Katollšk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesea na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gl. 60 kr., ▼ tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Teč^f XX.
V Ljubljani 1. rožnika 1867.
List 16.
gmamea žalostni Materi Božji
v Stožicah pri Ljubljani.
Cerkviea stoji na polji Med zelenjem, njivami, Tam kristjan k Mariji moli, K Mater' sedem žalosti; Kdor zroči se njeni volji, Zdravje v tugah zadobi.
Pritecimo k Nji, kristjani! K viru čiste milosti; Če smo z ranami obdani, Naj nam Ona jih hladi, Naj nas Ona hud'ga brani, Jo prosimo združeni!
O Marija , o Kraljica! Slušaj svoj'ga ljudstva glas, Bodi naša priprošnica, Nikdar ne zapusti nas; Briši Ti nam solzne lica, Žalosti nam krajšaj Čas!
Cula noč takr.-1 si celo, Pila kelih bolečin, Ko pričel terpljenja delo Je na Oljski gori Sin; Čuj na ljudstva muk kardelo Zdaj z nebeških visočin!
Čuj, kak oče k Tebi vpije, Glej tu materne solze; Ah, otročje hudobije Jim življenja čas grene; Tvoja roka, Mati! vmije Revnih naj otr6k solze!
Kakor limbar se razcveta Tvoj'ga ljudstva mladi svet, Pa mesena strast obeta Pomorit' nedolžni cvet; Čuj za njč, Devica sveta! Daj pogube jih otet'!
Solz milijone si točila, Ko so Kristusa bičali; Bodo naj zaklad hladila Njim, ki jih bolest mori; Daj jim zdravje, Mati mila! Ako k Božji je časti!
Tužno ti serce trepeče, Ran nezmernih kervavi, Ko derhal sovražna vleče Sina Tvoj'ga k kronanji; Ternje v glav' tiči bodeče, Potok lije ž nje kervi.
K Bogu si tedaj plakala, Vanj obračala oči; Tam tolažbe si iskala
V	preveliki žalosti;
O, da zanje bi zdih'vala, Ki terpe prebritke dni!
Kdor živi britko življenje, Strup sovražnih sil pije, Sveta strastno govorjenje Mu nezmerno muk daje, Sprosi mu voljno terpljenje, Da mu z neba ven'c cvete!
Nečloveških rAn število, Reke strašnih bolečin, Bi vkončale truplo milo Brez pomoči z visočin, Ko je nesel križa silo, Kervaveči ljubi Sin,
Tudi mi, preljuba Mati! Križe nosimo težke; Brez pomoči ni obstati, Udje naši vsi slabe; Skušaj zdaj nam pomagati
V	križu, v potu te zemlje!
Merzel pot po tebi stopa Žalosti že vsa medliš, Ko derhal Sinu obropa, Ga razpne na les, na križ: Tam divji sovragov kopa; Kaj pa On, kaj Ti — terpiš; -
Glej, ljubezen, ki izvira S Čiste božje milosti:
V	ranah Sin na lesu umira, Spod se v žalost Mat' stopi. Raj nam Sin z Marijo odpira, Svet pot križem se zlobi!
O mučencev vsih Kraljica, Naj Te slavi celi svet! Sej si milost vsih Danica, Nam nebeški raj odpret'; Sej ljubezni si rodnica, K' je pogrešala se pred.
Čiste nas ljubezni uči, Lij nje ogenj med ljudi, Da sovraštvo, ki nas muči, In zavidnost vsa zbeži; Da otroci bomo luči Za neb6 pripravljeni.
Da kralj'val bo mir po sveti, Bratoljubje bo cvetlo; Da vse zlobe bomo oteti, Nam živeti bo prosto; In slavili bomo vneti Tebe, dokler nas kaj bo.
Prepevati Čemo slavo K petju zvati vse stvari, Silit* čemo vso naravo, Naj Te z nami vred slavi, Naj Ti hvalo poje pravo, Kar se giblje in živi!
Silni naj neha oboki Veličastno Ti verše; Brezdni naj zemlje globoki
V	temnem strahu Ti done; Hribje zračni naj v visoki Pesmi večno Te časte !
O Marija, Mati zala, Vir prečiste milost! Ti ljubezen si nam dala, Ki je mir za vse ljudi! Čast naj večna, večna hvala
V	vekov veke Ti doni!
M. Končnik.
Sporociio bratov ti ine presv• Rešt%Jega Teiesa
v Ljubljani leta 1800/7.
Naše letno sporočilo, ki naj bode v čast našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, ki se v svoji neskončni ljubezni v tisuč in tisuč cerkvah daje nam moliti pod podobami kruha in vina, bode le kratko.
Da tudi letos na dan stopimo s poročilom, k temu nas ne spodbuda velika delavnost naše družbe, tudi nas s pogumom ne navdaja število bogoslužbine obleke, ktero je razposlala bratovšina; ampak sladka nada, ki nas navdaja, da se bode tudi pohlevno delovanje naše blagovoljno sprejelo, in pa zavest, da je tudi naša bratovšina po svoji moči Bogu vdanega serca pripomogla k veči slavi Jagnjeta Božjega. In če je tudi naša družba k temu pripomogla le z darekom ubožne vdove, vender smemo upati, da On, ki na serce gleda, tudi te trohice zavergel ne bo, ampak milostno jo sprejel in blagoslovil.
Kaj veselo znamnje je, da tudi letos je ljubezen do presv. Kešnjega Telesa, pa blaga skerb, z dostojno sv. obleko lepšati hišo Božjo, naši bratovšini pripeljala obilo novih udov. Pristopilo jih je namreč letos nanovo 167<>, tako da imamo sedaj vseh skupaj 12.043 udov, če odštejemo onih 317, ki so umerli v teh letih, kar je vsta-novljena naša bratovšina (od I80O1 in ktere vsem v pobožno molitev priporočamo.
Po večem številu udov so se tedaj tudi mesečne mo-litvine ure zelo pomnožile, pa tudi dohodki so lepo narasli. Letni doneski udov namreč, ki so lani znašali 2318 gold. Gl kr., so se povekšali na 2*12 gold. 4 kr. Tem dohodkom moramo prišteti še dobrotne darove, ki so letos došli družbi iz več dobrih rok. Najprej je imenovati velikodušni dar našega mil. knezo-škofa, ki so bratovšini poklonili 100 gld.; dalje tri neimenovane gospe vsaka 10 gld.; z Iga nam je došlo kot dar 1 gl. 50 kr.; iz zapuščine neke neimenovane 5 gl. in izzapu-ščine Marije Erčul 18 gld. K temu so še nektere tare
stroške za darove njim poslane prostovoljno po nekoliko povernile in sicer: Lašiče z 20 gld., Dob z 30 gld., Šent Vid pri Ljublj. z 40 gl., Berdo z 10 gl., Godovič z 5 gl., Leskovec z 40 gl., Šent Vid pri Ipavi z 30 gl., Dra-gotuš ^ 40 gl., Škofja Loka z 13 gl., Mavčiče z 15 gl., Sorica z 30 gld., Ljubno z 30 gld., Cerklje z 25 gld., Svibno z 20 gold. in Bled z 30 gold. Če vse te iz-vanredne dohodke prištejemo rednim letnim dohodkom, imamo kot skupni dohodek letošnjega leta 3364 gl. in 54 kr.
Vsled teh darov je bilo bratovšini mogoče, tudi drugo svojo nalogo spolniti, oskerbeti z dostojno bogo-služno obleko ubožne cerkve, in pri spolnovanji te naloge se je obilo naših ženskih udov, navdušenih za sveto reč, lastno-ročno poprijelo blazega početja; veliko veliko rok vdeleževalo se je brez vsacega plačila izdelovanja cerk. obleke, ter svojo ročnost pa bistroumnost obračalo v Božjo čast. Tudi na to se je skerbno gledalo, da so se pri napravljanji bogoslužne obleke skoz in skoz polnovale cerkvene določila. —
Te-le reči so udje naše družbe letos napravili revnim cerkvam: 20 masnih plaščev s pravimi zlatimi ob-šivi (7 belih, 6 rudečih, 4 modre in 3 zelene); 9 izmed njih je s svilo vezenih; 5 bogato okinčanih pluvijalov ali plaščev za večernice (4 so beli in 1 moder; 3 zaljša lepo vezenje s podobami); 13 velumov s pravimi zlatimi trepcami ali tranžami (1 posebno bogato s zlatom in svilo vezen); IG vezenih burz za obhajila; 16 stol za obhajila, 1 s svilo in zlatom vezeno štolo za na prižnico; 1 krasno banderce za v roko podobi Kristusovi ali za „alelujo;" 50 vezenih altarnih blazinic; 25 mašnih srajc s tankimi platnenimi špicami; 50 humeralov; 25 belih pertenih pre-pasov; 90 korporalov; 60 pal; 270 puritikatorijev; 150 ročnih pertičev, in sicer je vse to imenovano cerkveno perilo iz čistega lepega platna.
