_ tf KATOIalSK I^IST« »Danica« izhaja vsak petek na cf-li poli in velja po poŠti za celo let« 7 kion. v.n pol leta .'i kicne .r0 vinarjev, zanetit letal' kioni. V tiskarni sprejemana za celo letort kron. za 1 . leta 3 kione. za ' 4 leta 1 krono v;n.. ako bi bil petek praznik, izide »Danit a« dan poprej Tečaj LIH. V Ljubljani, 16. marcija 1900 List II. Quo vadiš — Kam hitiš? Nad Apenine strme solnce se vzdiguje. in z žarki zlatimi ozračje napolnuje, zlato okvirja čarobno ravan. Ko dragi kameni blišči se rosno cvetje, iz palmovih gozdov doni veselo petje, priroda se budi, pozdravlja dan krasan. Iz Kima čez ravan koraka starec boren, ne mari za prirodo in za kras nje vzoren, v nebo nad njim le vhaja trudno mu oko. Globoka žalost mu pokriva lica bleda odsev bolesti te, ki srce mu razjeda, Src' razjeda mu in trudi mu telo. Na njem ni biserov, kraljevega škrlata. in sive glave ne krasi mu krona zlata, na begu ne sledi mu silna moč vojska. In vender večji je, ko kralji veličastni, mogočnejši je. ko tirani so oblastni. to sveti Peter zmagovalec je sveta. Gorečo Neron hotel videti je Trojo, zato zažgal je Rim, — stolnico svojo, in zdaj — grczečo da pomiril bi druhal, obljubil „panem et circenses" jim je dati; saj v shrambah žita je zadosti, ni se bati. A kdo potrebnih žrtev bo število dal? — Ko ljubica pod grmom tiho se razcveta, tako je rastla. širila se cerkev sveta; izdajal jo poganom vonj je le budan. In vender, kot zločin da samo je kristjanstvo, besneli proti njej so carje in poganstvo, v potokih kri je sveta tekla dan na dan. In Peter? — Mar zapustil zdaj je verno Čredo, mar strahom gledal je mučencev lice bledo, mar strašna bi mu bila mučeniška smrt? — Ne! Vslišal je le svoje črede prošnjo vneto, da kot pastir naj štedil bi si glavo sveto, da svete vere cvet prezgodaj bi ne bil zatrt. Zato koraka starec ob jutranji zori. po cesti apijski k albanski strmi gori, da skril bi ga sovragom svete vere tihi log. Pa — kaj se ustavlja, kaj že noga omaguje, mar kratka pot mu stare že moči zmaguje? — Glej! zgrudil se je v cestni prah — o starček vbog! A čuj! Kaj pravi, kaj mu vre iz ust drhčečih? »Gospod kam greš-, kam Upanje sirot trpečih, ko v Rimu divja zver nad Tvojimi besni? — Kot sladke da nebeške sliši melodije, kot angeljskih glasov ubrane harmonije, poznani glas na starčkovo uho doni: Za tebe Simon-Peter v Rim bitim umreti, Ko za me črede se pastir boji trpeti. Mar misliš, črv da zmagal bo Boga? — — Spet Peter k Čredi v Rim nazaj krepko koraka, kjer glavo cerkvi mučna smrt na križu čaka, — Srčan za Krista Peter tam življenje da. o. iJratjomil. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. li. CrkU*. (Dalje.) Podružnice. 7. Ldhoviče. Cerkev je postavljena v čast sv. Florij&nu. Rojen po sporočilu v sedanjem trgu Zeialmauer, na spodnjem Avstrijskem, je bil sv. Florijan vojaftki poveljnik v rimski armaoi Zvestega pristaša krščanske vere so < b času preganjanja peljali na most. privezali mu kamen na vrat in ga vrgli v vodo Anižo (Enns). To s»* je z s dilo poleg Lavreak a. glavnega mesta ta kra'n»ga N^rika (sedaj Lorch v gorenji Avstriji) krog 1. 300 Poljski kr>d| Kazimir je dobil nekaj svetinj sv. Forijana in od t*ga časa (1183) ga časte Poljaki kot deželnega patrona. Sicer je pa tako zelo razširjeno njeg vo češčenje. da ga ima vsaka družina za pomočnika zoper ocjenj. Na marsikateri hisi vidimo svetmkovo podobo in v dan godu 4 majnika se vrše na vt*č krajih obljubljen« procesije Ondi. kjer so pokopali vtopljenega mu^enca. se vzdiguje sedaj ponosna cerkev sv. F1 o r i j a n a. kateri je prizidan glasovit. najstarejši avstrijski samostnn kanonikov avguštincev. dve uri pešhoda proti jugo • vzhodu od Linca. Svetišče lahoviške podružnice so zidali leta 1642, ko je past in »val v < Vklj&h župnik Matija Brecelj. ladijo pa 1698, ko je vladal župnijo Matija Vidmar. Obe letnici sta ohranjeni na ploščah, vzidanih v zunanji cerkveni