PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^ An ..
**■ postale i gruppo - l*eoa 9U lir
Leto XXVn. Št. 286 (8074)
TRST, torek, 7. decembra 1971
f
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._
[SREDO DOLOČITA KD IN PSI SVOJEGA KANDIDATA
Ozračje mrzličnega pričakovanja	jn Pakistan prekinila diplomatske odnose
VOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE „„	neodvjlsti Bangla deša
bi sedaj tri fronte: enotnost levice za kandidata PSI, KD to svojega predstavnika, socialdemokrati pa za Saragaia
l bodo odločili, koga bodo podirali in to samo enega kan-!ilr®> ker je tak že bil sklep de-
je uan ze un ssiep ue-
jj^stjanskega vodstva. Vendar pa toalo verjetno, da bi že takoj za resničnega kandidata in Zelo verjetno, da bodo najprej v 0Seni rezervnega kandi-;?®«druge kategorije*. Račun je saj ta kandidat še ne morati dovolj glasov, poleg tega
..RIM, 6. — Italijanski politični svet je v mrzličnem pričakovanju ®llf6V predsednika republike, ko se bodo v četrtek v Montecitoriu ®r,li »veliki volivci« na skupnem zasedanju parlamenta pomnoženega todstavniki dežel. V četrtek se bodo pričela prva glasovanja, ko #,a po ustavi kandidat prejeti dvotretjinsko večino, in ko ni nobene Optične možnosti, da bi bil nekdo izvoljen, nato pa se bodo nadalje-3 na osnovi navadne večine.
^•daj se nadaljujejo posvetovati; strankami, čeprav tokrat jj. ne na uradni ravni in gre I la zakulisne razgovore. Glavna tornost pa je usmerjena na j|| 1ko bo večina strank odlo-’ katere kandidate bodo gla-v8li v četrtek pri prvem gla-“v,nju. v
v*redo se bodo tako zbrali de-^stjanski poslanci, senatorji in ^tavniki dežel, prej pa se bo ^Jalo še vodstvo stranke. Na teni
pa tudi KD da nekaj na vražjever-nost, saj je dosedaj njen prvi u-radni kandidat še vedno pogorel pri volitvah za predsednika republike, kar pa seveda ni rezultat vpliva «okultnih sil* temveč stvarnih razmer v stranki. Zaradi tega se tudi sedaj govori, da bodo najprej kandidiral} Spatara ali Pic-conija, ki naj prikrije resnično kandidaturo Fanfanija.
Seveda pa še ni ničesar odločenega. Forlani se je danes sestal s predstavniki struj in z načelnikoma parlamentarnih skupin.
Jasnejši je položaj na levici, kjer je prišlo do enotnosti in je odločeno, da bodo KPI, PSI, PSIUP in neodvisna levica na prvem glasovanju oddali svoj glas za socialističnega kandidata. Tudi ta kandidat še ni znan in ga bodo prav tako odločili v sredo, kjer pa se
VČERAJ SE JE PRIČEL V VARŠAVI
v
Sesti kongres združene delavske poljske partije
^°dno poročilo podal tajnik Gierek - Prisotne delegacije 70 partij
L ARSava, 6. — Popoldne se je iSS* šesti kongres združene de-jv**' poljske partije, na katerem j. Prisotnih okrog 70 tujih dele-in med njimi so naj višji jTjstavniki iz držav varšavskega IdUu kongres se je sestal leto dni Iformalno predvidenim rokom, pod vplivom lanskoletnih delfskih in januarskih dogodkov Področju baltišnih mest.
^ ^našnje zasedanje je bilo po-,''eno izključno poročilu, ki ga Podal tajnik partije Gierek, ki govoril štiri ure, ni pa povedal 1 posebno novega. Ugotovil je, tul so še vedno živi spomini na ju''6 izkušnje socialnega spora, , katerega je prišlo pred letom tj, in da je partija iz tega poteg-II? Ustrezne zaključke. Vprašanja ^cev morajo biti v središču polj!?*1®^ partije, vlade in države, tje Gierek obsežneje poročal Rodovini poljske komunistične
i ^osigin obolel toed obiskom Norveške
H?^0, 6. — Predsednik sovjetske jlJ® Kosigin, je na uradnem obi-v- v Norveški, vendar pa je bil u^jen odpovedati razgovore, ker močno prehladil. Norveški Seniki so iz ja vib. da mora v po-Gjju zaradi prehlada, da pa bo imel samo predvidene poli-
DANES na športni strani
?■ Košuta In S. Miličeva 1 Rima s kolajnami
naša najboljša numiznote ;*ka igralca sta v prestolnici ‘“Pri dosegla vrsto izrednih Špehov.