Nek neimenovan dobrotnik je poklonil bratovšini krasne mašne bukve, vezane v rudečem usnji in z zlatim obrezkom.
Vse to se je tako razdelilo med naslednje cerkve, da je dobila:
1. Ternovska farna cerkev v Ljubljani: 1 mašni
flašč.
g 2 altarni blazinici.
3.	Sora 1 štolo za obhajila, 3 korporale, 2 pale, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
4.	Šmartno pod Šmarno goro 3 korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev, 1 mašno srajco, 2 humerala, 1 prepas.
5.	Sostrol burzo, 1 štolo za obhajila.
6.	Loka 2 altarni blazinici.
7.	Poljane 1 pluvijal.
8.	Trata 1 velum.
9.	Sorica 1 pluvijal.
10.	Stara Oslica 2 altarni blazinici.
11.	Bukovšica 1 mašni plašč.
12.	Lahovče 1 burzo in 1 štolo.
13.	Še nt j uri 1 burzo in 1 štolo.
14.	Teržič 2 altarni blazinici.
15.	Smlednik 1 mašni plašč.
16.	Predoslje 1 mašni plašč.
17.	Duplje 1 mašni plašč.
1*. Gornja Besnica 1 mašni plašč.
19. Gorje 1 velum.
2»>. lile<l 1 velum, 2 burzi.
21.	Bohinjska Bistrica 1 burzo, 1 štolo, 2 masni srajci, \ humerale, 2 prepasa, 6 korporalov, 4 pale, ls puritikatorijev, ln ročnih pertičev.
22.	lireznica 1 štolo za obhajila, 3 korporale, 2 pali, 1» puritikatorijev, 5 ročnih pertičev, 1 mašno srajco, 2 humerala, 1 prepas.
23.	Mošnje 1 mašno srajco, 2 humerala, 1 prepas, 3 korporale, 2 pali, 9 purifikatorjev, 5 ročnih pertičev.
24.	Kropa 1 velum.
25.	Dovje 1 mašno srajco, 2 humerala, 1 prepas, 6 korporalov, 4 pale, 18 puritikatorijev, 10 ročnih pertičev.
26.	Ljubno 1 mašni plašč.
27.	Lesce 2 altarni blazinici.
28.	Zaspo 2 altarni blazinici, 1 mašno srajco, 2 humerala, 1 prepas, 3 korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
29.	Kamna Gorica 1 burzo in 1 štolo.
30.	Leše 1 burzo in 1 štolo.
31.	Kamnik 2 altarni blazinici.
32.	Mengeš 2 altarni blazinici.
33.	Kom en d 1 burzo, 1 štolo za obhajila, 1 mašno srajco, 2 humerala, 1 prepas, 3 korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
34.	D o b 2 altarni blazinici.
35.	Gornji Tuhinj 1 mašni plašč.
36.	Berdo 1 mašno srajco, 2 humerala, 1 prepas, 3 korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
37.	Tuj niče 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 3 korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
38.	Zlato polje 1 burzo in 1 štolo.
39.	Rova 1 mašni plašč.
40.	Moravče 1 burzo in 1 štolo.
41.	Verhpolje 2 altarni blazinici.
42.	Vače 1 pluvijal.
43.	Kolovrat 1 burzo in 1 štolo.
44.	Peče 1 mašni plašč.
45.	Hotič 2 altarni blazinici.
46.	Cešnjice 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 3 korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
47.	Šent Vid pri Zatičini 1 velum.
48.	Višnja gora 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 6 korporalov, 4 pale, 18 puritikatorijev, 10 ročnih pertičev.
49.	Ž al i na 1 burzo in 1 štolo.
50.	Svibno 1 velum.
51.	Šent Juri priSvibnem banderce za podobo Kristusovo.
52.	Kresnice 1 velum.
53.	Prežganje 2 altarni blazinici.
54.	Dobovec 2 altarni blazinici.
55.	Janče 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 3 korporale, 2 pali, 9 purifikartorijev, 5 ročnih pertičev.
56.	Žuženberk 2 altarni blazinici.
57.	Trebelno 1 velum.
58.	Mokronog 1 mašni plašč.
59.	Hi ne 2 altarni blazinici.
60.	Sv. Križ poleg Turna 1 mašno srajco, 1 prepas,
2	humerala, 3 korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
61.	Dol 2 altarni blazinici.
62.	Selo pri Šumbergu 2 altarni blazinici.
63.	K riževo pri Kostanjevici 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 3 korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
64.	C a t e ž 1 velum.
65.	Cerklje 1 velum.
66.	Studenec 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala,
3	korporale, 2 pali, 9 puritikatorijev, 5 ročnih pertičev.
67.	Šent-M i h el pri Novo mestu 1 mašni plašč.
68.	Šent -Marjeta priKlevevžu 2 altarni blazinici.
69.	Soteska 1 mašni plašč.
70.	Prečina 2 altarni blazinici.
71.	Poljanica 1 velum.
72.	Semič 1 burzo in 1 štolo.
73.	Dragotuš2 altarni blazinici.
74.	Ver h 2 altarni blazinici.
75.	Preloka 1 masni plašč.
76.	Hadovica 1 masni plašč.
77.	K o č e v j e 1 masni plašč.
78.	Kop r i v n i k (Nesselthal) 1 masno srajco, 1 prepas,
2	humerala, 3 korporale, 1 pali, 9 purifikatorijev,
5	ročnih pertičev.
79.	Stari Log (Altlag) 1 masni plašč.
80.	Reka (Rieg) 1 masno srajco, 1 prepas, 2humerala,
3	korporale, 2pali, 9 purifikatorijev, 5 ročnih pertičev.
81.	Mosel (Mosel) 2 altarni blazinici.
82.	Dobrepolje 1 velum.
83.	Sent-Koci j an pri Turjaku 1 burzo in 1 štolo.
84.	Polhov gradeč 1 pluvijal.
85.	Horjul 1 mašni plašč.
86.	Loeratec 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala,
6	korporalov, 4 pali, 18 purifikatorijev, 10 ročnih pertičev.
87.	Boro vnica 1 mašno srajco, 1 prepas, 2humerala, 3 korporale, 2 pali, 9 purifikatorijev, 5 ročnih pertičev.
88.	Rovte 2 altarni blazinici.
89.	Šent Jošt 2 altarni blazinici.
90.	Hotederšica 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 3 korporale, 2 pali, 9 purifikatorijev, 5 ročnih pertičev.
91.	Idrija 1 mašne bukve.
92.	Spodnja Idrija 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 6 korporalov, 4 pali, 18 purifikatorijev, 10 ročnih pertičev.
93.	Planina 1 burzo in 1 štolo.
94.	Hrenovice 1 mašni plašč.
95.	Ternje 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 3 korporale, 9 purifikatorijev, 2 pali, 5 ročnih pertičev.
96.	Razderto 1 pluvijal.
97.	Tern6vo 1 štolo za prižnico.
98.	K nežak 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 3 korporale, 2 pali, 9purifikatorijev, 5 ročnih pertičev.
99.	Prem 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 humerala, 3 korporale, 2 pali, 9 purifikatorijev, 5 ročnih pertičev. Dobila je tudi cerkev oo. frančiškanov v Kamniku 2 altarni blazinici, in izjemno tudi cerkev sv. Ivana v Istriji 1 velum pa misijonišče indijansko v. č. g. misijonarja Pirca v Ameriki 1 mašni plašč.*)
Ko smo tako pokazali, kako so se porabili družbini dohodki, naj h koncu le še izrečemo preserčno zahvalo vsem podpornikom, dobrotnikom in udom naše bratov-Šine za vsako molitev, za vsak dar, za vsako delo, ki so ga imeli pri blagem našem početji. In gotovo tudi blagoslov Božji ne odide tistim, ki se ali v moltivi radi zbirajo okoli prestola milosti Božje ali pa z darovi, delom in trudom pripomorejo, da se spodobno ozaljšajo poslopja, v kterih resnično v presv. zakramentu prebiva Gospod vseh gospodov!