steni. Prenovljeno cerkev je blagoslovil 14. septembra is;;0 kranjski dekan Avguštin Sluga. Veliki oltar napravil in sv. Florijana naslikal podobar Jurij Tavčar leta 1*81, stranska oltarja sv. Družine in sv. Uršule nova leta 1835, križev j m »t Laver-jev. Soseska ima lastnega dušnega pastirja, ki namestujc župnijsko duhovščino. Prvi je znan Mihael Sajevee, bivajoč tu od 1760 do 177*. Cerkev obdaja pokopališče, katero so zgradili ob času kolere leta 1*5.'». Bolezen je tako hudo razsajala, da so imeli meseca septembra omenjenega leta v župniji #8 mrličev. Vse tri zvonove je vlil Anton Samassa leta 1858. Premer jim je 125 : 100 :86 cm, glasovi es—g— hes = 1, 3, 5. teža pa 1824, 975 in 554 funtov. Napisi so kratki in dobri. Veliki s oodobami: Križ žalostna Mati božja, sv Florijan i VST IN Mi I NA V iS AVI. Srednji: Križ. sv. Josip. sv. Florijan. MIR NA ZKMIJI L.II l>EM SVETE VOLJE. Mali: Križ. Mati božja, sv. Ivan od Križa. MKTVIM VM NO IZVELM ANJB. 8. Čm&rtin. Soseskin varuh je sv. Martin, kateremu so naši pradedi zgradili veliko cerkva na Kranjskem. Skoro bi verjeli, da je hodil ta znameniti mož kedaj po naši deželi. Rojen v Sobotici (Steinamanger) na se.lanj^ra Ogrskem pride v mladih letih v Ga lijo, kjer služi kot dič*n konjik rimska cesarja Kon-štaneija in Julijana. Tu ga spozna sloveči škof H i 1 a r 1 j. poučuie ga v sv. veri in pripravlja za mašniški stan Martina obide želja, da bi videl še enkrat svoj« stanše in je pridobil krščanstvu. Odpravi s« torej v svoio domovino in potuje bržkone po takratni cesti sk< zi"Mediolan (Milan). Akvilejo (Oglej), Emono (Ljubl|ano>. Celijo (Celje) in Petovium (Ptuj), I)a je na različnih krajih, kjer ga je peljala pot mimo, oznanoval tudi sv. vero, smerno trditi za gotovo. 01 doma se vrne v Galijo, postane škof v Tours u, kjer umrje leta 397 Na ta način bi bil šel trikrat skozi naše kraie in t^ga si lahko tolmačimo, zakaj je tako znan med Slovenci. Pravijo, da je stala cerkev sv. Martina že v J), ali celo s. stoletju in da bi bila starejša kakor župnijska. Mogoče: najstarejše cerkve imajo čestokrat sv. Petra, večkrat tudi sv. Martina za patrona. Ker manjka zanesljivih prič, ne da se trditev niti ovreči niti dokazati, sama ljudska govorica pa ne zadostuje za resnico. — Sredi 16. veka so imeli šmartinsko podružnico krivo-verei v svoji oblasti. Temu se ni čuditi, ker je načeloval takrat župniji mož, ki je bil —- da ne rabimo bol j strogega izraza — sam prijazen novi veri. Porojen iz plemenite rodovine Liehtenberg-Tufstein župinkoval je Krištof Schwab v ( Vkljah skoro 50 let (l.">46—1595). Ne moremo reči, da je naravnost podpiral shode drugovercev, a lahko bi jim bil stavil vsaj zapreke, ako druzega ni mogel storiti. Znano je tudi, da so mu svetovalci bližnjega Kranja, večinoma luterani, zastavili mestne beneticije 1. 1578. Velesalska prednica Katarina H e r i č, oziroma samostan ga je kot patron opominjal njegovih dolžnosti in naposled tudi naravnost oviral v njegovem delovanju. Pa v čast bodi povedano, da je Schvvab spoznal svojo zmoto ter se oklenil zopet katoliške vere. — Sv. Martinu so večkrat popravljali domovanje, zadnjič prezidano je blagoslovil kameniški župnik Maksimilijan Leopold Rasp 10. septembra 1742. Cerkev je zidana v renesanškem slogu in poleg sv. Ivan Krstnika na Zgornjem Brniku — največja podružnica v župniji. V velikem oltarju sv. Martin, v stranskih dveh sv. Jurij in sv. Hijeronim. Iz lepo sezidanega stolpa se glase trije zvonovi. o katerih ni veliko poročati. Vglašeni v d-dur trizvoku (d—tis—a — l, 3. 