rd. Kdo? Oh, nikar se ne delajte ...! Kdo neki drugi kot dobroznane članice ženskega odseka Slovenske zadružne zveze. To pa znajo! Česar se podstopijo, to tudi dobro izpeljejo.
Reklo so, da mora biti to najlepša plesna veselica in večerja tudi in kar pripravite se za najboljše. Njih ima in ugled ne bo trpel radi dane besede, kar pomeni, da se zberemo drugo soboto zvečer v SDD; prostora za vse dovolj.
Ves program je v njih rokah in odredile so tako, da bodo lačne
orožnikov, igral pa je dvojno vlogo ter je Pintariča in njegovo tolpo očividno ščitil.
Pintaričeva razbojniška družina je izvršila v mariborski okolici celo vrsto tatvin in vlomov. Od tu sta odšla najprej Pintarič in Majerič v Cvetkovce pri Ptuju, kjer je Majerič dobro poznal razmere pri posestniku Ivanu Herguli, ki se je bil vrnil iz Amerike ter je prinesel veliko denarja domov. Vlomila sta pri njem ter mu odnesla hranilne knjižice vrednostne papirje, pištolo, obleko gotovino v skupni vrednosti 241,817 din. Večina plena pa je obstojala iz omenjenih papirjev in hranilnih knjižic, česar zločinci niso mogli spraviti v denar ter so to večidel uničili. Nato so Pintarič, Kelc in Juhart izvršili v noči na 19. junija razbojniški napad na usnjarja Franca Grajfa in njegovo ženo v Dup-leku. Vdrli so v hišo ter s pištolami v rokah zahtevali denar, katerega pa niso našli. Nato je odšla vsa tolpa na potovanje po Dravski in Mislinjski dolini. Na poti so beračili, vmes pa vlamlja-li in kradli. Izvršili so celo vrsto zločinstev, toda imeli so tudi smolo ter se je orožnikom posrečilo Majeriča in Juharta prijeti.
Jožef Koder izvira-iz poštene družine, ima pa za seboj težko zločinsko preteklost, še predno se je spoznal s Pintaričem, je izvršil celo vrsto tatvin in vlomov. Nekaj časa je bil zaposlen v tovarni Kovina na Teznem, ko pa je izgubil službo, se je preselil k bratu v Dobrovce, od tam pa k družini Maglica v Skoke. Ko so mu pošli prihranki, je začel krasti. Najbolj mu je uspel vlom pri posestniku Francu Grajfu v Trničah, pri katerem je ponoči 10. junija lanskega leta s sekiro prekopal zid ter mu odnesel 26,-00C din, ki jih je Grajf malo prej dvignil iz hranilnice ter jih pripravil za doto svoji hčerki, ki se je imela poročiti. Velikega obsega sta bila tudi vloma, ki ju je izvršil skupaj z neznanimi sosto-rilci, katerih noče izdati, januarja lanskega leta pri trgovcu Mag-dalencu v Racah in pri Jakobu Krepflu v Staršah. Koder in Pintarič sta se seznanila že poprej v zaporih. Ko je potem Koder izvedel, da se Pintarič potika s svojo tolpo okrog Maribora, se je želel z njim sestati, ta sestanek je potem posredovala Pintaričeva ljubica Neža Majšler ter se je vršil dne 26. junija v Skokah.
Pintarič, kateremu so orožniki ujeli oba najzvestejša družabnika Juharta in Majeriča, je bil vesel, da se je sestal s Kodrom, ter je takoj sprejel njegovo ponudbo za skupno rokovnjaško življenje. Oba sta si povedala, da ju zasledujejo orožniki, pa sta sklenila, da se jim ne bosta dala za nobeno ceno v pest. Koder je v znak rokovnjaškega prijateljstva izročil Pintariču svojo pištolo Fromer kal. 7.65 mm, Pintarič pa se mu je revanžiral s svojim ukradenim "browningom" kal. 6.25 mm. Nato sta napravila načrte za razne razbojniške podvige. Sklenila sta, da se bosta lotila le velikih reči, pri katerih pa ne sme človeško življenje igrati nobene vloge. Za vsako ceno sta si hotela pridobiti bogastvo. Načrte je izdelal Koder, ki je takoj prevzel incijativo, ker je bil bolj prebrisan in zvit, kakor njegov pajdaš. Najprej se je odločil, da bosta vdrla v gostilno Neža Sel v Zrkovcih. V to gostilno je Koder nedavno že sam vlomil ter je razmere dobro poznal. Vlom sta izvršila v noči na 1. maj .lanskega leta. Vdrla ta s ponarejenimi ključi v gostilniško sobo ter od tam v spalnico. Stara gostilničarka je bila popolnoma sama v celi hiši. Prijela sta jo, jo vrgla na tla, jo teptala z nogami in suvala, ji grozila s pištolami in zahtevala od nje denar. Odprla sta vse omare J nista pa našla denarja, pač pa f ta si prisvojila vojaško pištolo j sistema "Steyer" kal. 9 mm. Ne-1 ža Sel je dobila zelo nevarne po-, škodbe, zlomila sta ji tudi veči reber ter je šele čez dolgo časa'
okrevala v bolnišnici. Potem zločinu sta se vrnila v Skoke, med potjo pa sta še izvršila vlom pri Sv. Miklavžu na Dr. polju.
V Skokah sta se odločila za nov zločin. Mesarski vajenec Rudolf Maglica je povedal Kodru, da je njegov gospodar mesar Franc Pesek v Hočah kupil od posestnika Romana Ačka v Kal-šah pri šmartnem na Pohorju par volov ter mu izplačal 7,000 din. Ta denar da hrani Ačko gotovo doma. Razbojnika sta sklenila, da bosta Ačka obiskala ter
a
sta namero izvršila v noči na 25. junija lanskega leta. Prišla sta k Ačkovi hiši okrog 1. ponoči. Pintarič se je splazil skozi okno na kamri v hišo ter je potem odprl svojemu pajdašu vežna vrata. Iz veže sta šla nato v posebno sobo, kjer sta vzela razne predmete, obleko in hranilno knjižico, glasečo se na 1,400 din. Našla sta tud'i steklenico žgaj-nja ter jo do polovice izpila. Nista pa našla denarja, zaradi katerega sta prišla. Zaradi tega sta vzela samokrese v roko ter stopila v spalnico, v kateri so bili posestnik Ačko, njegova žena Marija in mali 7 tednov star otrok. Koder je imel masko na obrazu, ko sta vstopila s samokresi v rokah v sobo ter zahtevala od preplašenega posestnika denar. Merila sta na Ačka in njegovo ženo s samokresi ter jima grozila s smrtjo. Napadena pa ,ta. vztrajala pri tem, da denarja nimajo doma. Zaradi hrupa so se prebudili tudi drugi domači, ki so prišli v spalnico ter prosili razbojnika, naj odideta, ker ienarja ni pri hiši. Posestnik Ačko je porabil nastalo zmedo ter pobegnil skozi okno. Prebudil je v hlevu hlapce ter se oborožil z vilami. Podal se je nazaj proti hiši ter zaklical skozi okno "kaj tu stičeš." Tedaj pa je eden od razbojnikov* ustrelil proti oknu in krogla je zadela Ačka v čelo, mu prebila možgane ter nad .ilnikom izstopila. Ačko se je zgrudil na mestu mrtev.