Hvaljeno, češeno in moljeno bodi presv. Resnje Telo!
V Ljubljani po veliki noči 1867.
Dr Henrik pl. Pavker.
špiritval ljubljanskega semenišča in vodja bratovščine.
*) Kar se je zadnje leta odločilo darov za č. g. Pirca, pošlje se v kratkem vse ob enem v Ameriko, in sicer po bratovšini sv. Leopolda.
iVora cerkev «r. Pamkaia r Termin.
Zedinjati pobožnost z lepoto in koristjo je v duhu keršanstva. Zato vidimo cerkve okicčane kolikor je mogoče, naj bolj obiskovane božje pota, ali na lepih hom-cih, ali na višjih gorah, kjer se pobožni romar, po-vzdignjen nad posvetne nepopolnamosti, tim ložje pogovarja z večnim Bitjem. Posebno za meščane prijetno je, ako imajo blizo mesta tako božjo pot. Z veseljem potujejo vsako jutro na izvoljeno mesto, pozabivši mestni hrup in posvetne skerbi, išejo hrane za dušo, se uterjujejo za težavno delo čez dan. Kar ima Ljubljana na prijaznem Rožniku, dobil je zdaj Terst pri „lovcu" s cerkvijo s v. Paskala. Že pot iz Tersta proti „lovcu" je tako mikavna in vabivna, da se ne moreš verniti dokler ne dospeš do kopiča — do „bošketa," kjer so skoz in skoz lepi drevoredi, naprej pa tihi log. Ko pa dospeš do verha, zavzameš se, ker naj živahneji domišljija se ne prederzne pričakovati kaj tacega v naravi. Na kopiču homca stoji krasna palača Ferdinandea; zidal jo je P. pl. Revoltella v spomin blagrga Ferdinandea, ki je daroval Teržačanom „bošket." Kamor se ozreš, ugle-daš novo čudo. Tam proti vzhodu sredi zelenega drevja gospodari grad, okusno zidan po šegi srednjega veka; proti jugu krasna švicarska hiša; naprej Istri ja s svojimi gorami; na zahodu sinje morje; proti severu primorje z rajskim Miramarom. Pa poglej tudi bližnjo svojo okolico, vert in „park!" Gladke pota vodiio te med redno nastavljenimi gredami krasnih cvetlic zdaj k iezerčku z vodometom, v njem igrajo se zlate ribe, obdajajo ga mnogoverstne kamnitne podobe; zdaj k umetni pozemelj-ski duplini, — s stene in stropa pozdravljajo te cvetlice ena pri drugi, vse v naj lepšem cvetju, vabijo te sesti v hladno senco; zdaj v steklinske rastlinjake ali rastlinske zapornice, tu opaziš imenitne cvetlice in rastline skoraj vseh dežel; zdaj k jesenski zagradi s košuto in gazelo. — Ako stopiš še kaj naprej, sredi tihega loga razun šeptajočega vetriča slišiš le pesem slavčekovo.
Krona vsega tega pa je nova cerkvica, sozidana in bogato obdarovana od pl. g. Revoltella, ki je pri vsaki napravi za ljudsko blagostanje pervi in je tudi v cerkvenih zadevah med pervaki. Mnoge zasluge zaljšajo že njegovo ime in slavijo njegovo pobožno in dobrotljivo serce; neusahljivi venec pa spletel si je z zidanjem krasne te cerkvice, ali da govorim z besedami milost-ljivega našega škofa, stavil si je večni spominek, ki zginil tudi ne bo, ko bo ta cerkev že nehala biti, — poprej pa dosegel bo dobrotnik nov spominek, krono pravičnih v nebesih, ako hodil bo po začeti poti in srečno izveršil svoj namen.
Mili občutki, svete nr.isli prešinejo te, ko stopiš v hišo Božjo, serce vzdigne se ti proti Najvikšemu. Tukaj pozabiš vse svetne misli, prestopil si prag, ki zunanji hrup in minljivost loči od svete tišine, šeptajoče ti od vsili strani: večnost. En sam pogled na svetnike z veseli.ni proti nebu obernjenimi obrazi, koliko občutkov rodi v mirnem sercu! Vodila pravega keršanskega življenja vidiš vtelesene v njih. Pomisli naprej, zakaj živeli so svetniki tako? Glej, verske resnice in skrivnosti razodenejo se ti ena za drugo. Te premišljevanja budijo gorke zdihljeje: ah prevelika je razlika med zunanjo resničnostjo in uzorom (izgledom), ki prevlada nas na svetem mestu. Ali duša ne obupa, preteklost sicer vidi zgubljeno, brez koristi vtopljeno v morje večnosti, ali kakor juternica veselo miglja ji bodočnost, — nje se sklene z vsemi močmi, s terdnirni Bogu dopad-ljivimi sklepi zapečati storjeno zvezo. — In ko verneš se iz cerkve, poglej se; prerojen si, zavergel si staro omadežano obleko in oblekel novo po Jezusu Kristusu, kakor Savel po obiskovanju Gospodovem. To občuti po-
božni kristjan v vsaki cerkvi, naj si je priprosta, brez izdelkov slovečih kiporezov in imenitnih malarjev; koliko bolj pa širi se mu duh, ako je v cerkvi zedinjeno vse, kar premore lepota, dragocenost in umetnost. To smemo reči o omenjeni cerkvi «v. Paskala. Zidal jo je Jože Kraner iz Prage po romanskem zlogu tako natančno in primerno, da že na pervi pogled diha le po-božnost, bližajočemu se nudi serčni mir, po kterem vedno hrepenimo. Od zunaj obdano čez in čez s kraškim kamnom kinča mogočna kupla, kupeča proti nebu kakor Abelnov dar v Gospodovem obličju. V lopi (pod zvonikom), v ktero prideš po dvoraninih stopnicah, ugledaš vštric cerkvenih vrat podobe sv. Justa in sv. Servula, obeh bivših teržačanov, ki sta zdaj posebna mestna patrona, in nad cerkvenimi vrati jagnje Božje. Vse tri je izverstno na mokro (presno) zmalal g. Matija Trenkwald, vodja pračke akaaemije. Stopivši v svitlo cerkev pervo ugledaš edini altar vratam nasproti. Kamnitna miza (mensa al-iaris) stoji po šegi bizaotinski na mičnih mramorastih stavbicah, nad njo vzdiguje se krasni altar, izdelan iz kararskega mramorja, egiptovskega alabastra, porfira in zelenca. V šestih obokih izdelano je na posteklini šest angelcev z orodjem Jezusovega terpljenja, na bronastih in pozlačenih vraticah tabernakeljna pa je vrezan dobri Pastir. Zgorej se veličastno razpenja nebo za sv. Kešnje Telo, v podobi šotora na štirih stavbah izdelal ga je Botinelli lombardski iz mramorja in alabastra tako lepo in umetno, da si kaj lepšega človek misliti ne more. Mojstersko delo je tudi ZveliČarjev vnebohod, zmalan po običaju stare laške šole na zlatem dnu. Ves v bliščobi obdan s trumo angelcev vzdiguje se Jezus, pod njim stoje aposteljni. Hrepenenje in veselje bereš jim na obrazih; sredi njih, zamaknjena v odhajajočega Sina, je Devica Marija na rušini, spod ktere vrejo štirje studenci. V primeri z altar jem krasno in bogato olepšana je vsa druga cerkev. Na vsaki stranski steni zapaziš slikarijo iz življenja sv. Paskala, ki skoraj človek ne ve, kaj bi poprej ponvalil, živčst domišljije, ali natančno in naravno izpeljavo misli. Stene so tri vatle od tAl vložene z egiptovskim alabastrom, naprej okusno pomalane, tla iz tribarvenega mramorja. Posebno zanimive so tudi mašne oblačila; živ5st in lepo soglasje barv priporoča gospo Garusovo, pervo umetnico v izdelovanju cerkvenih oblačil.