5) merijo skozi krilo 130:105:90 cm. Dobili so jih iz livarne Alberta Samassa leta 1898 Na velikem podoba sv. Martina, na srednjem sv. Josipa, na malem sv. Jurija. Na vseh treh napis: ANTONU S tiOLOBtf, PAHOCHl\S. 9, Možanica. Xa raztegnjeni višini, za katero se vije samotna kokrška dolina, .stolnje bela cerkvica. Poznajo jo daleč okoli, ker se vidi tako lepo z ravnine navzgor. To je sv. Nikolaj na Milnici (693 w), ki gleda proti severu na precej višjega soseda sv. Jakoba (964 wi> v preddvorski župniji. O sv. Nikolaju smo izpregovorili nekoliko več pri podružnici Dvor je. zavetnik je torej v dveh cerkvah ene župnije. Crkljanska duhovščina mora hoditi skozi velesalsko in šent- jursko župnijo, tla dospe v dveli urah na Mo-žanico. Domači prebivalci pa zahajajo menda največkrat v Preddvor ali v Viševek k službi božji, kamor imajo najbližje; tudi v Kokro pride časih kdo pogledat. — Sv. Nikolaj prebiva že od davnih časov na tem gorskem sedlu. Kedaj ho mu postavili prvotni doni, nam je neznano, ker se cerkev določno omenja še le leta 1 <».r>3. Takrat je bila zelo majhena, menda štiri sežnje (7'> /von. ki ima s^dem stotov. Ako se ne pripeti kaka nesreča. do«*ak»l bode 1913 dvestoletnico svojega rojstva; d-.hili so ga namreč v letu G< spo dovem 171 ii < d celjskega zvonarja Konrada Schneider Kri*. Marija kraljica, sv. Ivan Krstnik sv Floriian. SANH A MAHl.\. M VTKI. Ml. OKA lito \0I5IS. (Sv. Marija, mat: hožja. prosi za nas) Tretji ljubljanskega zvonarja Benedikta HueUerer 1750 Teža 25o funtov. Križ. spreobrnjenje sv Pavla Po zadnji p .dobi soditi je pel ta zvon kedaj v Mavčičah. < > ) 10. Pešata. Podružnica sv. .Marije Magdalene jo bila liekcdaj podložna rodu Ivanitov, ker je pripadala župniji sv. Petra v Komendi. (J svetnici plej Hupa. stran 17. O lvanitih omenjamo sl"de<*e: Red ima svoj začetek še v času pred križarskimi vojskami l<>4> je bila v Jeruzalemu hiša s kapelo sv. Ivana Krst ni k a. Tu so dobivali romarji gostoljuben sprejem Diužba strežnikov seje razvila polagoma v cerkveni red z imenom bratje sv. Ivan Krstnika. Njihov glavni namen je bil: gostoljubnost in postrežba bolnikom Leta 1118 so sprejeli poleg tega še nalogo, naj se boriio v viteškem 'pravičnem, ne roparskem) boju zoper nevernike. Toda umakniti so se morali Turkom iz sv. dežele. Najprej se ustanove na otoku Kod v egejskem morju, pozneje se preselijo na Malto med Siciliio in Afriko, odtod njihovo trojno ime: Ivan i ti. Rodezi. Mal tez i. Nosili so Črn plašč z belim križem. Malteški red je ostarelo cerkev na Pešati prenovil leta 17.-58, posvetil pa jo nekaj let pozneje knez-nadškof Karol Mihael grot' Attenis (1752), ko je župiiikoval v Komendi magister Peter Pavel Glavar O omenjenem posvetovanju poroča plošča, vzidana na listni strani svetišča. — Vsled odloku cesarja Josipa 1 I.. da se oddaljene vasi združijo z bližnjimi duhovnijanii. odvzeli so lota 17:>*8:74 », poj«'- v kvart sekstakordu z glasovi e—a —c 1 4 »i. Srednj' ima z ozirom na veliki zvon preinohn • ». ali z »lrugimi bese lami. Veliki j-« gl« razliko /.ahtMVH k.-ir-sekstak-«rd. zato ni priporočat i. Veliki iz zv >narm* Alb Samassove leta 1^74 Križ angelj varuh. sv~'a Marija Magdalena. Te>.a 11)4"J funt« v Srednji s nodohv.i: Križ sv Ivan ;\rs'mk. sv Družina sv X. riia Mi«jlal.-oa Ob klobuku \ IV 7 1 kakor veliki Kri*., M irila brezma ležna, sv J«jsif Teža 432 funt »v 11. Mefanja Gora. Ime nam pove, da časti soseska sv. -te-taiiH k««t svojega za>oirnika. Sv Štefan je bil izniči onih s»* Im-rih lijakon v. katere sj odbrali apostoli da naj oskrbujejo skupno cerkven«« prein-ženje in podpirajo reve*^ liadi njegove go*včnosti v krščanski v^ri so ga s««vra*ili Judje m zuraj jeruzalemskega mesta pobili s ka-menjeni Postal ;e v mladeniških letih prva žrvv /a svrjH s * piepri^nn;\ odtod čas*ni na.sl v: prvi mu-čenec pr tomartyri. Neštete množice so si j>o njegovem izgledu z junaško smrtjo zaslužile palmo mučen sf va \ starih listinah beremo, da >•• imeli >te-tanci cerkev /.c lota 1 l'L>s. Krog 1»;."»(» j,, prezidali. toda dne 21. julija 1 so J udari teta na s tem, da bi jo povzdignil v župnijsko eerkev z vasmi: Stetanja Gora, Možanica. Stiska Vas in sv. Ambrož. To bi bila lepa hribovska župnija s krasno lego. Toda ljudje niso imeli ]H»giima. da bi bili skupaj spravili svoto. potrebno za ustanovo samostojne dubovnije. Zato so oo >kotu Ipjmi zahvalili za naklonjenosti s pivvdano oponmjo, dasi ne žele lastnega dušnega pastir ja, ker sn poj »nI 110 zadovoljni s erkljan-skimi ..Lros|>odi-. V zvoniku, ki j« sezidan nad žagradom, so trii* / vonovi s premerom 90:7»: 77 cm in z gla sovi a- hes—c = 1, 2. 