Koder in Pintarič sta se umikala proti Polskavi, med potjo pa sta neprestano streljala, da ju ne bi nihče zasledoval. Na poti sta srečala krojača Julija Kor-buna, ki se je vračal od dela domov. Pintarič ga je brez vzroka udaril po glavi ter ga podrl na tir., ležečega pa sta pošteno pretepla in premikastila. Nato sta na nadaljni poti, srečala gonjača živine Vincenca Duha, ki ga je udaril s pištolo po glavi in ustih, da je padel po tleh ter mu izbil štiri zobe. Nato sta mu vse-la iz žepa 70 din gotovine, s prsta pa zlat poročni prstan. Okrog 3 zjutraj sta v Polskavi zagledala skupino koscev, ki so kosili na travniku odvetnika dr. Hojnika. Šla sta proti njim na travnik ter jih s samokresi v rokah pozvala, naj se postavijo v vrsto. Morali so eksereirati, razbojnika pa sta pri tem proti njim streljala. Ker Martin Fiideršek ni hotel 'eksereirati," je Pintarič ustre-,lil vanj ter ga zadel v desno lice ter ga težko ranil. Ko je Fideršek po strelu padel na tla, so se kosci razbežali ter se poskrili po bližnjem grmovju.
Zločin v Kalšah je spravil na noge ves okraj. Vse orožniške postaje so bile alarmirane, dobile so pomoč iz drugih okrajev in začel se je lov na rokoynjače, kakor ga v teh krajih ne pomnimo. Razbojnika sta najprej zbežala v Skoke, kjer si je Koder po svojem bratu Edviru nabavil novi pcštoli znamke Mauser kal. 7.65 ter potrebno municijo. Nato sta nato bežala naprej. Podala sta se ob Dravi proti Ptuju, pri Sv. Miklavžu sta ukradla čoln ter se po Dravi odpeljala do Ptuja, kjer sta čoln spustila po vodi. Podala sta se v Skorbo, kjer sta se ustavila pri Jožefu Zajšku, katerega ta poznala iz mariborske kaznilnice. V Skorbi sta začela veseijačiti-in popivati s fanti, v pijanosti pa sta se z njimi sprla ter je Koder izgubil pištolo Steyr, katero mu je neki fant odnesel. Zaradi te pištole sta kar podivjala, s streljanjem sta
nasitile, servirale žejnim in preskrbele dobro godbo za plesaželj-ne. Iniajo pač svojo metodo in ker se je vedno dobro obnesla, bo menda tudi to pot prav prišla ven.
Vi, dragi čitatelji, odjemalci in delničarji, ste vabljeni najvljudneje v imenu odseka, direk-torija in dobre zabave. Sezija gre tako h kraju, kaj je torej lepšega kot zaključiti z lepo domačo zabavo, potem se pa pripraviti za piknike v prosti naravi.
Ker bodo same tudi nekaj po-; vedale v javnosti, naj zadostuje I apel, da rezervirate soboto 29. I aprila zvečer zanje. Takrat-se pa spet vidimo pri domači zabavi vsi prijatelji zadružništva. !	-o--*
I Razbojnika Pintarič in Koder pred sodniki
*
Maribor, Jugoslavija. — Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je začela razprava, kakor je v mariborskih sodnih dvoranah dosedaj zgodovina še ne pomni. Na zatožno klop sta prišla dva razbojnika, ki sta postala lansko poletje s svojimi zločini skoraj že tako popularna, kakor so bili v starih časih zloglasni rokovnjaški kolovodje. Koder in Pintarič sta stra-hovala cele okraje, o njunih zločinskih nastopih so se pripovedovale že pravcate legende, obsežen varnostni aparat je bil noč in dan na nogah, dokler se ni posrečilo prijeti Pintariča ter razbiti njuno tolpo.
O zločinih obeh razbojnikov ter o njunih pajdaših smo že svo-ječasno obširno pisali ter smo .navajali tudi vsa imena današnjih obtožencev. Kolovodji sta 30 letni Melhqir Pintarič iz Dolnje Bistrice pri štrigovi v Prekmur-ju ter 30 letni Jožef Koder iz Maribora, ki se je zadržaval zadnje čase največ v Račah pri svojih sorodnikih. Dalje sede na zatožni klopi: 26 letni brezposelni delavec Martin Majerič iz Sv. Tomaža pri Ormožu, 17 letni Ludvik Kelc iz Rogoznice, 21 letni brezposelni delavec Jakob Juhart iz Vi&ol pri Slov. Bistrici 18 letni Rudolf Maglica, mesarski vajenec iz Skok pri Slivnici, 30 letni brtezposelni slikarski pomočnik Karel Rap iz Sv. Vida pri Ptuju, 28 letni Edvin Koder, strugar iz Dobrovcev, 34 letni delavec Martin Maglica iz Skok, 25-letni mizar Jožef Maglica iz Skok, 321etni Jožef Kac, čevljarski pomočnik iz Ješence pri Fra-mu, 37 letni delavec Anton Godec iz Skok, 281etni tovarniški delavec Ivan Godec iz Skok, 24 letna čevljarjeva soproga Slavka Kac iz Ješence, 34 letna posestnica Planinšek Mari ,)a iz Ješence, 30-letna Marija Adam, Šoferjeva; ž§na iz Rogoze, 50 letna Lucija Maglica iz Skok ter 32 letna delavka Marija Korotaj iz Rač.