To je stanovanje vsemogočnega Boga, v kterem raz-govarja se z nami in daje se nam v dušno hrano. Drugo stanovanje, bolj otožno, stavil je bar. Revoltella za truplo svoje in drage svoje matere pod cerkvijo. Vhod mu je pod stopnicami, ki v cerkev peljejo; notranje je žalostno, pravo stanovanje mertvih. Siaba luč, ki težko prikrade se skoz štiri majhne okenca, razsvitli ti vratom nasproti majhen altar, nad 'ijim ,,žalostno Mater Božjo" z mertvim Sinom v naročju. Dve mramorasti stavbi podpirate strop, tla so iz belega in sivega mramorja, na vsaki strani pa iz černega mramorja iz celega izsekana rakva.
Sedemnajstega maja posvetili so milostljivi škof gospod Jernej Legat cerkev v stanovanje živega Boga, po posvečevanju pa so ogovorili z ginljivim besedami zbrane teržačane, kterih se je bilo sošlo kaj veliko, posebno velikašev. S svojo nazočnostjo počastil je slovesnost tudi novi deželni poglavar nj. exc. bar. Bach. Mil. škoi razlagali so visoki pomen hiše Božje, v kratkem omenili tudi obrede pri posvečevanju, kterih vsaki uči nas spol-novanja kake lepe čednosti. Na zadnje so hvaležno imenovali tudi pobožnega barona, ki je iz svojega imetja zidal in obdaril cerkev in vstanovil šolo, in pa ob času ko svet vero tako obilno ali zanemarja, ali jo celo zaničuje. V resnici veličasten je pogled, viditi častitljivega vladika v ma&ni obleki in z mitro na glavi govo-
riti s krepko besedo zbranim vernim, podajati jim bla-govite nauke. Zadovoljnost in veselje švigalo jim je is oči, žarilo jim obraz; notrai\ji ogenj prave ljubezni pre-rodil jih je, iz priletnega moža storil krepkega in^ živega mladenča. Po ogovoru imeli so mil. škof pervi slovesno mašo v ti cerkvi; po maši podelili so navadne odpustke, popoldne imeli so litanije z blagoslovom. Za poveličanje slovesnosti zložena je bila nalaš za ta dan nova maša in litanije. Mogočno in milo so doneli čisti in močni glasovi, segali so globoko v serce, ko se je prepevala izverstno zložena maša, ki skladatelja hvali še posebno s tim, da ogibal se je, če tudi se ognil ni popolnoma napake, ki je v Terstu tako navadna, da meša se v cerkveno petje preveč teatralnega. —
T*+i mesce na Jutrorem.
XVII.
(Tempelj no v prostor. Tempelj ob raznih časih. Grad Antonija — turška vojašnica. Pervi in drugi 4ogelnik. Majhne molianice. Davidov prestol. Popisovanje Omarnice. Mohametanske izročila zastran pečine „es-Sahranjena zgodovinska podstava.)
Štiri in dvajsetega sušca smo hodili po silo imenitnih
Erostorih, kteri so posvečeni s stopinjami vernega Abra-ama, pokornega Izaka, koder je hodil David, kjer je daroval Salomon, kjer je že 12letni Zveličar z nebeško modrostjo farizeje sramotil, kjer se je godilo neštevilno veliko dobrega, pa tudi dosti hudega. Bili smo na prostoru jeruzalemskega tempeljna ali sedanje Omarjeve mošeje in mošeje el-Aksa, kar Arabi vse skupaj imenujejo „Haram-eš-Šerif" ali posvečeni okrog. Za Meko in Medino jim je namreč ta kraj naj svetejši na zemlji, torej še pred 12 leti noben kristjan ni smel stopiti na to zemljo. Zlasti po zadnji krimski vojski pa se je turška prenapetost precej ohladila in za denar se vse lahko ogleda. Škoda res bi bila, ako človek od deleč pride in bi tega od davnih časov slavnega kraja ne mogel ogledati. Mi smo plačali štiri napoleone, da so vso družbo notri pustili. Da bode znamenitost današnjega ogledovanja bolj jasna, se je treba nekoliko ozreti nazaj v davne čase.
Znano je, da Salomon je bil čez 1000 let pred Kristusom na hribu Moriah jel zidati sloveči tempelj, kteri je pa stal le nekaj čez 400 let, ker Nabuhodonozor ga je bil razdjal in je jude v sužnost gnal. Drugi tempelj so jeli zidati povernivši se iz sužnosti 524 let pred Kr., kterega je pa Herod zlagoma razdiral ter je mnogo ve-ličastnišega zidal, da bi se j udom prikupil. Pa tudi ta tempelj, ko je bil ravno vsestransko, dobro in čisto dodelan, ga je rimljan Tit razdjal, 70 let po Kr. rojstvu. — Bil pa je tempelj zidan verh pečine, na kteri je bilo le malo ravnega prostora. Salomon je bil torej kraj zravnal in dal je zlasti ob Jutrovi strani z globine zidati silovite stebre, ki se še zdaj pod zemljo vidijo, in tako je pridobil dovolj prostora, ki je bil potreben za tako svetišč. Ta prostor je potem obdal s trojnim obzidjem. Strahovito velike skale je vdelal v te poslopja, ki se jim še zdaj čudi slehern, kdor koli jih vidi. Med pervim in drugim obzidjem je bil prostor za nejevernike ter vsaktero ljudstvo, in od tod je bil Zveličar izgnal prodajavce in kupovavce; — med drugim in tretjim obzidjem je prostor za jude, kjer so bili tudi ločeni prostori za ženske, —in med tretjim in med tempeljnom pa za du-hovstvo. Vsak prostor je bil višej oa prejšnjega in po pravici se je reklo, da se gre gori v tempelj. V Herodovem tempeljnu sicer ni bilo skrinje zaveze, napolnila ga je pa po prerokovanji častitljivost Edinorojenega od Očeta, v kterem prebiva vsa polnost Božja (Hag. 2, 8. 10.) in je bil torej ta tempelj veliko imenitniši od Salomonovega. — Adrijan je bil na tem mestu postavil
tempelj maliku jovu ali perunu; JustinHan pa pozneje baziliko „pri darovanju Marije Device/' Šedanja džamija ali mošeja je kalifov.
Obiskovavci na ta kraj pridejo od severo - večerne strani k gradu Antoniji, kjer je bilo Pilatovo sodniše, zdaj je pa turška vojašnica ali kasarna; ondi je tudi pašatov dvor. Vse je na živi skali. Od tod se odpira silo velik podolgast štirogelnik, obrasen s cipresami in drugim drevjem. Od tod se gre hitro dalje proti veliki mošeji in pride se do pregraie, za ktero je ravno tolik pa bolj reaoven 4ogelnik, nekoliko zvisen. Med pervim in drugim štirogelnikom na pregraji vise veliki kamni na vervčh, da je človeka groza jih gledati. Zdi se, kakor bi te skale klicale: »popotnik ne hodi naprej, da te ne pobijejo ti kamni!" Na tem prostoru vidiš vodnjake in umivalnike, kaj zalo izdelane. Na Jutrovem je sploh navada, da imajo ob svetiših enega ali več vodnjakov, če je le kak mogoče, ki jih prav lepo ozališajo; po Sirii, zlasti v Damasku sem veči del vidil vodnjake pri katoliških in druzih cerkvah; zdi se kakor bi jim oila to neka bistvena reč. Tudi je na tem prostoru veliko število malih kapelic ali molišnic musulmanskih, ki ima vsaka svojo kuplico. Na tem mestu se morajo popotniki sezuti in si copate natakniti, ako nočejo bosi hoditi. Ta šega pa menda ni toliko iz spoštovanja do kraja, kolikor zato, da se s škornjami, z žeblji tujcev prelepi tlak ne poškodva in ne umaže, zakaj v druzih ne olišpanih mošejah nihče ne sili, da naj se popotniki sezuvajo.
Velikanski Omarjev medžid je težko na tanko popisovati; vse kar koli je jutrovska umišljija lepega ve-dila ali si mislila, je v to poslopje obernila; izvirnega je malo in še tisto ni kaj okusno, kar morebiti je; posnemanje judovstva in keršanstva se nahaja povsod; le čudo, če mohamedanstvo še kaj ima, ker njegova sega je le prepogosta ta, da razdira in teptd, kar je keršan-stvo napravilo. Osnova in zlog Omarjeve mošeje nima kaj posebnega. Nad rednim osmoogelnikom je povez-njena navadna turška, bi rekel, vampasta kupla z nezmernim pozlačenim polmescem, kterega krajca se dotikata. Ozidje ob tl6n je oblečeno z belim marmorjem, sicer je vse zunanje prevlečeno z neko višnjevo-zeleno-belo steklenino ali glazuro, ki res čiri-čarno v oči bleši. Ob jutrovih ali „Davidovih" vratih se dviga dvanajst-oglat z imenitnimi stebri podpiran domček, ki se imenuje „Davidov prestol." Po musulmanskem izročilu bi bil tukaj David imel svoj sodnji stol; zdaj jim služi za mošejico.