3. Te številke kažejo, da je zvonilo roelodiSko, le škoda da se nahaja polton mesto celega t >na Veliki vlit leta 1740, zvonar .Josip Samassa Križ Marija kralj-ca sv. Štefan. S. STKPHANK ORA PRH NolHS. (Sv Štefan pro«i za nas). Srednji iz leta 1827, zvonar Ant. Samassa. Križ. sv. Pet#»r. »v Anton Padovan. Mali iz leta 17116 zvonar Jos. Samassa Kinča ga šestero podob: Križ, Marija z Jezusom, sv. Štefan, sv. Lavrencij sv. Florjan, sv Rok. 12. Stiika Vas. Stara eerkviea **. Kriza v Stiski Vasi je bila nekoliko proč od sedanje; pozna se še prostor. kjer je stala. Podrli so jo leta 17f>l in na višjem kraju sezidali novo. katero je blagoslovil župnik Jurij Fabijan 2. oktobra 17f»2. Po ljudski pravljici menda v stari cerkvi ni hotela ve«- luč g«»roti. pač pa sn videli mnogokrat razsvetljen bližnji holmec, kamor so postavili novo. Stranskih oltarjev ni v njej. Na listni strani ladiji' je ki|> žalostne Matere božje, katerega so prenesli tu sem iz župnijske cerkve. Važen in častitljiv je radi tega. ker sn opravljali v lš. stoletju udje bratovščine žalostne Matere božje pivd njim svoje molitve. Bratovščino je vfieljal župnik Ivan Filip Mlakar leta 173*i. Ker imata dan in noč 24 ur, razdeljeni so bili driištvcniki v 21 oddelkov ali takozvanih ..tabli«--, premišljujoe po dnevu in po noči žalost Mater«* ln»žje. Na vsaki »tablici44 je bilo zapisano ion- uda in dobM-eiia ura za molitev. Ob smrti j«* zvonilo vsakemu sedemkrat zapored z malim zvonom. IJekli so. da mu ..tablico" zvoni, ker se je izbrisalo njegovo ime iz dotičnega zapisnika. In š«» dandanes je ob ranjen med ljudstvom ta izraz, akoravno ni več bratovščine. — Poleg nekaterih drugih dni se opravljajo v Stiski Vasi sv. maše tudi ob petkih v postu. Nad cerkvenim pročeljem stoji stolp s tremi zvonovi, ki pojo v bmolu z glasovi b—ičs— f = 1, 3. 5 Premer jim je 90:74:59 mi. Veliki tehta 741 fantov, iz livarne Ant. Sa-massove leta 1801 Križ, sv Jernej, sv. Ignacij. Srednji istega zvonarja in istega leta (1801) kakor veliki Križ. sv. Ivan. sv Aleš. Teža 390 funtov. Mali ima 103 k. 1 ) Ali si kaj molil? Molitev je prvi pogoj za vse h. žj»* darov«. tor> j tu 1» za vero ki je najdragocenejši in najooglavitej^i dar božii. Ali si prosil Boga za mil jst sv v«r»»? In k »k » si prosil? Mjrebiti kar tja v »»n dan. n« da b> o tem vedelo tvoje srce. m i rebiti samo enkrat in brez v-strajnos^i? Ali si tudi, kadar si m- lil imel pravo iskren > in živo željo, da postaneš vernik? 0, ho ljudie ki prosijo za kreposti, a se oh en-m boje, da bi j h d j segli! 2 ) Ali si se tu li p« uAl o ven. kakor je potrebno? Ali si poiskal kakega duhovnika, dobro poučenega duhovnika, ali vsaj kri- stijana, ki razumeva vero, da bi mu razložil svoje težkoče in da bi ti jih ta razrešil? O, kolikrat je tu ošabnost na po*u! 3) Ali si pripravljen, da bodeš, ako te Bog razsvetli z vero. živel po božjih svetih, a ostrih zapovedih? Ali si pripravljen krotiti svoje strasti, truditi se za izveličanje svoje duše in storiti vse, kar bi Bog od tebe zahteval? To je pri večini poglaviti vzrok nevere. Ne razum ampak srce ali bolje strasti odbijajo vero. ker jim je nadležna in zoprna. Sam Jezus Krist je rekel: „Luč je prišla na svet, in ljudje so bolj ljubili temo nego luč, zakaj njihova dela so bda hudobna.* (Ivan 3. 