šestina zaostaja
Jptli v deželnem derbiju pro-» šibkemu Monfalconu je tr-četrtoligaš iztržil le bo-točko.
^ttaterskl nogomet
ekipe so sc v 2. ama-*'ski ligi odrezale zelo slabo, l?j so bile vse premagane. Boju 80 ^ Izkazale naše enaj-v 3. ligi.
0<Jbojka
V Polnem razmahu
k teku so vsa pomembnejša ,y®nstva. Borovci so si ver-t»o * nedeljskim porazom zajeli možnost za napredova-J5' med dekleti pa Je Breg »•očil derbi s Sokolom v svo-W korist.
^ košarki tesna dragocena zmaga Bora
'Vi, so v nedeljo premagali ga mestnega tekmeca, c-Clanocolori, s prednostjo 'Aa koša.
tične razgovore. Zaradi tega so tudi sporočili, da se bo vrnil v Moskvo že v srede in ne v četrtek, kot je bilo prvotno predvideno. Odpovedali so vse druge protokolarne obveznosti in obiske in tako sovjetska delegacija jutri ne bo obiskala ladjedelnice v Mosu. danes pa so odpovedali kosilo, ki bi ga moral prirediti princ prestolonaslednik Harald. Kosigin je bil že zjutraj vidno utrujen in bled, ko je položil venec na grob padlih Norvežanov in Sovjetov med drugo svetovno vojno.
V generalni skupščini OZN
Eban o krizi na Bližnjem vzhodu
NEW YORK, 6. — Pred generalno skupščino OZN, kjer se nadaljuje razprava o Bližnjem vzhodu. ie danes govorii izraelski zunanji minister Aba Eban, ki je obtožil Egipt, da je onemogočil prizadevanja za mirno rešitev spora ter da se ni hotel pogajati z Izraelom. Eban je izjavil, da je njegova vlada pripravljena ponovno začeti pogajanja s posredovanjem Gunnarja Jarringa, toda brez preliminarnih pogojev. Šef izraelske diplomacije se je tudi pozitivno izrazil o mirovni misiji, ki so jo vodili na Bližnjem vzhodu predstavniki Organizacije afriške enotnosti-
Delegacija jugoslovanskih žena na obisku na Madžarskem
BEOGRAD, 6. — Na vabilo nacionalnega sveta madžarskih žena je danes odpotovala v Budimpešto delegacija konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije pod vodstvom predsednice Vaške Duga-nove. Delegacija se bo med petdnevnim bivanjem pa Madžarskem razgovarjala o aktualnih vpraša njih družbenega položaja žena in se seznanila z načinom reševanja tega vprašanja na Madžarskem po opravljeni reorganizaciji v ženskem gibanju Madžarske.
Sodelovanje Jugoslavije z EGS in s SEV
BEOGRAD, 6. - Pod predsed stvom člana zveznega izvršnega sveta Dušana Grigorijeviča je bilo
danes v Beogradu posvetovanje gospodarskih in integracijskih gibanjih v Evropi in o odnosih Jugoslavije s skupnim evropskim tržiščem in s svetom za medsebojno gospodarsko sodelovanje (SEV) Posvetovanja so se udeležili zastopniki socialističnih republik in pokrajin in voditelji jugoslovanskih misij pri SET, SEV in OECD. Na posvetovanju so proučili vprašanje v zvezi z aktualnimi gospodarskimi problemi, spremembami na svetu, posledicami, ki nastajajo zaradi raz širitve EGS, razvoj gospodarskih odnosov v okviru SEV po sprejemu komplesnega programa ter perspek tive dolgoročnega sodelovanja Ju goslavije z EGS in s SEV.
v bistvu ponovi logika, ki že velja za demokristjane in zelo verjetno ne bodo poslali takoj v boj resničnega kandidata temveč nekoga drugega, za kar se čuje ime Caleffi. Nejasno pa je kdo bo «pravi» socialistični kandidat in se čujejo tri imena: predsednik poslanske zbornice Petrini, De Martino in zadnje čase vedno bolj v ospredju Nenni, za katerega se trdi, da ima resne izglede, ker bi lažje dosegel podporo socialdemokratov in morda celo liberalcev.