Omarnica znotraj ima dve okrogli ladii in pa sre-diše; vse je z velikanskimi stebri ločeno in podpirano. Naj bolj čudna, pa tudi naj bolj imenitna reč je v sredi poslopja ravno pod včliko kuplo strahovito velika skala, ktere golo, neravno in arovo lice je v kaj čudnem nasprotji z vso drugo napravo. Zakaj tukaj po tleh, ob stenah, ob stropu je sam lisp, zgolj bliš, svit in dragocenost, vse napolnjeno z zlatom in dragimi mozaiki. Barvane okna zgorej na okrog so od same kinčarije temne. Stebrovje prečudno velikansko, gotovo naj veči del iz Herodovega, pa tudi marsikaj še iz Salomonovega časa; sej kamen se ne more zgubiti tako hitro in znano je, da preddvor nejevernikov Herodovega tempeljna je imel ob izhodnji, zahodnji in severni strani mostovže v triverstnih, ob jugu pa celo v štiroverstnih stebrih, in izhodnji mostovž se ]e imenoval že ob Herodovem času mostovž Salomonov, ker ondi je bilo še veliko ostankov Salomonovega dela. Ti stebri so bili z vsim po 60, in ob južni strani celo po 100 komolcev visoki in na njih je slonel krov iz cedrovine. Mostovži so bili široki po 30, in ob jugu po 45 komolcev. — Povernimo ' pa se k pečini. Po turških sanjarijah se je tukaj s te
skale, ki jo imenujejo „es-Sahr&," Mohamet v nebesa dvignil, in tudi „Sahra" je hotla z njim iti, Mohamet pa ji je zapovedal, da naj pri miru ostane. In še več; ta rob, ki se mu vidi, kako terdo je posajen, po ma-homedanskih mislih ni nikamor naslonjen, temuč na prostem visi in pokriva peklensko brezno. Nad „Sahro" je razpeto svilnato nebo in živo pisano, močno pozlačeno omrežje iz rezljanega lesa jo obdaja. Kažejo tukaj tudi dve prerokovi sedli, njegovo zastavo ali bandero in še več reči. Ob jugo-izhodnji strani deržč majhne vratica v nekako kamrico pod zemljo, pod skalo. Turški imam ali duhovni tukaj skazuje molitvine votline Davida, Salomona, Abrahama, Elija, sv. Jurja (El-Hider). Kaj posebnega tukaj je odjek, ako se z nogo ali s palico ob tla vdari; to kaže, da je spodej še votel prostor; kaj da mora ondi biti, kdo bo povedal? Musutmani imenujejo ta prostor „Bir-el-aruah," „studenec duhov." Silno znamenito je, kar Joanne in Isambert (v Itinčraire de T Orient) dalje o tem pravita, namreč: „Mi pa imamo zastran pečine „es-Sahra" historičnih dokumentov, ki jo delajo vse drugač znamenito našim očem, kakor pa mu-sulmanske izročila. Povzeli bomo v naglici, kar imajo zastran tega: Robinson, Porter, Bonar in Vogtič, ne zavračaje na to, da več novih pisavcev je obširno obravnavalo in primerjalo sveto pismo, stare zgodovinarje, zgodovinarje arabske, kronikarje, križarske in izročila arabov in judov." Kaj je tedaj nasledek? To, kar sem že o drugi priliki omenil. Pečina „es-Sahra" ni nič druzega kakor verhunec hriba „Moriah" ali Morija, kteremu je Salomon iz spoštovanja prizanašal pri zravnovanji hriba in ga je pustil kvisko moleti zavoljo svetih spominov, ki so z njim sklenjeni. Vse tako kaže, da ta skala je bila klavni darilnik, in v votlino pod zemljo je tekla kri od neštevilnih daritev, ki so se tu godile. Ta prostor pa je imel odtoč po zemlji v potok Cedron, kamor se je od darov kri iztekala. Proti zahcdu od klavnega altarja je bilo „presveto," kjer je veliki duhoven le en samkrat v letu daroval; vse to pa ie bilo v znotranjem okrožji, kjer je bil prostor za du-novstvo. Judom je bila ta skala vselej v češenj i, kakor znamnje tistega kraja, zraven kterega je bilo „presvetiše" tempeijnovo. Iz zaničevanja do judov so bili pozneje neki kristjani — gotovo iz nevednosti — ta kraj podsuli. Ko je bil pa kalif Omar Jeruzalem pridobil, je precej poiskal „Davidovo skalo" in je dal posipine odpraviti. Molišnice, ki je po njem Omarnica imenovana, pa ni on zidal, ampak kalif Abd-el-Melik ibn Meru&n, in sicer od 1. 687 do 690 pr. Kr. rojstvom.
Ogied po SSorenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Zastran „duhovne hrane") nam je to-le sporočeno: Pri majhnem številu naročnikov in zares velikih stroških, ki jih natis vsacega zvezka prizadeva, g. Giontini-tu ni moč nadaljnih zvezkov hitro zaporedoma na svitlo dajati. Da bi se pa vender to doseglo, torej častito duhovstvo prav priljudno prosi, da bi se za to tako dobro delo v novo prav goreče pope-čalo. — Resnica je, da maloktero delo je tako pripravno za mični poduk ljudstva kakor to, pa tudi se mora spoznati , da pri tolikih podobah (ki mora založnik le samo za posojilo plošic neki pri vsakem zvezku 50 gld. plačati) je cena nizka.
— C. kr. kmetijska družba na Kranjskem je dala na svitlo imenik svojih družnikov, kterih šteje 641. V področji te družbe se da veliko storiti za napredvanje ljudstva, kteri družniki imajo k temu čas in zmožnost. Prav močno bi bilo želeti, da bi se tudi kmetiška mladina umnega napredovanja v vseh steblih, zlasti v sadjo-reji, bolj čversto poprijela, in da bi jo družba podpirala
& primernimi spisi, s čimur bi se tudi nravno čutilo oblaževalo ter se marsiktere divjačnosti otresovale.
—	Prečastiti c. kr. deželni poglavar gosp. Konrad pl. Eybesfeld je blagovolil narodno našo čitalnico s tem počastiti, da je k nji kot ud pristopil z blago svojo rodo-vino. (Nov.)
—	Znani jezikoslovec učeni gosp. dr. Mitterrutzner v Briksnu je zopet dal imenitno clelo na svitlo, ki bode pomagalo zlasti misijonarjem, da bodo ložej keršansko oliko razširjali med ubogimi zamurci. Imenuje se pa ta novi *>ad njegove delavnosti: Die Sprache der Bari inCentra 1-A f r i k a. Grammatik, Text und Wor-terbuch. Lepa knjiga v veliki osrnerki ima 261 strani, in vrednost ji povišuje vvod s kratko zgodovino misi-jonov v srednji Afriki. Prilastil si je pa g. Mitterrutzner bariščino nekaj iz rokopisov gg. misijonarjev, nekaj iz spisa dr. Fr. Miillerja: ,.Die Sprache der Bari," še posebno pa iz žive besede mladenča Franceta Logvit-a, vnuka tistega Lutveri-a, od kterega je bil ranjki pro-vikar kupil zemljišč za misijonsko hišo. Skoda, škoda,
je dobri mladeneč v grudnu lanskega leta umeri, kar smo že o drugi priliki omenili.
Naj nam učeni gosp. profesor ne šteje v zlo, da ga še v drugem oziru o tej priliki omenimo. Svojo je-zikoslovsko zmožnost je namreč pokazal tudi v sioven-šini. O novem letu 1867 je pričel „Danico" brati in malo poprej je v roko dobil slovnico in besednjak, pa glejte! žc smo prejeli od njega slovensko pismo, v kte-rem med drugim to-le piše čisto po besedi: „Vaš slo-venski jezik je za gotovo naj lepši, ama tudi naj teži, zato ker ima silo božjo podob; zato odpustite mi gramatične grehe." (Prav radi, ker ni nobenega smertnega vmes. Vr.) Kaj bodo rekli mar-<ikteri zaspani Slovenci k taki sodbi učenega jezikoslovca zastran slovenščine? —
—	Okoli Ljubljane, na Mahu, krog Turjaka itd. je undan slana hudo posmodila podzemljice in fižol. Točo smo že tudi imeli; Bog obvari zanaprej!