1!).) In hudobno srce zametava resnico. I rast veni dokazi ne veljajo nič, ker noče ničesar vedeti o resnici. „Ni večjega glušca od onega, ki slišati noče", veli star pregovor. Ta zaslepljenost je prostovoljna in kaznjiva. Radi tega je naš Olrešenik Jezus Krist rekel, da je vsak brezverec že obsojen, ker se ustavlja resnici Išči resnice z dobrim namenom prosi Boga po nižno in vstrajno, da ti razsvetli um povei svoje dvome kakemu razboritemu inljubeznji-vemu duhovniku Skleni živeti po veri, kakor hitro Bog pošlje z neba v tvojo dušo žarek svoje milosti! — Ako vse to storiš, jamčim ti v imenu Jezusa Krista, da boš kmalu postal dober in veren katoličan. A. M. (Dalje prihodnjič.) Sv. Jožef - vratar. V mestu Mec-u je samostan Presvtega Srca, kjer so se dolgo Časa godili čudeži na priprošnjo sv. Jožefa. Predstojnica tega samostana je bila okrog 1. 1870. častita mati d' Olimar. Iz njenih ust j« izvedela nje nečakinja, baronica P., sledeči dogodek, kateri hočemo priobčiti po pismu iste baronice iz leta 1872. wLahko si mislite", — tako piše v pismu generalni predstojnici v A. — »koliko je morala hiša čč. sestra, katera stoji zunaj mesta, pretrpeti za časa zadnje vojske (I. 1870- 71). posebno ie trpela med strašnim obleganjem mesta Mec a Dalj časa je morala vzdrževati 100 vojakov, a vsled obleganja je povsod primanjkovalo živeža. Predstojnica je sv Jožefu izročila v varstvo posebno samostanska vrata, naj bi on čuval samostan pred vsemi neprijatelji. In ta mogočni svetnik se je za to vestno brigal. Ko se začne obleganje, iztnanjka kmalu v mestu vsega, in sestre ne bi bile niti za denar — ko bi ga bile tudi imele na izobilo - niti najootreb-nejših stvarij dobile Posvetovale so se t/rej ter oklenile, da hočejo sv. J-žefu. svojemu zvestemu vratarju, izročiti vse svoje potrebe. Jedna izmej sestra naredi takoj nekak i vrečico za sv Jožefa. Vanjo so odslej sestre devale razne stvari, kakoršnih so potrebovale: jedna nekoliko drv. v znamenje da jej treba drv; druga krompirja, tretja zopet steklenico olja i. dr. Za vse je sv. Jožef zvesto poskrbel, čestokrat prav na izvanreden način. Posebno znamenito je bilo z drvmi Takoj drugi dan. ko so vrgle drv v vrečico sv. Jožefa, naznanila je neka sestra predstojnici, da stojita spodaj dva voza drv in neznan človek. Pred- stojnica, katera ni bila ničesa naročila in tudi ni imela denarja, meni, da se je mož zmotil, in da mu je naročil kdo drug pripeljati drva. 'leda on ji zatrjuje. da so drva za samostan Predstojnica le §e neče verjeti, kako da bi megla biti drva za njen samostan. Zato vpraša neznani tujec: „Ali ni to samostan Presv Srca V rDa; ali kdo vas je poslal sem?" vpraša ga predstojnica. »Ne vem vam ni/1 drugega povedat!-. odvrne mož. »kakor da so to drva sv. Jožefa." — Se le sedaj so si upali sprejeti drva sv Jožefa. M. K. Pomoč sv. Jožefa. V zavodu čč. usmiljenih sestra v Inornostu se je to le prigodilo: Neka predstojn:ca je zapuščala zavod toda imela je 10O0 gld dulga Ker ie bil zavod siromašen, bala se je predstojnica, da bode upnik po njenem odhodu silil novo predstojnico, da naj plača dolg. Zato ni hotela preje oddati iz rok uprave tega zavrda, dokler rt* poplava dolga I)a bi ji pa Bog pomogel iz stiska, zato napravi tridnevno pobožnost k sv Jožefu ln kaj se zgodi? Že drugi dan se predstojnici preds»avi neka odlična gospa in ji potisne v roke zavitek iz papirja, rekoč: „Ker sem slišala, da odhajate. spomnila sem se. da imate še nek" račune poravnati; zato Vam tu izročam malce podpore." Ko je gospa odšla odpre sestra zavitek in — po mislite radosti' — ugleda f»oo gld. Teh pet stotakov pošl)e upniku prosW- ga da na| b« za ostabh 500 gld. uekol.ko potrpel Tretji dan pobožnosti na čast sv. Jožefu oride list od uon-ka z odgovorom: .Ostalih 51 h> j»M Vam darujemM Takt« je sv JofeT v treh dnevih pnbavil #vlih tisoč goldinarjev! -H Sv. Jožef, priprosnjik ob zadnji uri. Sv Terezija ie izrekla besede; rC'e tudi imaš mn» gi< svetnikov vaiuhov »n pnpri šnjikov. vendar g |i še prav posebno pohožnost do sv .Jo že!.! k»-r posebno velik' premere pri Bogu"' Kes ničroM* te Trditve i v»• d« k.'