PLI se je izrekla za laika, vendar pa v naprej ne izključuje mož nosti podpore demokristjanu, da pa bi moralo iti za osebnost, ki bi odražala «nacionalno enotnost,. Republikanci so prav tako za laika, vendar pa še ne vedo. za ka tero ime se bodo odločili, zaradi česar bodo v četrtek oddali bele glasovnice. Edino PSDI nima težav, saj se je takoj odločila in bo ponovno kandidirala sedanjega predsednika Saragata in bodo zanj glasovali že v četrtek.
Značilno je. da .ie skrajna desnica povsem osamljena in se nič ne čuje. kaj nameravajo narediti mi-sovci. Vendar pa je zanimivo, da se .je KD posvetovala z vsemi strankami, ki se sklicujejo na ustavo in da je tako podčrtala svoj antifašistični izvor.
Za sedaj so se torej ustvarile tri fronte: 1. blok levice, ki podpira socialističnega kandidata; 2. KD ki bo glasovala za svojega kandidata in 3. PSDI, ki bo glasovala za socialdemokrata in katerih parlamentarci bodo napisali ime Sa-ragat.
Danes je bila vrsta sestankov in se je tako sestala direkcija KPI, tajništvo PSI pa .ie pripravilo sejo direkcije, ki se bo sestala jutri. Danes se je sestavila tudi delegacija KD, ki je vodila pogajanja s predstavniki ustavnih strank.
Jutri dopoldne se bo ob 9.30 sestala vlada.
Indeks industrijske proizvodnje
RIM, 6. — Indeks industrijske proizvodnje je dosegel septembra 128,4 točke im je bil za 60,7 odstotka višji kot avgusta (ko so dopusti in večino to var; n zapro) za 2,1 odst. pa nižji kot septembra lanskega leta. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bil indeks industrijske proizvodnje za 3,2 odstotka nižji kot v lanskem istem razdobju.
POLOŽAJ NA BOJIŠČIH JE IZREDNO NEJASEN
•"■.v.-’-
____________
Indijska vojska skuša zasesti Vzhodni Pakistan • Tankovska bitka na zahodni fronti - Spori in polemike v varnostnem svetu OZN
NOVI DELHI, 6. — Medtem ko se v številnih predelih Indije in obeh Pakistanov nadaljujejo hudi boji, je vlada Indire Gandi priznala Bangla deš kot neodvisno državo. Kot posledica tega ukrepa je Pakistan prekinil diplomatske odnose z Indijo. Varnostni svet skuša medtem izdelati skupni dokument o krizi na indijskem podkontinentu, vendar so stališča zelo deljena.	,	,
.......... i..................
priznanje Bangla deša, to je Vzhodnega Pakistana, kot neodvisne države. Kot je znano, so voditelji sedaj razpuščene «zveze Avami» po zmagi na volitvah 17. pprila letos proglasili «republiko Bangla deš», kar je Pakistancem dalo povod za krvavo represijo. Prav ta represija, pred katero se je skoraj deset milijonov beguncev zateklo v Indijo, je bila eden izmed glavnih vzrokov (čeprav nikakor ne edini) za izbruh indijsko - pakistanske vojne. Vlada Bangla deša šteje šest članov, ki se premikajo iz enega v drugo vzhodnopakistansko mesto, da bi se izognili aretaciji. Vlada razpolaga tudi z vojsko (tako imenovani »mukti bahini*), ki šteje 150 tisoč mož.
Sporočilo o priznanju Bangla deša
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
ŠE NEPOJASNJENE OKOLIŠČINE
Motna eksplozija v Belfastu 15 mrtvih ia 13 ranjenih
Včeraj so v Belfastu minirali tovarno preprog Razgovor predsednika Irske republike z Heathom
BELFAST. 6. — V soboto pozno v noči je eksplodiral močan eks plozivni naboj v tipični točilnici »pubu*, ki je porušil trinadstropno stavbo. Petnajst oseb ie bilo takoj mrtvih, trinajst pa resno ranjenih, in med njimi se dve še vedno borita za življenje. 23-letne-mu fantu je eksplozija odtrgala nogo. naslednji pa ima 80 let.