Zločinska karijera večine današnjih obdolžencev se je začela že mnogo prej. Skoraj vsi so bili že opetovano predkaznovani zaradi tatvin in drugih nepoštenih dejanj. PravO razbojniško življenje pa se za nje pričelo šele meseca marca 1938, leta, ko so se znašli v proslulem Betnavskem gozdu pri Mariboru, znanem zatočišču zločincev in vlačug, Pintarič, Kelc in Juhart. Vsi trije so poprej kradli in beračili vsak zase. Pintarič je prišel meseca februarja iz ječe ter se ni oprijel dela, temveč se je potepal ter se preživljal z beračenjem in tatvinami. Mali Kelc, ki je kljub svoji mladosti že izredno pokvarjen, je bil skoraj istočasno izpuščen na pogojni odpust iz pobolj-ševalnice, pa se takoj zopet lotil potepanja in tatvin. Tudi Juhart je bil kljub mladosti že šestkrat poprej obsojen na dolgoletne kazni. Vodstvo te nevarne trojke je prevzel Pintarič. V Betnavski gozd sta zahajala tudi Majerič in Rap. Rap je bil sicer zaupnik
ustrahovala vso vas. FajWj so poslali po orožnike, k' 30 J mudoma prišli. V temi razbojnika opazili ter ju P ^ da obstaneta. Odgovorila P® streli, ki so jih orožniki li. Vendar se je posrečilo r»z nikoma, da sta pobegnila j
Razbojnika sta pobegni^ ter sta se 30. junija poJaVlj, Ptujski gori. Podala sta se^j doškov vinotoč, kjer s Jl| j popivati. Tam je bilo ;ev pred katerimi sta se ^ njača bahala ter sta kaz«1^ ne akrobatske spretnost1'^ tarič je pri tem odložil s j v katerem je imel dVe Pi3 ^ £ pijanosti je fantom celo P^J kdo je. Koder pa se )e nabasano denarnico. skrivaj poslali po orož«' . i :e orožnik prišel, so sk^fe njim navalili na oba Posebno dobro so zgrabi'1^ j riča, ki se je po hudem 1 udal, ker ni imel pri rok1 ^ * Kodru pa se je v zmedi /jj ;f lo, da je pobegnil. S .^jC" vo aretacijo se je pno rokovnjaško življ6"^ * nevarnih razbojnikov. J | je bil odpeljan na povelJB^j iS žniške čete v Maribor- ^ s pri spretnem zasliši8 ^Jm znal vse svoje zločine- ^jPjs je tudi, da je posestni I ustrelil Koder.
i
Koder je po aretacij j ^ pajdaša Pintariča ves P j ^ bežal proti jugu. Odš'2 • ^ onjsko, spotoma Pa J f (j; in ropal. Na Dolenjski ^ nadaljeval svoje razboJ j | ljenje. Dne 23. julij* j] p | 76 letno Frančiško M1^ gf1 ^ nji vasi ter ji je Prl ^ ^ z orožjem m
požigom .A S. avgusta je izvršil v kar dve razbojništvi- jf^ mu vrgli le neznaten posestniku KravcarJu ^ ljal v spalnici, da bi A da mu izroči denar, P;^ r^jj ci Sirkovi pa je s PlS tt|j izsilil 14 din gotovi'1^ ^ ^ 18. avgusta je napa^j,^ !„ posestnika Eržena v ^ ^ v njegovi hiši dvakr^^ ^ glavi s pištolo in P°te ^ j, kiro, potem pa je bl'eZtC/ begnil. V začetku seP^f ^ vlomil v graščino ,e\ $ (t v Mirni ter mu odn j^f ^ predmete v vrednosti ^ V noči na 4. septet f ^ trgovino Ivana
Bref yi i
Lovrencu ter mu od ga blaga v vrednost' .^J \ Ta plen je skril na k°z ,cii, :a Ostanka v Sv. L0^/ \ tem je pregovoril P°s.a JK X c sina Antona Krama« ^rf z njim po blago na	k
soleč, ces da je to ^ .je, ' k iz tihotapstva iz ^ p ? J , je bilo v dveh vreča«y f te spravila na kolesi, Pjj. ^ \ se
Ostankov! prebuo' drugimi moškimi'23^ ^ \ Kramarja zasledova ,r L
j a so
prijeli, Koder ljal ter je zadel IvfV^ ,1» trebuh. Ranil mu Je /j <i0 vice ter so ga mo^j ^ \ v bolnišnici v	\
operirati. Poškodba t> , V tno nevarna ter ne yd- ^ nikdar več zdrav. SV zil 77 letni Janežič '* ^ I je v Gor. Jesenica^. ^ nežičevo hišo. V	l !>(
tembraje ^ f v župnišče v 0 P v župnik Henrik p0L,ij'!( J^l no pregnal.
poskušal izvršiti v' ed ^ Jj, če na Prifnskovem-	l'*,
po se je podal v ^A ^ popival z domačim ^ zaslutili, koga	P, |,
so obvestili orožm ž; . der ni najmanj **	f
niki prišli ter	ft
njem so zapleni ^jsj,'ti D:
9	mm z 20 naboj V= j/J
5 ključev, 5 vetrih^, K ^ dra za vrtanje bl» j]() ]J a' j tudi Kodru °dzVS, J* razbojniško živUe% je strahoval	jr/ V
10	Dolenjsko.	/J^ Maribor, kjer Je <f časom že na vai»e j
va in Pintaričeva
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1930__3
WINNETOD
Po nemikem lrvtmlku K. Maya
ti, če mu mi ne povemo, odkod bodo prišli. In potem lahko čaka, da mu spet kedaj kakor slepe kokoši gredo v past —.
Glejte, s posvetovanjem so pri kraju! Prihaja! Sedaj se bo odločilo, kaj bo z nami!"
Kako da so se odločili, sva vedela, še preden naju je Tan-gua nagovoril.
Lisjak je zaklical neke meni nerazumljive besede in Kiowe, ki so nas obkoljevali, so raz-jahali in se razšli. Nitmo bili več ujetniki —.
Tudi Tangua je kazal prijaznejši obraz.
"Posvetoval sem se s svojimi bojevniki," je začel. "Mojih misli so. Kadil bom mirovno pipo s svojih bratom Samom in veljala bo za moje in za njegove ljudi."
"Pričakoval sem, da bo tako prišlo!" je hvalil Sam. "Kajti Tangua ni samo pogumen bojevnik, ampak je tudi pameten poglavar rodu Kiowa.
Naj nas torej bojevniki Kiow obstopijo v polkrogu. Za pričo bodo, da sva res izmenjala dim miru in prijateljstva." In tako se je zgodilo. Kiowe so nas obstopili v velikem polkrogu, Tangua in Sam Hawkens pa sta s predpisanimi obredi pokadila calumet. In potem smo šli vsi kar nas je bilo belih v taboru, od enega rdečekožca do drugega in jim stisnili roko.
Sam je storil, kar se je da-lp storiti, vsaj za nekaj dni se nam rdečkarjev ni bilo treba bati. Kaj da bodo pozneje storili, tega seve nismo vedeli.