—	Znani bukvar "\Vagner, ki je bil začel nekaj tudi s slovenšino onigaviti, pa bi bilo bolje, da bi ne bil, se je zgubil; bukvarnica je na kant djana in zaperta
—- Iz Dunaja pišejo v „Nov.," da v politiških dogovorih slovenski poslanci stoje zdaj s Poljaki in Tirolci, ker so ,.avtonomisti," kakor naši.
—	Smarnice so se snoči slovesno sklenile po vseh cerkvah ljubljanskih. V stolni cerkvi so imeli k sklepu premilostni knezoškof primeren ogovor.
—	Poslednji amerikanski časniki sporočujejo žalostno novico, da je cesar Maks vjet z dvema generaloma. Napoleon, Napoleon! — Dramatiki imajo dokaj tvarine iz zlatopuste Mehike! —
—	Včeraj je popotvaje v Rim bil v Ljubljani poljski duhovni pastir vis. č. gosp. .lakop Novakovski iz Ka-mionke, posebno goreč pospešcvavec šmarniške pobož-nosti, ki je tudi veliko tacih bukvic pisal.
Is Ljubljane. VTolitve za mestni odbor so se pri narodni strani nevgodno obnesle. Govori se, da inteli-gencija je pri inteligencii in subinteligencii odveč goreče agitirala in tako si je prikoledvala večino za nekoliko glasov; vender pa bode v odboru samem večina *e domorodna. Narodni so bili dva duhovna nasvetovali, inteligencija ni nobenega ne nasvetvala in ne izvolila. ,Tagespošta" pravi, da je to „dic un\viderstehliche Reaction der Intclligenz gegen feudal - klerikalne Ten-denzen!!" Naše ,,feudal-klcrikalne tendencije" so: „vse za vero, za cesarja, za dom." Kakošnc so pa vaše, ki slovenstvu nasprotvate in rodoljubno duhovstvo po nam neprijaznih časnikih obirate? \ emo pa, da v marsikteri zadevi jo bilo bolje, dokler je „Triglav" lažnjive misli in vr.-./e za stran doniorodnosti tudi takim pojavu o val, ki
slovenskih časnikov ali ne umejo ali pa brati nočejo, in gotovo je da šuntanje in napčne misli so naj več milovanja vrednega razdora krive.
—	Slovenom neprijazni listi silo ropočejo zoper Slo-vene, ki so šli na razstavo na Rusovsko. Lažejo celo v telegramih tako, da je groza. Nobeden ne bode tajil, da priljudno sprejetje Slovenov na Ruskem ne bode brez vpliva na bratovsko sočutje in duhovno vzajemnost slovenskih narodov, sej to ni krivica, in s kričanjem in neljubim natolcevanjem se taka znanstvena vzajemnost ne bode manjšala, še le rastla bode. Jela je zavrače-vati natolcevavce, ki se bahajo vseskozi s svojo omika in gerdo hujskajo na Cehe, Ruse in sploh Slovene, celo dunajska „Kirchenzeitg.ki pravi, da imajo Sloveni slovstvo staro in morebiti še starše kot Nemci. Staro-slovenski jezik je v slovstvu silo imeniten spominek, ka-koršnega morebiti nima noben drug narod. Tudi Sloveni imajo marsikaj, kar bi Nemcem utegnilo služiti v poduk itd. Naj torej nikar vedno ne zabavljajo in ne psujejo. — Enake misli razodeva že celo starka „Presse," ktera spoznava na stare dni, da so Sloveni velik narod!! —
—	V kratkem so blagoslovili v Pragi lep spominek,, ki ga je postavila staromeška gimnazija na grob svojemu prerano umerlemu ravnatelju gvsp. J. Nečasku, vpričo učencev, vsega učiteljstva, žalostne vdove in mnogih prijatlov njegovih. V češkem duhovnem ogovoru so se hvalile ranjkega obilne zasluge, in vbrane pesmi so povzdigovale vso slovesnost. Naj v miru počiva!
—	Komaj je sklenjen misijon v Radolici, že se je v sredo zvečer pričel v stari Loki. Upajmo in želimo, da z obilnim vspehom!
Z Zabjekn, 20. majnika. Na bregu Ljubljanice stoji hiša; njene vrata so noč in dan zaperte, kdor v to hišo stopi, ne pride tako hitro iz nje; na sredi te žalostne hiše je vert, in na vertu kapelica, posvečena preblaženi Devici Marii, Materi dobrega sveta. —
Otroci prosite Mater Božjo dobrega sveta, da vas varuje ,,trojnega zlega": smertnega greha, ljudskega ali očitnega zasramovanja, in prehude revščine! „tako so nam otrokom govorili ranjca mati; koliko več vzroka imajo zdihovati k Materi Božji dobrega sveta posebno še tisti, ki se v tej hiši pokore za svoje nerodnosti. Prav pomenljivo so toraj nekdaj kapelico, kjer se jetnikom bere sv. maša, posvetili „Materi Božji dobrega sveta." Včeraj je bilo pri tej kapelici „žegnanje." Kapelica je bila s cvetlicami in banderci prav lepo ozalj-šana, dopoldan in popoldan je bila tu služba Božja. Zjutraj ob osmih je bila pridiga. Čast. gosp. dušni oskerb-nik je govoril od dobrih svetov, ktere nam deli Mati Božja v življenji in o smertni uri, in opominjal je k po-boljšanju, tolažil pobite serca z nauki naše svete vere. Po pridigi je bila peta sveta maša, pri kteri je moški čveterospev iz domačih udov prav lepo ubrano pel slovensko sv. mašo in druge slovenske in latinske pesmi. Popoldan ob štirih so bile pete litanije, in prebivaveem te niše se je prav iz serca odpevalo: „Marija, k tebi mi zapuščeni otroci Eve v dolini solz zdihujemo." Taka cerkvena slovesnost gotovo ni bila brez dobrega vtiska pri večini jetnikov. — Iz teh in drugih naprav enacega namena se lepo kaže, da gg. ravnatelji te hiše ne skerbe samo, da bi se jetniki dobro v zaporu varovali in pokorili, temveč da se tudi, kar je mogoče, nravno zbolj-Šujejo in da se v njih sercih izbuja in oživlja keršan-ska zavest. Tedaj imajo častiti duhovni gospodje šent-jakopske fare, kteri oskerbujejo to hišo, tukaj prav obširno polje za misijonsko djanje.	M.
Iz Žužemberka. —Popisana je bila v zadnji Danici lepa svečanost pervega sv. obhajila. Po vsej pravici želi g. dopisnik iz štajerskega, naj bi se pervo sv. obhajilo povsod sijajno kolikor mogoče obhajalo, ker ni
dneva v življenji veselejšega, častitljivšega, kakor ravno trenutek, ko si ljubeznjivi Zveličar izbere nedolžno serce v svoje stanovanje in vroče želi vedno v njem prebivati. Kolikor je meni znano, ni pri nas na Kranjskem nenavadno, da se otroci po ranozih krajih slovesno pervikrat obhajajo. Ravno ta lepa vsega priporočevanja vredna bogoljubna navada je pri nas v Žužemberku tako v navadi in uterjena ter se je ljudem tako primilila, da bi je nikdar več ne mogli pogrešati. Dasiravno že star mož blizo 80 let, vender preč. gosp. župnik Anton Ka-stelic iz posebne ljubezni do otrok, zraven mnogo dru-zih farnih opravil, od leta do leta sami podučujejo za pervo sv. obhajilo, ktero podučevanje terpi še čez dva mesca, vsak dan redno po dve uii. Da se otroci v tem času lepo in temeljito nauče vsega potrebnega, je gotovo, kar se tudi pri izpraševanji odraščenih za velikonočno spoved lepo kaže. Ko so tedaj odbrani, kteri so dobro izpraševanje iz vsega kerščanskega nauka dostali — kar se pri nekterih manj pridnih ali premladih še le drugo ali celo tretje leto zgodi — peljejo otroke v sa-boto popoldan pred belo nedeljo gosp. župnik v cerkev, ž njimi na tanko vest izprašujejo, po tem pa opravijo otroci spoved. Belo nedeljo pa se zbero vsi otročiči v farovžu, praznično opravljeni, ter jih duhovni peljejo v slovesni procesii v cerkev in daruje se sv. maša. Med sv. mašo je vsak pot za ta imenitni dan primerna pridiga, ponavljanje kerstne obljube itd., in po sv. obhajilu se govore spet nektere ljubeznjive besede otrokom, naj ne pozabijo nikdar tega dne, naj vedno ostanejo nedolžni, ljubljenci Zveličarjevi, ker On nedolžnost naj bolj ljubi. — Med tira pa se pripravlja v farovžu otrokom spet drugo veselje. Radodarni gosp. župnik dado primerni zajutrek, vsacemu precej veliko štruco pšenič-nega kruha, ktero štruco otroci imenujejo sploh svet kruhek, ter jo imajo v veliki časti. Nobenega bi ne mogli bolj užaliti, naj bi bil še tako bogatih staršev, kakor ko bi mu imenovane štruce ne dali. Razun tega dobi vsak lepe molitevne bukvice ali pa molek, če brati ne zna, kar pa je redko , ker starši pošiljajo radi otroke v šolo in jih bodo še raji, ko se sozida nova šola, ki bo ustrezala tukajšnjim potrebam, in to se bo tudi kmalo zgodilo; zakaj sedanja, majhna šolska soba ne more zadostovati fari, ki šteje blizo pol pet tisuč duš.