PolirJje. je mnenja, da gre za nesrečo in da je bila bomba last .rske organizacije IRA, ki nai bi pripravila vrsto atentatov za noč med soboto in nedeljo. Zaradi tega pa naj bi nekdo pustil v «pubu» eksploziv, da bi se izognil policijskim preiskavam. Po tej verziji gre
Uspehi partizanov v Kambodži in Laosu
Osvobodilne sile zavzele mesto Bat Dong, 30 km od Pnom Penka
PNOM PENH, 6. — Po dvodnevnih silovitih bojih so partizanske sile danes zjutraj zavzele mesto Bat Dong. važno središče kakih 30 kilometrov severno od kamboške-ga glavnega mesta Pnom Panha. Poročilo je dalo poveljstvo kambo-ške vladne vojske. Izguba mesta pomeni za vladne sile zelo hud poraz, ker je s tem prestolnica popolnoma odsekana od severnega dela države.
S področja državne ceste štev. 6, prav tako v severni Kambodži, se nadaljuje kaotični umik vladnih sil pred partizansko ofenzivo. Po poročilih očividcev nosijo ubežniki s sabo najmanj 500 ranjenih, medtem ko puščajo za sabo mrtve. Poročajo tudi. da partizani čakajo iz zasede na umikajoče ter jim pri-
zadevajo zelo hude izgube.
O uspehih partizanskih sil poro čajo tudi iz Laosa, kjer sta dva bataljona osvobodilnih sil zavzela mesto Saravane v južnem Laosu v bližini tako imenovane Hošiminho-ve poti Iz mesta, Id šteje šest tisoč prebivalcev, so se morale lao-ške sile prvič umakniti junija 1970, nekoliko pozne,je pa so jo ponovno zavzeli Američani.
BOČEN, 6. — Prvič po kongresu se je sestal izvršni odbor Volkspar-tei, ki je potrdil za predsednika dr. Magnaga. Razpravljali so predvsem o stališču strankinih poslancev za volitve predsednika repu-
torei za nesrečni dogodek.
PoJcije- .je tudi mnenja, da ne gre za namerni pokol, ki naj bi ga izvedla IRA, saj je do eksplozije prišlo v katoliškem predelu, po drugi strani pa tudi izključujejo intervencijo protestantov, ker v zad: njem razdobju ni bilo nobenega primera, da bi bilo večje število protestantskih žrtev.
V	Belfastu je bilo preteklo noč mirno. Večkrat pa se je streljalo v Londonderryju, kjer so britanski oddelki v prvih jutranjih urah izvedli čistko. Prostostrelri. so odprli ogenj, ko so vojaki stopili v katoliška predela Bogside in Creggan. Vojaški oddelki so pričeli streljati in pravijo, da so zadeli tri ostrostrelce. Prebivalstvo je postavilo barikade in odgovorilo z zažigalni-mi bombami. Do mejnega incidenta je prišlo, ko je britanski oddelek napadla oborožena skupina, ki je prišla iz Irske. Neki vojak je bi) ranjen.
V	Belfastu je danes popoldne zadnji trenutek zbežalo 600 delavk iz tovarne preprog, kamor so oboroženi ljudje postavili dve zelo močni bombi. Eksplozija .je bila zelo močna in tovarna je začela goreti. Pravijo, da gre za največji požar do sedaj v Belfastu.
Predsednik irske republike Jack Lynch je danes prispel v London, kjer se je popoldne na kratko sestal s predsednikom britanske vlade Heathom. V Westminstru je bil gost angleškega parlamentarnega tiska in je predlagal rešitev spora na ta način, da se združi celotna Irska. kar .je že pred kratkim predlagal načelnik laburistične opozicije Wilson. Dejal je, da bi to predstavljalo ne samo preokret v notranji politiki, temveč tudi v an-gleško-irskih odnosih. Do združitve bi morali priti s sporazumom vseh skupnosti Irske. Lynch je očital
blike in so sklenili, da se bodo britanski vladi, da upošteva samo ravnali na primeren način, ko bodo protestantsko večino v Ulstru ne znani uradni kandidati.	■ pa katoliške manjšine, ter da vo-
di napačno politiko, ko tlači manjšino z vojsko. Vojaška rešitev je nemogoča in prej ali slej bo britanska vlada morala priznati stvarnost.