Ce pravim, da smo "kadili" calumet, to je, mirovno pipo, govorim le, kakor govorimo pri nas. Indijanec namreč tobaka ne kadi, ampak ga "pije." In ga tudi res pije, ker dim požira, ga nabira v želodcu pa ga v posameznih počasnih in premišljenih sunkih spet daje od sebe.
Zanimivo je dejstvo, da prav tako govorijo tudi Turki. Tudi Turek ne kadi tobaka, ampak ga "pije." Tobak se pravi po turško tutun, pipo kaditi pa tatun ičmek ali pa čibuk ič-mek. Ičmek pa se pravi "piti."
Calumet, mirovna pipa, je pri Indijancih v visoki časti. To dokazuje tudi dejstvo, da imajo nekateri indijanski rodovi za mirovno pipo isto ime kakor za poglavarja. V narečju Indijancev rodu Jemes na primer se pravi poglavar fui, pipa pa fuit šaš, pri Apačih je poglavar natan, mirovna pipa pa natance. Končnica ce pomeni prav za prav kamen, pa velja za pipo, ki je izrezana iz kamena,, in tudi za tisto, ki je narejena iz gline.
Omeniti še moram, da izdelujejo Indijanci pipe, ki naj veljajo za calumet, iz "svete" gline. To glino kopljejo izključno v državi Dakota.
Tako smo si torej vsaj za nekaj časa zagotovili mir in
1939 APR.; 1939
Su ^[^^ppj^!
Iili3l4]l5j[6l 7|8
ffllli sin
16; 17] 18 19 20:21^' 24f~25l[26l[27 |8T29l
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Mladinski	pevski zbor Slavčki ima privatno zabavo v dvorani št. 1 S. N. Doma.
23.—Samostojni	pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v avditoriju SND.
23.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi mladinski koncert.
23.—Društvo NaS dom št. 50 SDZ, praznovanje 10-letnice obstoja in blagoslovitev zastave v S. N. Domu na 80. cesti.
28.—White	Motor Union Local 32 priredi ples v avditoriju SND.
29.—Podružnica	št. 50 SŽZ. "Tisket Bali" v avditoriju S. N. Doma.
29.—10-letnica	Ženskega odseka Slovenske zadruge z večerjo in plesom. Igra Melody-Club. V S. D. Domu na Waterloo Rd.
30.—Pomladanski	koncert društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—škrjančki priredijo koncert v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
30.-—Svetovidska godba priredi koncert v Knausovi dvorani.
30.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima plesno veselico v dvorani sv. Kristine.
MAJ
3. in 4.—Desetletnica "Ljubljane." Formalna otvoritev novega Doma v Euclidu, volitev župana in Miss Ljubljane.
' 6.—Plesna zabava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6.—Dr. Srca Marije (staro) plesna veselica v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
6.—Podružnica	št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo z igro in plesom v S. D. Dvorani na Prince Ave.
7.—Koncert	in ples društva Adria v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
7.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
13.—Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z. ima plesno veselico v avditoriju SND.
13.—Klub	slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
13., 14. (sobota in nedelja) —Svetovidski oder priredi Materinsko proslavo.
14.—Pevski	zbor Ilirija Jr. in Hi priredi v počast materam koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave.
14.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi igro v Društvenem domu.
20.—Častna straža SDZ priredi plesno veselico v avditoriju SND.
28.—Koncert Mladinskega zbora "Kraljički" v S. N. Domu v Maple Heights.
JUNIJ
4.— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
4.—Podružnica št. 53 SŽZ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
4.—Društvo Ilirska vila št. 173 JSKJ, piknik na Stuškovih
farmah.
11.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ, piknik na Stu-škovi farmi.
i letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N.
17., 18. (sobota in nedelja)
—Svetovidski oder priredi Očetovsko proslavo.
18.—Piknik društva na Ju-trovem na Bradley Rd.
25.—Skupna društva fare sv. Vida. piknik na Pintarjevi
25.—St. Anthony Society,' piknik na Stuškovi farmi.
JULIJ
2.—Gospodinjski klub SDD na Prince Ave., piknik na Zor-novih farmah, Bradley Rd.
9.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
9.—Podružnica št. 3 SMZ, piknik na Stuškovi farmi.
9.—Slovenska zadružna zveza priredi svoj letni veliki piknik na Močilnikarjevi farmi.
23.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
AVGUST
5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
13.—Društvo Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi.
27.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zornu na Bradley Rd.
SEPTEMBER
2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
OKTOBER
21.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
2% — Društvo Clevelandski Slovenci št! 14'febZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Koncertna proslava 25-
Domu na 80. cesti. -o—
IZ PRIMORJA
DNEVNE VEST!
Nemki tanki na trgu v Pragi. Ljudje jih radovedno ogledujejo. Celo stara ženica,icot vidimo, si je prišla ogledat bojne tanke.
dobre odnošaje z našimi "prijatelji."
Tangua je odredil, da se mora vršiti veliko posvetovanje in da se ga morajo udeležiti tudi vsi belokožci. Ta odredba mi nikakor ni šla v moje račune. Ne samo radi tega, ker se Tangua ni smel navaditi, da bi nam zapovedoval, ampak tudi zato, ker smo mi beli morali delati.
Prosil sem torej Sama, naj doseže, da bo Tangua posveto-j vanje preložil do večera. Bral j sem namreč in tudi že slišal, da ni konca ne kraja, če Indijanci posedejo k posvetovanju, posebno, kadar jim ne grozi nenosredna nevarnost.
Hawkens se je torej lotil Tangue, da ga pregovori, pa mi kmalu prišel poročat: (Dalie prihodnjič)
—Trst. Velik mraz je za vladal zopet na Krasu, kjer je temperatura padla pod ničlo. Isto javljajo tudi z Goriškega in furlanske nižine. Sneg je p^dal tudi v Trstu. Naletavanje snežink, ki jih prinaša ostra burja, ni baš prav veselo oznanjevanje skorajšnje pomladi.
—Trst. Umrli so: Kalin Marija 47, Cerkvenič Antonija roj. Bjekar 50, Ceker Vincenc 62, Vatovec vd. Goltes Helena 85, Benulič Josip 60, Bandelj Rudolf 54, Livelič Angel 60, Barac Henrik 79, Rosandič vd. Novak Antonija 80, Brajnič vd. Mijot Ivana 81, Leban vd. Škerjanc Roza 81, Stepič por. Puhar Hermengilda 37, Šu-man por. Oral Ivana 60, Kos por. Goat Evfemija 69, Pertot por. Martelanc Angela 72, Rupert por. Levičar Tereza 81,-Lukan por. Dobner Tereza 78, Kuhačevič Karel 66, Marašič Anton 82, Badač Viktor 3.