/nje «1« godek. ki seje priim-nl pred kakimi desetim« l^ti v večjem mestu avstrijskem 1'reeej jirileten dobrodušen gospod je nevarno ob« I»*l 1'oklicali s« mil v postrežbo usmiljene sfs r.', ne siivr i/ r<" bržM»sti. ampak ker se priznano 4u !i z;« najdražji denar ne dobi b« Ijših stražnike v • -i teh angelov ljubezni. I smiljenke so storile vse. k:ir je bilo v moči pa kaj. ko je vsemodri Im g i! drug; če l> lezen je napredovala. - a I«-liiik se ^e r spravil z r>cgom. Zato stopi srčno jr«>*; jedca izmed usmiljenek in ga spoštljivo a idlo."i! < p« mr i n;« zadnjo dolžnost „Prav rad pu stilu pmi duhovnika, odgovori bolni gosp« tj če le t ui 1 * Ji v li moja žena" Ta je namreč imela dobro dušnega nit/a popolnoma pod oblastjo Postrežnice prosijo ženo /a dovf Ijenje A tu je bil ogenj v strehi .Iia;e hiriča »li policaja v hišo kakor duhovnika." Izdala ni nič najlepša beseda Potrpi žljive usmiijenke zamolijo k sv J« želu z najtrdnejšim zaupanjem. Molile so in molile. — pa kakor vkljub je bolezen prihajala vedno hujša, divjajoča žena pa vedno bolj zakrknjena. Marsikdo bi bil obupal, toda one niso. Bil je že skrajni čas za bolnika, kar naznanijo ravno razgrajajoči ženi, da pod stopnicami čaka duhovnik z Najsvetejšim in želi iti k bolniku Kaj storiti? Ali naj duhovnika zavrne? To se vendar ne spodobi, kaj bodo pa ljudje reki ? Spusti ga k bolniku, ki se prav ob času še iznove in prejme sv. popotnico — Toda sedaj j* nastalo za oblastno ženo vprašanje: Kdo pa je poklical duhovnika? Posli ne vedo o tem nič, usmiljene sestre tudi ne. — Pač! Dobra misel to. V župnijski zakristiji se bo izvedelo Takoj odpošlje srdita gospa služabnika povprašat po predrznežu in mu stisne v roko izdatno darilo, da bi bolje opravil svoj posel. In kaj je izvedel služabnik v zakristiji? „Pred par urami je prišel prileten neznan mož in prosil na ta naslov duhovnika k umirajočemu " — U smiljenke so pa vedele tudi ime tega moža povedati, ki ni mogel biti nihče drug, kakor njihov priprošnjik v sili — sv. Jožef. J. „Sv. Jožef, izprosi mi milost srečne smrti." Ko sem se rau^il 12 let v južni Afriki. — tako pripoveduje irski misijonar o 0' llaire, - b>l sem dalj časa duhovni pastir nekemu kraju, ki je bil gotovo tako velik kakor vsaAngleška. Večkrat sem potoval in obiskaval svoje raztresene ovce. Nek^č sem na svojem potovanju zašel, da sam nisem vedel kam. Nikjer ni bilo žive ri sv. maš'. Dvajset let st-ir sem odšel v vojake; vojska s Kat ti me je zanesla v Afriko 1'redno sem odpotoval z Irske, obiskal sem še enkrat v vojaški obleki svojo staro mater, da se od nje poslovim. Na razntanku mi mati pravi: „Sin inoj, ne pozabi nikdar moliti k sv. Jožefu za srečno smrt! — Prišla je vojska s Zulu Kafri in tudi prešla Nastal je mir, čas vojaške službe je minul. Zato so me tudi odpustili Ostal sem na naselbini. Od tam do najbližjega duhovnika v mestu Kap sem imel 500 milj hoda. Pozneje sem se preselil na tole holandsko pri- stavo in tu delam že več nego leto dni Nedavno sem slišal, da je prišel neki katoliški duhovnik v Kudshorn, ki je od tukaj oddaljen 150 milj. Krenil sem na pot, da se zopet enkrat izpovem in pristopim k sv. obhajilu. Tjakaj prišedši izvem, da je duhovnik odšel in da se povrne še le za nekaj mesecev. Čakal sem teden dni in potem odšel Včeraj sem dospel polumrtev; in glejte, danes mi sv. Jožef pošilja duhovnika." Prenočim pri bolniku izpovem ga ter pripravim na smrt. Drugi dan ga obhajam in pomazilim s sv. poslednjim oljem Kmalu potem je umrl. Urairaje je Še šepetal: „Sv. Jožef izprosi mi milost blažene smrti." — n. 4 ) Za skupna obhajila so si udje odbrali štiri kvaterne nedelje. 5 ) Redne shode imajo ulje oba glavna praznika dopoldne in vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne. C i Kateri shodi se vrše na Brezijah in kateri doma določa predsednik 7j Teoforičnih procesij se udeležuje družba celoskupno. 8) Mariji v čast bodo udje krepili katoliško zavest v s°bi, v svojih družinah in v javnosti. 9.) Družbi predseduje vsakokratni cerkveni predstojnik župnije mošenjske ali kak drugi po njem pooblaščeni duhovnik. Posebna pravila*) mt&deniike Marijine družbe v Mošnjah. 