Obletnica Federacije odporniškega gibanja
DUNAJ, 6. - V prihodnjih dneh bodo proslavili 20. obletnico ustanovitve mednarodne Federacije odporniškega gibanja. Ob tej priložnosti se do na kongresu zbralo 250 delegatov iz Evrope in Izraela. Danes je sprejel predsednika organizacije senatorja Banfija avstrijski kancler Jonas.
Predsednica indijske vlade je izjavila, da je «zakonita vlada Bangla deša izraz hotenja ogromne večine ljudstva* ter da njena politika sloni na načelih demokracije, socializma in proti vsakršni diskriminaciji. «Bangla deš — je izjavila Indira Gandi — je odločen voditi politiko neuvrščenosti, mirne koeksistence in boja proti kolonializmu, rasizmu in imperializmu*. Predsednica se je zavzela tudi za bodoče sodelovanje med Indijo "in Bangla dešem. Zunanji minister začasne vlade Bangla deša je nekoliko pozneje pozval «vse države sveta, ki ljubijo mir*, naj priznajo njegovo vlado.
V Indiji so priznanje vlade Bangla deša sprejeli z velikim navdušenjem. Temu splošnemu navdušenju se je pridružila tudi opozicija, ki je popolnoma podprla vladni sklep.
Pakistan je na to takoj reagiral in prekinil diplomatske odnose z Indijo. Naj pripomnimo, da med prejšnjimi indijsko - 'pakistanskimi krizami ni nikoli prišlo do razbitja odnosov. »Priznanje vlade Bangla deša s strani Indije — je rečeno v poročilu pakistanske vlade — je rezultat aktivne politike te države, ki jo navdihuje globoko sovraštvo do Pakistana. Ta politika znova dokazuje indijske želje po uničenju Pakistana*. Vlada v Islamabadu je tudi obtožila Indijo, da s svojim napadom na suvereno in neodvisno sosedno državo kaže popolno zaničevanje do listine OZN in do načel iz Bandunga.
Položaj na bojiščih je izredno zapleten ter je iz nasprotujočih si pakistanskih in indijskih poročil skorajda nemogoče razbrati, kakšno je dejansko stanje. Kot kaže, si indijske sile prizadevajo, da bi vojaško zasedle Vzhodni Pakistan, kjer so v teku najhujši boji. Po indijskih poročilih so indijske sile zasedle številna važna središča ter ob blizu ogrožajo glavno mesto Dakko. Pakistansko letalstvo na tem področju je skoraj popolnoma uničeno, saj naj bi Pakistan tu razpolagal samo še s štirimi letali vrste »sabre*. Letalstvo in mornarica si tudi prizadevata, da bi prekinili vse zveze med Vzhodnim in Zahodnim Pakistanom. V ta namen je bilo močno bombardirano najvažnejše vzhodnopakistansko pristanišče Čitagong. V zvezi s položajem v Vzhodnem Pa-
kistanu pa v Islamabadu trdijo, da se položaj ni bistveno spremenil.
. Se bolj nejasen je položaj na zahodni fronti, kjer so pakistanske sile v številnih mestih prekoračile mejo ter prisilile Indijce k defenzivi. Indijski viri poročajo o siloviti tankovski hitki, v kateri naj M Pakistan izgubil 41 tankov. Zelo intenzivno je delovanje obeh letalstev: pakistanski vladni glasnik je obtožil Indijo, da so njeni letak]« napadi povzročili 71 mrtvih in 215 ranjenih med civilnim prebivalstvom. Indijci pa obtožujejo Paki-stance, da se pri letalskih akcijah poslužujejo tudi napalm bomb.
Generalni tajnik OZN U Tant je danes pozval obe vladi, naj za nekaj ur prekinita sovražnosti okrog vzhodnopakistanskega glavnega mesta Dakke, da bi omogočili evakuacijo kakih dvesto funkcionarjev svetovne organizacije in njihovih svojcev. Kanadsko letalo je popoldne odpotovalo iz Bangkoka, da bi vkrcalo funkcionarje, vendar ni moglo pristati v Dakki ter se je moralo vrniti.