Trst. — Pred sodiščem je bil obsojen šofer Nazarin Ga-ste, ki je na cesti pri Dolini povozil do smrti Marijo Raž-movo, ki se je peljala na kolesu po isti strani ceste, koder je vozil avtomobil. Šofer je bil kaznovan pogojno na eno^ leto zapora in 2000 lir denar-' ne kazni.
—Trst. V umobolnico so odpeljali 25 letno Jolando Kavčič iz Ninca, ker se ji je nenadoma omračil um. — 15 letnega Selana Lidija je avtomobil butnil na tla in ga težje ranil. 15 dni bo moral biti v bolnišnici.
—Slovenski župnik in italijanska pridiga. Župnik v Koj-skem v Brdih Ivan Krtel, ki je rodom iz Šmarij pri Rihem-berku, je bil pred dobrim tednom pozvan pred konfinacij-sko komisijo v Gorico in tam dolgo zaslišan. Končno so ga izpustili, češ da je vse v redu. Drugi dan pa so ga poiskali karabinjerji in ga odpeljali v konfinacijo, in sicer za dobo dveh let.
Vzrok konfinacije j<S dejstvo, da župnik Krtel ni hotel pridigati v italijanskem jeziku praznim zidovom. Pred časom so namreč fašisti v Kojskem zbrali podpise redkih Italijanov, ki so v kraju nastanjeni. Verjetno je, da so izsilili tudi podpis tega ali onega Slovenca, za zahtevo pridige v italijanskem jeziku. Župnik Krtel je ugodil tej želji, dasi je vedel, da ni za to realne potrebe, in je nastavil italijansko pridigo na konec maše. Toda med italijansko pridigo je bila cerkev največkrat docela prazna kajti slovenski verniki so pač slišali slovensko pridigo, italijanskih vernikov pa ni bilo. Zato je župnik sklenil, da odpravi italijansko pridigo, fašistični veljaki pa so nasprot no zahtevali, da mora biti italijanska pridiga med mašo, tako da bi jo morali poslušati tudi slovenski verniki. Pisali so župniku važna pisma v tsm smislu in župnik je nekatera teh pisem prečital s prižnice. Zaradi tega je moral pred pokrajinsko komisijo v Gorico, ki ga je obsodila na dvoletno konfinacijo.
—Dekan Paulin zaslišan. V četrtek 9. marca je bil pozvan dekan Paulin iz Kobarida pred konfinacijsko komisijo v Gorici in tam dolgo zaslišan. O sklepu komisije nismo doslej še prejeli nobenih vesti, tako da ne vemo, ali je bil gospod dekan konfiniran ali pa samo opominjan ali pa oproščen. Kaj je bil povod za zasliševanje, nam ni znano.
Piketi so piketirali pikete v Buffalo
Buffalo, N. Y., 15. aprila. Dva piketa sta piketirala pet piketov včeraj pred nekim restavrantom v tem mestu. Unijski piketi so člani lokalne A. F. of L. unije, dočim je lastnik restavranta najel svoje lastne pikete in je izjavil, da so njegovi odjemalci prav zadovoljni z njimi.
--o--
Prvi na svetovni razstavi bodo unijski delavci
New York, 15. aprila. Gene-neralni komisar newyorške svetovne razstave, ki se otvori 30. aprila, naznanja, da bodo otvo-rili prvo parado na razstavnem prostoru unijski delavci, 15,000 po številu kot v priznanje, ker -o v rekordno kratkem času dovršili sijajni delo. Delavske unije )i sicer lahko dale na razpolago 50,000 mož, toda za vse ni pro-tora v paradi. V paradi bo 4,-300 barvarjav, 4,000 elektrikar-jev, 3,000 mizarjev, 1,000 zidarjev in 700 plumberjev.
---o--
Anglija vabi Rusijo, da stopi v prijateljsko zvezo London, 15. aprila. Anglija je v sporazumu s francosko vlado poslala povabilo ruski vladi, da podpiše pogodbo, glasom katere bi' ruski vojaški zrakoplovi sodelovali napram vsakomur, kdor bi okušal napasti Anglijo ali Francijo. Znano je, da Rusija zadnje časa ne zaupa dosti Angliji in skuša Anglija na vsak način pridobiti Rusijo na svojo stran.
-u-
* Država New York je letos izdala že 1,598,000 licenc avtomo-bilistom, 37,000 več kot lansko leto.
MALI OGLASI
Naprodaj so hiše:
Zidana hiša, 6 stanovanj, rent $56.00 mesečno, blizu St. Clair in 66. ceste, cena $4,500.00. Hiša, ima 4 stanovanja, rent $68.00 mesečno, St. Clair in 70. cesta. Cena $4,000.00. Hiša za dve družni, na 61. cesti in Wade Park Ave. Cena $2,000.00. Hiša, ima i stanovanja, Superior in 113. cesta, cena samo $6,000.00. Zidana hiša, 4 stanovanja, Lexing-on in 65. cesta, cena $7,500.00. Obrnite se z zaupanjem do nas. Takoj plačata 10 odstotkov, drugo na mala odplačila.
McKenna 1383 E. 55 St. HEnderson 5282
Delo dobi
moški na farmah. Se mora razumeti na karpentersko delo. Plača po dogovoru, poleg stanovanja. Pišite tozadevno na Jos. Grame, Route No. 3, Geneva, Ohio.	(91)
Poceni
se proda ali zamenja dve trgovini in troje stanovanj, garaže. Velik lot na 241 E. 156th St. Vprašajte Steve Rogulich, 1042 E. 176th St. ali pokličite KEnmore 4863-J. Agenti dobrodošli. (89)
Deio bi rad
dobil pošten moški na farmi. Vpraša se na 654 E. 162nd St. Wm. Savel.	(89)
Naprodaj je
dobro idoča slovenska konfekcijska in grocerijska trgovina. Proda se po zmerni ceni. Lepo priliko imate, alco kupite takoj. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(90)
Delo dobi
srednje star moški, ki se razume na d<*lo na farmi. Plača po dogovoru. Oglasite se pri Jos. Zupančič, Route No. 1, Box 50, Thompson, O.	(92)
Stanovanje
=;e odda. Pet čednih sob, parna kurjava. Vprašajte na 6400 St. i Clair Ave.	(92)
Delo išče
ženska za splošna hišna opravila. Za naslov se poizve v uradu tega lista.	(April 14. 17. 19.)