1.) Družbena zavetnika sta Mariia, mati dobrega sveta in sv. evangelist Janez. 2.) Praznik glavne zavetnice obhaja družba dne 26. aprilja ali naslednjo nedeljo v župni cerkvi. 3) Praznik sv. Janeza evangelista slavi družba v podružni cerkvi na Otoku. 4.) Udje imajo najmanj dva stanovska shoda, redno na oba glavna praznika. Razun teh se udeležujejo mesečnega shoda, ki se vrši za vse otroke Marijine redno vsako prvo nedeljo v mesecu. 5) Oltar Marije dobrega sveta v župni cerkvi je za ude privilegiran 6 ) Ulje. bodo zraven češčenja Marijinega pospeševali češčenje Najsvetejšega in je bodo pol ure glasno molili in sicer zajedno z moško družbo vse zapovedane praznike Gospodove 7 ) Skupno obhajilo imajo družbeniki zadnjo nedeljo v adventu. postu, septembru in nedeljo v osmini Jezusovega Srca. 8 ) V izobrazbo udom je v spodnjih prostorih kapelanije ob nedeljah in praznikih na razpolago pošteno berilo. 9 ) Družbi predseduje vsakokratni cerkveni predstojnik župnije mošenjske ali po njem pooblaščeni drug duhovnik. Posebna pravila Marijine družbe, ustanovljene v svetem 1.1900 v župni cerkvi sv. Andreja apnst'la v Mošnjah v čast sv. imenu Marijinemu za zakonske može.**) 1 ) Glavna godova moške Marijine družbe sta praznik sv imena Marijinega in nraznik sv. Jožefa. 2 ) OHar sv Družine v Mošenjski cerkvi je za družbo nrivil^frir^n 3 ) Oo praznikih Gospod .v>h bodo udje skupno z družbenik' mlvleniči glasn » častili pol ure izpostavljeno Najsvetejša *\ Več gospod'V i/. Kranjske m (i >ri.ške me je zaprosilo, naj jim peljem posebna pravila na ■i li Marijinih družeb Težko vsem pismeno ustrežtm Fr ^v ugodil * pl |im je ustreženo tem »Daničinim« potoni A'. /. Hltiirri.su. I/.virnik so potrdili Fn-svetli knezSkof A »t ti li maventura dne ll. jai uvarna 1H 10 Sv Jo>.efa dan d p< ld'do škof sami v b<>žjepg ali čl vek, z isto potrpežljivostjo nosimo kakor ga je no-il naš Gospod." •) Družbo so ustanovili 27 januarija Presvetli knezškof Anton Bonaventura; jezuitski general L Martin jo je 17. febru-arija p idružil prvi rimski Marijini družbi 111 ji je dal pravico do odpustkov; sprejemali v družbo bodo škof sami sv. Jožefa dan popoldne v mošenjski cerkvi. Zakaj ni Jezus Krist stopil s križa.' Ko je naš Izveličar. Jezus Krist, visel na križu, obdalo ga je ljudstvo zasmehovanjem in vpilo: „Če si ti Krist. izvoljenec božji stopi zdaj s križa, da vidimo in varujemo." Toda On tega ni storil, dasi je prej sforil vel kn čudežev, s katerimi je potrjeval svoje božanstvo in ljudi rridobiv*l zase. Zakai ne? Na to vprašanj** nam r Ugovarja sv Bernard: »Zato ne. ker je n n kralj Izraelski, kot tak ne zapusti ;n ne zataji naslova svojega kraljestva n e s t«»p i s svojega k r a 1 j o v e g a sedeža" Sv Avguštin, odgovarjajrč na isto vprašanje, pravi: „K-t j*- u i I potrpežljivost rdložil je svojo moč za pfzneiH (>n ie imel mof vstati iz groba in ta nuč je bila ve<*ja od prve Pokazal pa je pri tej priliki svojo usmiljene st ker na križu je govoril: „Oče. odpusti j:m'" — Ko bi bil takrat stopil s križa, pravi sv. <;r» gor. da stori konec zasmehovanju, ne bil bi nas učil lepe dednosti potrpežljivosti." Ni stopil s križa, pravi drug sv-tmk. da nam da vzgled vstraj nosti; bil je poslušen glasu onih. ki so klica'i in še kličejo; Ostani, ostani na križu, da n« poginemo; ker le v kr žu je naša rešitev " On je poslušal njih glas. in ni se moglo reči o nj» m. da je zapustil svojo. L. I' L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva v r m ** n i 7. a mesec m a r c i j 1900. 'Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) ai Glavni namen /<«;"//# i>o?fnro z>i nrht. to Posebni nameni Praznik »v. tančice našega Gospoda Jezusa Krist*. \ ravočaMu sprejem sv. zakramentov /.a umirajiiče LTI*«»jre lidove m sirote. 17 • St. PatriciJ. Pomanjkanje duhovnikov v južni Ameriki. Obuditev \ernih hlagov« stnikov. Semenišča. 