Varnostni svet OZN se je danes že tretji dan zaporedoma sestal, da bi preučil položaj na indijskem podkontinentu. Prvi dve seji sta se zaključili brez rezultatov, ker je Sovjetska zveza postavila veto nad resolucijo, ki so jo odobrili z večino glasov in ki je pozivala obe strani, naj prekineta sovražnosti in naj umakneta čete znotraj državnih meja. Sovjetski delegat je resolucijo zavrnil, ker ni niti omenjala vprašanja Bangla deša, ki je za Moskvo ključno vprašanje sedanje krize. Debata v varnostnem svetu se je odvijala med najostrejšimi polemikami, katerih glavna protagonista sta bila sovjetski delegat Malik in kitajski predstavnik Kuang Hua. Zaradi teh kontrastov so nekateri — med njimi italijanski delegat Vinci — predlagali, naj bi zadevo preučili na generalni skupščini, kjer nima nihče pravice veta. Ta rešitev pa ima dve negativni strani: prvič je vprašanje časa, saj bi za sklicanje skupščine z novim dnevnim redom ter za diskusijo potrebovali več dni, v tem času pa bi se položaj na bojiščih .utegnil znatno spremeniti, predvsem zaradi možnosti vojaške zasedbe Vzhodnega Pakistana, kar bi postavilo svetovno organizacijo pred izvršeno dejstvo. Druga negativna posledica je, da sklepi skupščine z razliko od resolucij varnostnega sveta niso obvezujoči. Ta pomislek pa je bolj formalnega značaja, saj se je v preteklosti večkrat zgodilo, da so zainteresirani ignorirali tudi sklepe varnostnega sveta.
Indijske vojaške enote prodirajo v notranjost Vzhodnega Pakistana
(Telejoto ANSA-UP1)
Zaostruje se stavka nemških kovinarjev
Ustavili so proizvodnjo v večini nemških avtomobilskih tovarn
BONN, 6. — Še vedno ni prišlo do kompromisnega sporazuma na zasedanju arbitražne komisije o plačilnem sporu kovinarske industrije na področju Baden - VVUrttemberg, zaradi katerega je ta industrija že dva tedna paralizirana. Sindikati zahtevajo zvišanje plač za 7,9 odstotka, delodajalci pa so pripravljeni nuditi največ 6 odstotkov. Na tej osnovi se je spor zaostril, tako da je tudi danes arbitražna komisija zasedala komaj deset minut.
Kot je znano, stavka okrog 120 tisoč kovinarjev, posledica pa je tudi, da so izvedli zaporo v 530 podjetjih, kjer je zaposlenih 40 tisoč delavcev.
Najresnejše so posledice v avtomobilski industriji, kjer sta zaprla
obrate podjetji Audi in Mercedes, danes pa je prenehala s proizvodnjo tudi tovarna BMW v MUnchnu, ki zaposluje 8 tisoč delavcev. Direkcija je opravičila svoj sklep, češ da manjkajo razni deli, ki jih izdelajo na področju WUttemberga. Z istimi razlogi je opravičila tudi tovarna Volkswagen, da bo danes ob 10. uri ustavila tekoče trake v vseh šestih tovarnah, ki jih imajo v Nemški zvezni republiki. Povedali pa so tudi, da so pripravljeni v roku 24 ur obnoviti proizvodnjo, če bi prišlo do sporazuma med delodajalci in delavci.
Tudi v tej zvezi se sprašujejo, če gre pri proglašanju zapore resnično samo za gospodarske razloge in če ne gre za politični pritisk na
vlado, da bi intervenirala piri sindikatih. V tej zvezi je tudi zanimivo pismo, ki so ga poslali industrijci ministrstvu za delo z zahtevo, da ne bi delavcem izplačali prispevka za brezposelnost, na kar ministrstvo ni pristalo.
Zastoj pri berlinskih pogajanjih
BONN, 6. — Zvezna vlada je še vedno mnenja, da lahko do petka, ko se bo sestal ministrski svet NATO, dokončajo pogajanja med o-bema Berlinoma in tako dokončno izvede štiristranski sporazum o Ber-
linu. V soboto so se namreč dogovorili glede prometa med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom, zataknilo pa se je pri pogajanjih o prometu med zahodnim in vzhodnim Berlinom.