Radio slika iz Madrida, kjer je ljudstvo pozdravljalo generala Franca, ki je prišel zmagoslavno v Madrid. To je bila prva slika iz Madrida po vojni.
"Oh
w.no —! Ali veš, odkod da	ti,
> in kje da jih najdeš?"	bo'
^ bom že zvedel. Poslal	ka
[» 0111 svoje oglednike napro-	sle
wL	'
j. seve ne boš storil, ker	pr:
j %ten bojevnik in ker veš,	bo sjjJ APači našli sled tvojih
zvedeli, da so Kio-	ve<
L Nižini in se pripravili na	gu; L.,er Poslali še po več bo- ]
J0v- Z največjo previd-	ne:
k0i!..bi se približali in zelo	ki
^ jiv'o je, ali bi jih vobče	jal vPast. Po načrtu, ki sem ve<
I Jaz izmislil, pa jih lah-
in poloviš kakor	ne, Past, če se ne motim."
fc.0)'6 besede so zalegle,	mi
jJ žasa je Tangua pomiš-	mi
E* dejal:	pij
k°m S sv°jimi	in
;Cl' •	g°
lšeei Je in poklical Lisjaka
s, ^katere ljudi. Videla	pr
se posvetovali.	Ta
]e majal z glavo.	jei
Ijj ba kaže za nas! Posve-	po Pte8e 8 svojimi ljudmi! Nič
namerava!"	ob
ijjPe Prijatelje imate, Sam!	bo
L <, ničesar storili ni-	mi
v
Atelje —? Kaj pome-
Sfj Jatelj pri Kiowah? Lo-	lil<
tijatS°:.°d ropa živijo. Njihov	Sa
iL ] ste, dokler vam nima-	pis
JV*-eti. Mi pa imamo tam-	lu:
živil in mnogo dru-	ka
'^n 2Cl' Pomenijo dragocen	0d
kj ^ rdeče. Lisjak in ogled-	ge O* Povedali, pa si je
%7lsl>l, da nas bo oropal."	lp
Vn S>edaj —'?"	na
>fiii„ai — ? Hm, odslej smo ba %	"I
ji* 1116 veselilo, če bi bilo
L'V	Ca
mi' j111' da smo. Poznam te gc m astna misel, tista o m #V35vu —! In da ga ima- ne ,f'li^Vozu shranjenega, hihihi gž •mv,' Je mislil, da bo že kar ži:
fC°basal naše zaloge' k! v
ijmi^0 tamle na vozu! Saj m j-11(3 ubral k vozu, nas pa se % Dt.e(lal ni! Odslej, o tem
X\epričan' Pa noben rde" t2
*k-uVozu niti blizu ne bo di
Wj. ®5 Preveč jih je strah pj
<1 Inlnamitom!	p:
n^haV strah Še lahk° p;
i^Pl načine izrabimo. Si 1T itfjjil^ Primej. tudi sam vta-
° ^ Pa dve taki škatli p "■r^a Žep in jim pripovedo- -j k'TSii n°sim dinamit s seboj h •IV1101 Tudi vi imate ta- d J* j,; Vno škatlo pri sebi. k 4 * JSo sardine v njej, am- č H ^ plrji. Kar pa nič ne p ■f. se ne motim. Tudi p
'Voi ' da je dinamit" P ^ \ " Hvala za nasvet! p
f! .W.Ua bo p evara uspela, j n
/ V Pa mislite o mirovni i
$ > Svi	•	11
f, \ l. so. Vnaprej so se r
* ^ l^'!1' da Je z nami ne
St,Rdečim pomeni i
0- Pipa toliko kakor nam ,
pijSi Ker Pa najbrž nič ,
^ K16 nameravaj°> se j J /j A.^tavlja s svojo pipo. (
da si bo stvar pre-j: Si^W^ grožnja, da jim I, APačev uloviti>
e8la pri Tangui in tu-^govih starešinah bo A Sj a zaupati jim vkljub
l1^ vV'tlitDlpi ne smemo." /f fi g0 e' Sam, da sem sinoči iV00ril! Poklicali ste Kio-l \ sedaj pa jih ima-^Wfatu! Lepo juho ste A	Le rad bi vedel,
/a >s0° Pojedel! In kaj vse A ^imilo iz tega!"
,Uga se ne bo ko to,j {jH^^jemo, bodete vide-; i	nas 3e hotel Tangua j
J j)"1 C nato Apače na la-rj	naPasti. Pa uvidel
V Po;ide- Dobro ve, da j
'}iJ r (l'ainHvihani in da se ne
"V	kar takole poloviti
Gotovo bi našli sle-''iih'V!h oglednikov, ki bi ^oral naproti posla-
I	• 1	AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1939
Mrs. Euclora t/«"" iz Oklahoma GMy skrivnostno izginiU g J Šele j)0 več dnevih >1 1 mož priznal, da j° in zakopal v moč™?' J
FS/ MODELI SA
ZNIŽASl J
Ledenice, Šivalni	^
Radiji, čistilci, gIa^'vrsl«i štvo. Vsi znani P1?,^ delki. Lahka odP' ,
NORWOOD APPpjt, FURNITURE .j 6104 St. Clair 819 E. 185 odprto ^JV
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
AUGUST K<H^
6419 St CI»>'> C
v Slovenskem	^
PRODAJA parobro^f ^
vse prekomorsW r, ^
POŠILJA denar v ^ ,
vino toCno, po ** ^ ,, Je] OPRAVLJA notarss ^ {
Ameriška Domovina
Ralph' Graham iz San Fmncisca, ki je priznal, da je ukradel na tisoče dolarjev vrednosti zlatnine filmskim zvezdam v Hollywood.
HEnderson 0628
6117 St. Clair Ave.
Hollander ima v
Jugoslovanss^^^B
Samo malo takoj in
$4-48 NA TEDEN
vključno državni davek in trošarina
ZASTONJ
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI BLA GOPOKOJNE IN NEZABNE MATERE

posteljno pregrinjalo
Mary Klemenčič
ltf je v Bogu preminula dne 17. aprila, 1928, v Clevelandu
Ob obletnici bridke izgube klečimo, draga mama na Tvojem grobu, solza nam drči preko lica, ko Ti hvaležnega srca rahljamo zemljo, pod katero počiva nam drago bitje. Močno žalostni Ti kličemo: Počivaj mirno v sosedšftinl svojega soproga in našega dobraga očeta!
Žalujoči:
OTROCI.
Cleveland, Ohio, 17. aprila 1939.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
Župnik sklene roki in zaše-peče:	0
—Bog, usmili se njunih ubogih duš!	k Toda puščavnik skoči, četu- z di je bil starček, in vzklikne:
—Ali' za nju ni pomoči? Oh, n Bog, Bog! Reši nedolžnega ot- o roka!