Se ve, da take slovesnosti stanejo vsako leto blizo 50 goldinarjev, ktere dado gosp. župnik iz svojega žepa. Ali če pomislimo, da je naš Gospod Zveličar obljubil stoterno poverniti vse, kar se iz ljubezni do Njega stori naj manjemu: koliko bo pač plačilo tistemu, kdor daruje od svojega premoženja v tako lep namen, v dušno korist svojih ljubljenih ovčic! —
V Strasti pri Mariboru je 13. majnika po kratki bolezni umeri naš rojak čast. gosp. Tomaž Cibašek, duhoven oskerbnik v ondotni vojaški napravi, in je bil 15. u. m. med velikimi vojaškimi slovesnostmi pokopan. Ranjki, brat preč. gosp. fajmoštra v Skocijanu pri Turjaku, je bil 04 let star, služil je za vojaškega duhovna okoli 30 let, umeri je za boleznijo na pljučih. R. I. P.!
Iz Bočna. (Zahvala.) Gosp. Matija Gerber, bukvar v Ljubljani, je skazal vojakom c. kr. domačega polka prav vgodno dobroto darovavši mu 50 raolitvinih bukev, za kar se v svojem in v imenu vojakov priljudnemu gospodu serčno zahvaluje podpisani Ni kol. Zic,
c. kr. kapi. dom. polka.
Waliashaw Minn. 29. mal. travna 1*«V7. Hvaljen bodi J. in M.! V. č. gospod! Tudi iz Minesote se je neprijazna zima spravila in se proti Ilotentotom napotila. Prijazna spomlad počasi leze tudi k nam v te incrzle kraje; zelenje se že tu in tam vidi — smreka je namreč že pognala, zima, akoravno že na popotovanji, vender še tako z repom maha, da je vedno še treba peči ku-
riti in se v zimske suknje zavijati. Parobrodi že plavajo veličastno po Misisipu, hodili so celi teden le sem do nas. ker jezero „Pepin" je bilo dozdaj z ledom pokrito, zdaj pa že par dni tudi do št. Pavla gredo. Letošnjo zimo smo imeli veliko snega; in ker tu, kedar začne, grozno hitro kopni, to stori, da so zdaj neizrečene povodnji, vsa dolina tu okoli je polna vode in sicer na več milj široko, grozovito veliko škode naredi ta velikanska reka povsod od studenca do vtoka v morje pri novem Orlin-u. Pa ni je škode brez prida, pravi pregovor, tudi tu to velja: neizrečeno velike ladije namreč plavijo daleč, daleč doli po reki, kadar je velika voda; milijone hlodov prenese sto in sto milj daleč; velikanski parobrodi si upajo iti celo do št. Pavla, kar jim nikakor ni mogoče, kadar voda upade. Včeraj je bilo tako viharno, da se celo naj večji parobrodi niso spustili na jezero, ter so lepo tu pri nas ostali do večera, da se je malo vihar potolažil. — Včeraj zvečer, ko sem se ravno pripravil to pisemce pisati, pride nekdo po-me in treba je bilo iti skoraj 7 ur daleč k bolniku in tako se mi je pismo zopet zapoznilo. Mislil sem se od bolnika ver-niti koj po noči domu, pa je bilo tako temno, da nisem mogel pota viditi; ostal sera tedaj v neki revni irski hišici, kjer so me prav prijazno sprejeli, ali imeli so toliko neprijaznih merčesov, da mi ni bilo mogoče skoraj kar nič spati. Hiše so namreč lesene in ljudje jih premalo snažijo, toraj se toliko stenic zaredi, da je človeka res malo groza v takih hišah prenočiti. Pa kaj se hoče, ker ri drugač, človek se mora z vsemi sovražniki spraviti in poprijazniti. Moj misijon je pač veliko prevelik za enega duhovna; vender vse bi še bilo, ko bi le bolnikov nič ne bilo, ali to je bila težava preteklo zimo. Treba je bilo iti od enega kraja po kantonu do druzega, včasi komaj truden domu pridem, hajdi, zopet drugam, morebiti ne več ko kakih šest ali sedem ur hoda, bodi si kakoršno koli vreme. Enkrat sem bii v nekem raisijonu, šest ur od tod, kar pride po službi Božji nekdo po-me, in hajdi! treba je bilo iti čez hribe in doline k bolniku. Odsvetvali so mi ljudje čez neki potok iti, ker led ni bil prav terden, potok pa ta n
Erav globok. Ker je bilo že pozno, se vender po tej ližnji poti k bolniku napotim. Prav srečno je šlo čez potok. Ko bolnika previdim, grem po ravno tisti poti nazaj že pozno v noč. Ko na sredo reke pridem, pa začne led pokati na vse strani, da me je bilo m do groza in pripravljen sem bil iz sani skočiti, ako bi se ledeni most popolnoma udal. Vender srečno je šlo čez in kmalo sera bil pri nekem prijaznem Ncracu, ki me je do bližnje misijonske staje spremil, ker sam nisem pota vedil. Peljal ine je po neki gerdi dolini, kjer j«» bilo vse polno ledii, k sreči sera bil dal ravno tisti dan konja ojstro podkovati, sicer bi ne bilo mogoče po taki divji poti naprej. Nemec, ki me je spremljeval, akoravn« čverst lovec, je sto in stokrat padel in pod konja pri derčal, kar ni bilo ravno nevarno, ker konj je bil tru den in pohleven ko ovčica. Kedar je mož saromplja! po ledu. sem se rau jaz smejal, ko sera pa sam zader čal po vsih štirih, sva se pa oba. Šla sva namreč večji del po rokah in nogah eden pred kon jem drugi pa za sanmi. — Enkrat sem bil obiskal duhovna v Ročestru, okoli 14 ur od tod; pridem nazaj drugi dan zvečer ves truden, pa kar koj je bilo treba k bolniku 4 ure daleč. Vzel sem konja na posodo, ker moj je bil preveč truden, in odrinil. Previdil sera neko prav nevarno bolno ženo, ki je že drugi dan zjutraj umerla. PridŠemu domu okoli polnoči, mi pride hlapec naproti in pravi: „miliijcin Vas, treba je iti zopet k drugemu bolniku, okoli .*> ure daleč." Izprežem konja in ga domu pošljem, ter zopet svojega vzamem, ki ni bil prav pri volji iti. Ko tu opravim, pridem domu okoli štirih zjutraj ves zaspan
in truden ker popotval sem tisti dan okoli 80angl.milj,	cvenk; morebiti ju počasi na boljši pot spravim z Božjo Si blizo 27 ur hoda. - Vender to se vse berž pozabi,	pomočjo, posebno ker ste ženi teh moz prav dobri ka-da se le malo pospi in se udje poravnajo, ne škoduje	toličanki. - Ravno danes sem dobil 11. list „Zg. Dami kai tacega kar nič, vedno bolj zdrav in terden sem,	niče," ki naznanja med drugim koliko )ih prestopi v hvala Boeu' Minesota ie pač zdrav kraj, le malo bo-	katol. cerkev, posebno c misijonih, vender to je se vse lczni, večjidel le starost in njene slabosti spravijo člo-	prav malo v primen z žetvijo, ki so jo imeli misijo-veka na smertno posteljo in pa majhnih otrok veliko	narji pred par tedni v Vasmgton-u kjer je celo 2b9 Domerie sicer so pa ljudje sploh kaj terdni in zdravi,	protestantov v katol. cerkev stopilo med prave otroke Ko bi ljudje bolehali, kakor po nekterih južnih krajih	nebeškega Očeta. Bog jim daj stanovitnost! Tudi jaz /edinienih deržav, bi mi ne bilo mogoče vseh bolnikov	imam tu zopet v poduku nekako 191etno protestantsko obiskati, ker imam kakih sedem tisuč duš v svojih mi-	deklino, ki že težko čaka dneva da bo sprejeta v na-.. '__ročje svete katol. cerkve. Tudi tisti Nemci, ki so bili
*1J°nNas mil škof so pred 6 dnevi v Rim odrinili, šli	toliko let zanemarjeni, lezejo počasi nazaj iz pušave na
bodo tudi na Irsko in si duhovnov in bogoslovcev na-	sladko pašo dobrih ovčic. Pozno v noč je. Z' Bogom,
brali za svojo škofijo. Leta 1850 je bil en sam duhoven	vsi preljubi rojaki! Preserčno Vas pozdravlja Vaš hva-
v celi Minesoti, v. č. general - vikar A. Ravoux, ki so ležni brat v Kristusu _ Jak. 1 robec.