Ponovno namreč na različen način razlagajo štiristranski sporazum, ki predvideva podoben postopek za zahodne Berlinčane kot za člane Zvezne republike Nemčije, ki hočejo obiskati Nemško demokratično republiko. Berlinska občina vztraja na enakem ravnanju, na vzhodni strani pa tred, da podoben ne pomeni enak in hočejo omejiti obiske Berlinčanov iz zahodnega v vzhodni Berlin. Od tu izhajajo polemike in zaostritve, tako da ni mogoče reči, če bodo do petka pogajanja končana.
OBVESTILO NAROČNIKOM IN ČITATEUEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pohitite s poravnavo naročnine za leto 1972.
Prvih 500 naročnikov v Italiji, ki bo poravnalo celotno naročnino, bo prejelo v dar VVillfardovo knjigo »Zdravilne rastline in njih uporaba*. Vsem naslednjim naročnikom, ki bodo plačali naročnino do 31.1.1972, bomo poslali lepo slovensko knjigo.
Naročnikom v Jugoslaviji, ki bodo plačali celoletno naročnino do 31.1.1972, bomo poslali almanah »Jadranski koledar*.
Kdor se takoj na novo naroči na Primorski dnevnik, bo prejemal list brezplačno do 31.12.1971.
Prosimo naročnike, naj vplačajo naročnino pri raznaialclh, pri Tržaški kreditni banki v Trstu - Ul. Filzi 10, na upravi, Trst, Ul. Montecchi 6-11. nad., soba it. 16, vsak dan do 14. ure, ali v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1/1. V izjemnih primerih nam lahko telefonirajo na štev. 795-823, da bomo poslali na dom našega pooblaščenega nameščenca.
Knjige bomo poslali na dom v mesecu januarju.
Celotna naročnina,	plačana vnaprej, znaša	11.000	lir
v Jugoslaviji	140	Ndin
mesečna naročnina	1.100	lir
UPRAVA
PROTESTNA BRZOJAVKA TRŽAŠKI CCDL
SKUPNE POBUDE CGIL IN CISL V PRID TRŽAŠKEMU GOSPODARSTVU
Sindikalni organizaciji bosta sklicali vodstva in delavske svete v kovinarski, luški, pomorski, zidarski in drugih strokah - Skupna pobuda s političnimi strankami in krajevnimi upravami - Stavka v ladjedelnici «5v. Marka»
OB OBISKU ODBORNIKA DEVETAGA NA REKI
Hrvatska je pripravljena na sodelovanje v zdravstvu
Pritegniti je treba tudi Slovenijo - Januarja nov sestanek v Trstu
Sindikalni teden se pričenja z dvema pomembnima novicama. Tržaške delavske organizacije so se sprle zaradi samovoljnih ocen CCdL s Trga d’Aosta o rimskih pogovorih z ministrom za trgovinsko mornarico. Zaradi tega ni prišlo do napovedanega srečanja treh sindikalnih vodstev, na katerem naj bi izdelali stališče in sklepali o nadaljnjih akcijah proti rimskim nakanam v škodo tržaškega gospodarstva. Pač pa so se sestali voditelji CGIL in CISL ,ki napovedujejo vrsto stvarnih pobud med tržaškimi delavci in političnimi vrhovi.
Druga vest je iz ladjedelnice iz arzenala «Sv. Marka*. Tu so včeraj zjutraj stavkali 3 ure. Sklep o stavki je sprejel delavski svet, da bi omogočil skupščino delovnega kolektiva, kateremu so poročali o razbitju pogajanj z Intersindom in Fincantie-ri v Rimu.
Najprej o splošnem položaju po rimskih razgovorih o pomorski politiki vlade v Trstu. Dejansko sta CGIL in CISL ločili svojo odgovornost od stališč dr. Fabriccija, ker se ta ni držal sporazuma in je enostransko objavil oceno rimskih razgovorov in napovedal svoje pobude. S tem je dr. Fabricci kršil načelo enotnega nastopa, o katerem bi bili morali razpravljati sinoči. Sestali pa so se samo voditelji CGIL in CISL ter sklenili, da bodo v nadaljevanju boja za tržaško gospodarstvo vodili skupno politiko, neglede na osamljena stališča tržaške CCdL. Obe sindikalni zbornici se dobro zavedata, da izid boja za tržaško gospodarstvo pogojuje v prvi vrsti enotnost delavskega razreda in drugih slojev. Zato bosta v najkrajšem času sklicali niz skupščin v tržaških podjetjih ter navezala stik z vsemi tovarniškimi odbori (delavskimi sveti).