V tem trenutku poleti nje- č gov veliki pes k potoku.
Na obali obstoji, kot da je \ hotel pregledati situacijo, a nato skoči tudi sam za njima, r Župnik se spusti na kolena, l sklene roki in zašepeče:	i
—Bog, pomagaj, da reši pes r otroka, naj ne pogine v tej mrzli vodi!	5
Puščavnik je navduševal s svojega psa z različnimi vzkliki. 1
— Tako je dobro, — moj Yolk! — vzklikne on. — Na- ] prej! — Bodi pogumen, sedaj, sedaj si zgrabil otroka.
On krikne in si obupno zakrije oči z rokama. —Deček je izgubljen! Žena je s silo iztrgala otroka psu, ki ga je že držal v zobeh.
V potoku se je resnično odigraval strašen boj.
Ko je žena videla, da se trudi pes, da bi rešil otroka, mu ga je poskušala odvzeti.
Ona objame malega Vladimira in ga hoče potegniti s seboj v globino.
ŽENE IN DEKLET AT
Pridite po lepe moderne suknje, svilene obleke, vseh barv in mer, za male in velike. Ravno tako imamo za otroke vse mere obleke in suknje, slamnike ter lepe bele obleke in šla-jerje za prvo obhajilo ali bir» mo.
Za moške in fante imamo lepe srajce, kravate in vso spodnjo obleko. Enako tudi za manjše fantke najboljšega izdelka srajce Kaynee.
Imamo polno zalogo vsakovrstnega blaga, kar se potrebuje pri družini. Pridite, se vam toplo priporočam.
Anzlovar's vogal E. 62d St. in St. Clair
Res se ji je posrečilo odvzeti otroka psu.	š<
Toda to je trajalo samo ne- m ka*j minut, po kratkem#boju je d zmagala zvesta žival.
Ona zgrabi previdno Vladi- -mira z zobmi za obleko in ga g odnese k obali.	Z!
—Rešen je! — vzklikne puš- li čavnik. — Rešen !	ci
On pohiti k obali in vzame Vladimira v naročje.	d
—A žena? — vzklikne žup- n nik. — Kdo bo njo rešil? Kdo o bo pomagal njej, ki hoče sto- -riti v svoji blaznosti zločin sa- d momora?
—Naj se je Bog usmili, — n zamrmra puščavnik, — človeška pomoč je zaman.	r Župnik zmaje z glavo in hi- p tro odvrne: c —Ali naj mirno gledava, ka- š ko propada človeško življenje? 1 Ne, puščavnik, molitev ne bo r pomagala, — sedaj se morava t sama izpostaviti nevarnosti. On sleče svoj plašč. 1 Nato pohiti k potoku in sko- 1 či v hladno vodo.
Puščavnik je z grozo gledal i za njim.	'
Bal se je, da bo njegov pri- s jatelj utonil, da mu bo škodo- < val strašen mraz, da ga bo zadela srčna kap, toda odporna < župnikova narava je premaga- : la vse nevarnosti. On se pri- i bliža blaznici, ki je bila že podobna mrliču, toda vendar je še imela toliko moči, da se je upirala in branila, ko jo je Neandrovič objel. Ni. hotela živeti. r —Pusti me! — zakriči ona. ' — Zakaj me hočeš potegniti ! na suho? Tam spodaj me čaka " veliki knez, moram k njemu, " moram. . . .
—Moraš se rešiti! — vzklikne Neandrovič ter jo čvrsto
■	zgrabi.
On pohiti z blaznico k oba-
i 'li.
Sedaj se je nenadoma posrečilo blaznici, da je osvobo-
-	dila svoji roki.
Z obema rokama objame ona „ njegov vrat.
—Zadavila me bo! — je kričal Neandrovič.
Čutil je, kako se vse okrog njega temni. H Nogi ga nista mogla več no-
-	siti —"čutil je, kako se je polagoma pogrezal v ledeno globino.
Ruski volkovi
Že dolgo se nismo zabavali s predstojnico Ano in Klarj-so.
Naši čitatelji se gotovo spominjajo, da je Ana sklenila oditi s Klariso v malo hišo, ki jo je imela v bližini Petrogra-da.
\Tam je hotela živeti s svojo mlado prijateljico v tišini in miru, oddaljeno od sveta, samo za svojo molitev in dobra dela.
Bilo je nekaj ur po boju, ki se je odigral med razbojniki in vojaki v pečinah pri Srcu Matere Božje, ko sta prispeli predstojnica in Klarisa popolnoma obnemogli k neki kmečki hiši v bližini Moskve.
Obe nesrečni ženi, ki sta do sedaj živeli v tihem samostanu, sta se nahajali zopet nenado-o, ma v svetu, drhteli sta od strani" hu. Noge sta imeli težke in ko->d maj sta se pomikali naprej. e" Posebno Klarisa ni nikakor Jn mogla dalje, bila je tako "utrujena, da bi se skoraj zdrudila sredi ceste.
Predstojnica je bila močna in energična žena, ona bi šla rada dalje, čim dalje od sa-_ mostana, ker se je bala, da jo
■	bo sestra Gabrijela preganja-
la. Toda konečno je videla, da J k je Klarisino stanje zelo težko, h
Ni ji torej preostajalo dru-j gega kot potrkati na vrata in -prositi za gostoljubnost.
Na vratih se prikaže star- o ček.
Bil je to stari Orelj. Za njim j t< se pojavi njegova žena.	T
—Kdo je? — vpraša Orelj s! nezaupljivo. — Kdo želi vsto- v piti v hišo?	, j,-
—Usmilite se naju! — za- d šepeče predstojnica. — Sprej- n mite naju v hišo! Midve sva ž dve ženi brez varstva.
—Dve ženi? — odvrne Orelj. i p
—	Hm, ako je res tako bi mogli prenočiti pri nas, toda v I C zadnjem času se potepa v oko- k lici različna druhal, ki jim je , b cilj samo krasti in goljufati.
—Preizkusil sem to, — na- r daljuje starček, — ugrabili so 1 e mi otroka, prokleti razbojniki,, \ otroka, ki nama je bil drag, c
—	ugrabili so nama najinega -dobrega Vladimira.
Nesreča vzbuja v človeku nezaupanje.
Prej gotovo ne bi stari Orelj nikogar odbil, temveč bi ga prijazno sprejel in ga prive-del k svojemu toplemu ognjišču, toda odkar so mu ugrabili dečka, je smatral za tata in razbojnika vsakega, ki je potrkal na njegova vrata.