1> • Tretja postna nedelje. St. Ciril Jeruzalemski. Povrnitev vzhodnih krivih v-r k katoliški cerkvi. nbi.-kovanje sv. krajev Kr^anske Sole. 1'.» Sv. Jožef, ^lavljv katoliške rerkv»* nad njenimi h»-vra.niki Sv Jožetu posvečene družbe, ti motne zadeve. 2o » St. Volfram. Škofje in kardinali Nespokorjeni ujel-niki in kaznjti.ci. Beli pa^anski otro< i 21.i St. Benedikt, opat. Benediktinski red. OnečaSčenje božje službe Mnigi hudo skušani. -J2.) St. Nikolaj Pl. Ojačenje k..toličanstva. Sprava med prepirali Krščansko družinsko življenje. V Zalivala in prošnja. Zl*>lela sem leta 18*7 prav nevarno in dolgotrajno. ležala sem tri leta v hudih bolečinah ter molila vedno eno devetdnevnico za drugo k ljubi Materi božji, k presv. Srcu Jezusovemu i. dr. s pristavkom. da se. ako ozdravim, očitno zahvalim v »Danici«. Minulo je pet let. hodila sem okrog, pa vendar vedno v bo-lečinati. ker bolezen mi je zapustila hude posledice, upala pa sem le na boljše. Tako je minulo zopet drugih pet let in moje zaupanje v Boga in ljubo Mater božjo ni bilo zastonj. Ozdravela sem počasi, vedno sem bila hvaležna in se zahvaljevala Bogu in prečisti Devici Mariji na Brezijah. na sv. Vi-šarijah. posvetila sem vse svoje življenje ljubi Materi Božji — a le v »Danici« nisem žalibog svoje dolžnosti storila. Od novega leta pa me je zopet huda bolezen obiskala, katera me že dva meseca tako muči. da rni omagujejo dušne in telesne m« či Oklenila sem se presv Srca Jezusovega in Marijinega in prosim pomoči Zdaj se zavedam svoje obljube, katere nisem izpolnila in obžalujem svojo zanikrnost. Zatorej se hočem danes očitao zahvaliti za ljubo zdravje in vse prejete dobrote na duši in telesi, ob časi svoje dolgotrajne bolezni Ob enem pa se ponižno priporočam molim nema apostolslvu v »Danici«, da hi zadobila zopet oslabelo si zdravje in pomoč v svoji stiski. S F. Zahvala. Zahvaljuje se za svoje in svojih otrok zadobljtno zdravje po prcSnjah prečiste Device Marije: A. P. Raznoterosti. Sv. Oče so dali Propagandi pol milijona lir za vzdržavanje novega semenišča v Kandy v Industanu. Dekan dr. Morgott. 3 t m je umrl v Kichstadtu dekan ondešnje stolne cerkve dr. Morgot.t Kot dogmatik je bil eden med prvimi nemškimi učenjaki. Njemu se je zahvaliti, da se je na eichstadtski akademik uvela filozotija in teologija sv. Toma Akvina Ur. Morgott je bil član rimske akademije sv. Toma Akvina in neapoljske akademije sv. Toma Z veliko učenostjo je spajal tudi veliko pobožnost in čednost. r. Asumpcijonisti so se nastanili v Antverpiji ter so tamkaj kupili zemljišče za 300 000 frankov. Napravili so si tu tiskarno, v kameri bode izhajal list „La Croix\ x Dolga izpoved. Sv. Vincencij Pavlanski, ustanovitelj obetov Lazaristov in usmiljenih sester, je imel nekoč službo hišnega vzgojitelja pri grofu Gon-di-ju Ob počitnicah je kaj rad obiskoval bolnike v obližju grofovega gradu Nekega dne mu je sel izročil prošnjo, naj gre bolnega kmetovalca spovedat. Takoj se odpravi na pot- Tje prišedši bolnika prosi, naj bi pred potovanjem v večnost z Bogom naredil račun o vsem svojem življenju Bolnik uboga; po končanem sv. opravilu pa izjavi pred več pričami: „Sam Bog mi je dal misel. Vas poklicati za spovednika. ker domačemu gospodu sem se že preje sramoval. in bi se bil sedaj tudi. povedati vse grehe; in tako bi bil večno pogubljen » Za tri dni je s pokojno vestjo zatisnil oči — Bolje je neznanemu duhovniku se izpovedati vseh grehov, kakor pa pred znanim spovednikom iz napačne sramežljivosti za-molčati le jeden smrtni greh in s tem dušo svojo izročiti pogubi. j Dobrotni darovi. Za kruhe sv. Antona : Marija Cankarjeva v Šk. Loki 2 kroni- Z, a nesrečen? amerifan*ke Salezijance: Spošt. Katarina Po-gačarjeva 4 krone in njena služkinja 20 vinarjev. - Župnik v Spodnjem Berniku veleč. g. Baltazar Bartol 5 kron Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskaiji in založniki Jožef BlaHnikovi nasledniki v Ljubljani.