še živi in so 8 škofom v Rim šli; zdaj pa je že petdeset
duhovnov in še petdeset bi jih dosti opraviti imelo. Upam	Kratke naiiiamla. Pravijo, da kronanje svitlega
da v vabaški kanton že enega pošljejo v jeseni, da mojo	cesarja bode kmali v Peštu. — Ce pndejo erdeljski
butaro malo polajša; berž ko ne dobi enega „West-Al-	Saksoni h kronanju, še ni gotovo. (Zkft.) — Poturčenec
bany in Lake-Citv," kjer je kakih 160 družin, ki k	Omer-paša je res tepen naKandn. — Hervaški zbor je
sluibi Božji hodijo. — Velikonoč smo tu v Vabaši prav	bil 25. u. m. s kraljevim odpisom razpušen. — Sultan
slovesno obhajali; več žen in mož je snažilo in kinčalo cer-	se bode podal k razstavi v Pariz in popotvanje bo neki
kev pred praznikom, tako da je bila res krasna in človek	potrebovalo 10 milijonov frankov. — Predsedništvo kat.
stopivši noter je nehote občutil neko sladko veselje,	družbe na Dunaju naznanuje, da undan napovedano skupro
Okinčanje je stalo okoli 140 gld., kar so večjidel žen-	romanje v Rim se bode doveršilo in 10. rožm zvečer o
ske nakoledovale in jaz sem nekaj dal. Kupili smo ve-	poli desetih se podd družba z Dunaja proti lerstu. V
liko svečo velikonočnico s krasnim svečnikom, potem	Terstu se zbirajo pri „Sandwirth-uv Benedkah pn
lepih sveč za altar (70 jih je gorelo), narejenih cvetlič-	„Bauer-u." Odhod iz Tersta je 11. rož. zvečer. Denar
nih šopkov, nekaj obleke za strežaje in veliko druzih	(30 napoleonov) mora do 5. rož. vložen biti. Stanovanja
reči. Strežajev pri maši je bilo šest, kar ljudje tu še	v Rimi so že najete. — Izmed verlih Tirolcev je se-
niso vidili, in je bilo tedaj vsem prav všeč; tudi veli-	dan ji čas sedem škofov in nadškofov. — So časniki in
konočna sveča jim je bila nekaj čisto novega. Sloves-	ljudje, ki se to dobo ničesar bolj ne bojč, kakor r.a-
nost je zviševala lepa godba in petje. Peli so prav iz-	pitnic Slovanov v Moskvi. Pa res nektere prav debele
verstno precej težko latinsko mašo. Posebno izverstna	drobe; jvse naše grehe bodo povedali bratom Rusom,
pevkinja je neka francoska deklina, ki tu orglja, le	_ Iz Češkega sta šla v Rim vis. častita gospoda dr.
Škoda da misli kmalo proč iti od tod. Ne vem, k?; potlej	Vend. Vobornok v Pragi s svojim bratom Sevennom;
počnem, zopet bo vse tiho v cerkvi. Mislil sem enkrat	oddala bota tudi denar, ki so ga bravci „Blahovčsta"
na vse kraje, kako bi zamogel kakega učitelja iz Kranj-	zložili za sv. Očeta. -- V frančiškanski cerkvi v Var-
skega dobiti, ki zna orgljati. *) Tu bi orgljal ob nedeljah	šavi so altarje tako vravnali, da je eden katolišk, drugi
in se pri meni angleškega jezika učil, potem pa šolo	grešk zedinjeni, tretji grešk nezedinjeni; sliši se, da tako
vodil tukaj. Ko bi jaz le malo več doma bil, bi hotel	se imajo vravnati aItarji po vsih katoliških cerkvah: zakaj
to res poskusiti na kako vižo, pa moram le preveč po	pa ne tudi po ruskih razkolniških ?! Treba bi bilo, da
misijonih hoditi. Morebiti še pride čas, da pošljem enemu	tudi mi napravimo nekako razstavo ter povabimo brate
pravico sem priti brez vseh stroškov, plača se lahko	katoličane spod Rusa:vbomo napijali zdravice „na rusko
namreč tukaj za celo pot. Tu je grozno težko dobiti	versko svobodo." — Časniki imajo opraviti s cesarskim
poštenega in dobrega učitelja in grozovito so dragi. Mo-	govorom in z ogerskim kronanjem. Njih veličanstvo
rebiti, da mi bo mogoče v par letih tje priti in potem	zaterjuje v prestolnem ogovoru vstavno vladanje, odgo-
enega seboj vzeti, vender to so se le nedolžne sladke	vornost ministrov, spremenjenje 13. §. v veči varnost
misli in želje, ,.pia desideria."	vstave, razširjanje samouprave, želi, da naj deržavni
Te dni sem obiskal duhovna v Redving-u, 12 ur	zbor priterdi k ogerski spravi, k čemur se tudi večina
od tod; peljal sem se tje v velikanskem parobrodu	zbora nagiba. Sklep je obravnan v pomenu „z združe-
„War-Eagle," in plačal sem le polovico. Ko na kato-	nimi močmi z Avstrijo in cesarsko hišo."
liškem Avstrijanskem skoraj vsi časniki vpijejo zoper	y Kranju je 30. t. m. ponoči 19 poslopij pogorelo
duhovstvo, imajo duhovni tu v Ameriki celo take pra-	jn 5 jjujj y 0gn]i smert storilo.
vice. Pravica po Misisipu za pol-plače voziti se celo	---
leto mi je bila celo domu poslana, od moža, ki je sam	Dobrotni itarovi•
protestant. To mi je pač ljubo, ker imam misijone	..
okoli Ob Misisipu; hitro se pride in prav dober kup. Vsi	, Z* Očeta Dve deklici s Prežganja <0kr. prosijoči bla-
. 11 v V. ^ ' ...J 1 VL • 1 . •	goslova za stanovitnost. — Od nove Štifte 2 križavca po 2 gold.
ti parobrodi so večjidel mavtarjev lastnina, vender do-	«2 kr ^ d . Naj zaleže Njih blagoslov za duSno in telesno zdravje,
volijo celo katoliškim duhovnom take pravice. Sploh	pa za srečn0 zadnj0 ur0»
ti zidarji tu niso tako nakačeni zoper duhovne, kakor	Za č. g. misijonarja Čebula. Transmarinus 50 kr.
v Evropi; poznam tu v mestu dva imenitna moža mav-	Za m is. sv. zemlje. G. H. 66 kr.
tarja, ki sta v resnici prav prijazna z menoj in za vsako	. Za afrik. misijon. S Skocijana Pri Turjaku 3 gld. S Pod.
reč, kar napravimo za cerkev, tudi pogledata, kje je kraja g0 '	-
•) Ravno pred nekimi dnevi je odrinil iz Ljubljane v Ameriko s	J?**?^ • 7
svojo ženo vred gosp. Bernik, želo kako službo Um dobiti;	G. V. S.: Je *lo v potres in se bo ndilo. — G. N-i. Za-
morebiti se kje snideta.	Vr.	npljivo drugi pot.___
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.