Toda predstojnica ni odšla. Klarisa je morala nekaj časa počivati.
—Prosim, — reče ona, — ne zamenjajte naju s hudobnimi ljudmi. Ko vam bom povedala svoje ime, ne boste več sumili o moji poštenosti.
—Jaz sem Ana, predstojnica samostana pri Srcu Mate-re Božje. Bila sem tam pred-. stojnica, toda sedaj nisem več.
— Bog naj blagoslovi vaš ! prihod, draga, častita mati. ! Vstopite v najino hišo in opro-! stite, da smo vas pustili tako dolgo pred vratmi.
Ona se vrže na tla int polj u-. bi rob predstojničine obleke. ! i —Hvala Bogu, — zamrmra i ta, — to so pobožni ljudje v , tej hiši!
Ona objame Klariso, ki se
-	je komaj držala na nogah ter ) jo potegne v toplo, udobno urejeno sobo.
Tudi Orelj pristopi in prosi za odpuščanje, a nato se obr-
-	ne k svoji ženi ter reče:
—Hitro, — požuri se, skuhaj čaja in prinesi kar imamo i v kuhinji in v kleti! — Danes imava visoke goste, morava jih
-	pogost'iti!
—Ah, Bog, — nadaljuje on, g ko zapazi Klariso, — kaj je mladi gošpodični? Bleda je kot smrt! Vsa drhti od mraza.
—To ni mraz, to je razbur-jenje, — odvrne predstojnica. —Pripravite hitro posteljo! Kmalu je bila pripravljena 1 postelja za Klariso. l" Akušna in predstojnica sta pomagali Klarisi pri slačenju. Mlado deklico je tresla rtir-a žlica, oči so ji plamtele, a ob-C1 raz ji je žarel. l" — Lezi v posteljo, draga moja Klarisa, — reče predstoj-)- niča, — jutri morava nad^lje-n vati potovanje. Sestra Gabri-
10	jela naju bo zasledovala in go-e- rje nama, če prideva v njeni
pesti! Ti veš, kaj naju potem <i čaka.
n — Močna bom, — zašepeče a- Klarisa toda v istem trenutku
11	se zgrudi nezavestna na tla. 1_ —Ali je v vaši vasi zdrav-ki nik? — vpraša predstojnica.
Orelj zmaje z rameni, io —V sosedni vasi živi zdravil, nik, — reče on. — Zapregel a- bom voz in odšel po zdravnika.
i. _Ne maram zdravnika! —
)- reče Klarisa, ki se je sedaj zavedla. Ne dam se preiskati. Za )r Boga, ne kličite zdravnika! i- —Čutim, da mi je že bolje, la jutri bova nadaljevali potovanje.
ta Ana je bila srečna, ko je
la slišala te besede.
a- Ona potegne Orelja na stran
io ter pravi:
—Ravnokar si rekel, da imaš
konja in voz. Ali je tvoj konj hiter.
—Ah, moj vranec je hiter, — odvrne Orelj.
—Ali naju lahko še danes odpelješ v Moskvo?
—Še danes? — odvrne Orelj i ter se popraska za ušesom. — To ni tako lahko. Pot vodi skozi gozd, kjer so se pojavili volkovi.
|,—Nedavno so napadli v gozdu plemiča, a drugo jutro so našli samo ostanke tega reveža.
■—Torej se bojiš? — vpraša I predstojnica.
—Ne bojim se, — odvrne I Orelj, — vse je v božjih rokah, — toda Akušna me ne bo pustila.
—Govorila bom z njo, — reče sestra Ana. — Zapreži v eni uri in daj toplih odej, da i bomo mogli zaviti našo bolnico. Ako Bog da, bomo prišli
ob zori v Moskvo.
—Ako ukazuješ, — odvrne kmet, — naj bo. Imam dober revolver, ki nam bo pomagal, ako pridemo v nevarnost.
On odpre predal omare in vzame orožje.
Nato ga preišče in pregleda, bil je nabit s šestimi streli.
—Upam, da ga ne bomo rabili.
—Ali imaš še kakšno orožje?
—Da, imam še neko staro puško.
On gre k peči, kjer je stala v kotu puška. •
—Jaz se bom oborožila s to puško, — reče predstojnica, — ti se smehljaš, prijatelj, ali
misliš, da bo drhtela moja roka, ako bom morala sprožiti? Pripravljena sem braniti naše življenje.
Tedaj se vrne Akušna in prinese čaja, jajc, mrzlega mesa in sira.
Predstojnica sede in se okrepča.
Tudi Klarisa izpije čašo čaja in ona začuti prijetno toploto v svojih žilah.
Orelj se je med tem odstranil s svojo ženo ter ji naznanil, da bo zapregel voz in odpeljal goste v Moskvo. Ko se je žena vrnila v sobo, so se ji zrcalile solze o očeh.
Ona pohiti k sestri Ani, prime j# za roko in jo poljubi^
ZASTONJ
DARILA
VSAKEMU MLADEMU PARU, KI KUPI KOMPLETNO POHIŠTVO NA TEJ RAZPRODAJI
LAHKI POGOJI ,
A
IT'S SMART TO BUY AT THE FURNITURE MART
§*Prt nas se nJam	i
sanje uresničijo. . . • I
w boljšega izdelka	flfjHO
t Mm*m>.'	• 1 .
Kompletno v vsaki I "	podrobnosti.	f> ; Jfc,
Hfn------l^dHBI Imeli boste popolno ,	||
l/D-	opremo.	|	,
I siH *■ 4w...JB!	......' Jvr—___i i . iill
• PARLOR
Divan, stol, končna mizica, Junior svetilka, Bridge svetilka, priložnostna miza, 9x12 preproga, ogledalo, pepelnik, priložnostni stol, namizna svetilka —
ZASTONJ RADIO
• SPALNA SOBA
Postelja, omara ali vanity, box spring:, dve blazini, preproga, posteljna svetilka in — ZASTONJ POSTELJNO PREGRINJALO.
• DINETTE	r
Miza s porcetenas^>
hom, 4 močni stol«. 0 N t A S
preproga in — " .»jll^/ ELEKTRIČNI PB^--^
radio
električni pralnik
VSE TRI
Zastonj
Z vsako kompletno opremo za dom SEDAJ — spravimo zastonj.
M. A. KRICHMAN, MANAGER — KUPITE DIREKTNO^
The FURNITURE MART +
Odprto 15428-32 WATERLOO ROD.	B*'* 9 }
nocoj	Poleg Ben Franklin 5c in 10c trgovine	E. 1