CGIL in CISL sta v posebnem letaku povedali svoje stališče do rimskih razgovorov. »Sindikata menita, da so bili razgovori o tržaškem po-
jim orišejo zahteve delavcev in preveri njihova politična volja; 5. predsednik pokrajine pa naj v najkrajšem času organizira srečanje s sindikati, da se izdelajo skupne smernice za rešitev tržaškega gospodarstva.
Pred začetkom sestanka so sindikalisti CGIL in CISL poslali dr. Fabric-ciju v CCdL, protestno brzojavko s sporočilom, da se ne bodo udeležili napovedanega srečanja, ki je medtem postalo nepotrebno.
Sindikati so dr. Fabriccija opozorili, da vodi njegova politika stran od enotnih stališč sindikalnih vodstev v Firencah.
Toliko o pobudah za rešitev tržaškega gospodarstva. Jasno je, da bo akcija enotnih sindikatov CGIL, CISL in, kar se kovinarjev tiče, tudi UILM, obrodila pozitivne uspehe le, če se bodo okoli njih strnili poleg tržaških delavcev tudi drugi sloji (trgovci, obrtniki, uradniki) ter politične sile. Samo taka enotnost lahko prepreči poraz, kakršnega je Trst doživel po bitki za ladjedelnico leta 1966.
Druga vest, ki smo jo na kratko zabeležili, je iz ladjedelnice in arze-
nala. Med triurno stavko se je na pobudo delavskega sveta zbral delovni kolektiv. Poročali so mu o razbitju pogajanj v Rimu, kjer sta Inter-sind in Fincantieri zavrnila delavske zahteve o reformi organikov in prevzemanju večjih obveznosti glede notranje organizacije dela.
Preprosto povedano se državni lastniki (Fincantieri iz skupine IRI) branijo globalne organizacije dela v ladjedelnicah, kar bi pomenilo odpravo koncesij zasebnikom in prevzem stotin in stotin delavcev v realno sluz bo. Nasprotno so državni lastniki mnenja, da je treba področje zaseb ne špekulacije (s koncesijami) in intenzivnejšega izkoriščanja (z najemanjem koncesionarjev) še razširiti. Na tem so se pogajanja razbila in sindikati napovedujejo zaostritev boja.
Skupščine se Je udeležil tudi tajnik tržaške FIOM - CGIL Pino Burlo, ki je večkrat posegel v živahno razpravo. Delavci so v celoti odobrili zadržanje sindikalistov in menijo, da je treba nastop še bolj zaostriti. Zato lahko pričakujemo nove stavke še ta teden.
Konec preteklega tedna se .je deželni odbornik za zdravstvo De-vetag sestal na Reki s tajnikom za zdravstvo SR Hrvatske Ivom Marganom. Kakor znano, je odbornik Devetag odpotoval s svojimi sodelavci na Reko, da bi navezal s tamkajšnjimi zdravstvenimi organizacijami nove stike in da bi se pogovarjal o možnostih skupnega prizadevanja v boju proti ledvičnim obolenjem.
Predstavnike Furlanije - Julijske krajine je na Reki sprejel podpredsednik občinske skupščine Grbac. M.nister Margan, ki sta ga spremljala strokovnjaka Vinko Frančiškovič in Rade Petek, je izrazil svoje popolno soglasje glede bodočega sodelovanja z zdravstvenimi ustanovami Furlanije - Julijske krajine. V tej zvezi je naglasil, da je Hrvatska. kakor tudi Slovenija, s katero bi bilo prav tako treba navezati ustrezne stike, pripravljena na sodelovanje na vseh področjih zdravstvenega udejstvovanja in ne le kar zadeva ledvična obolenja.
Furlanija - Julijska krajina na eni ter Hrvatska na drugi strani bosta sedaj proučili konkretne možnosti za vzajemno delovanje na področju zdravstva. V januarju prihodnjega leta bo v Trstu
določili stvarne smernice za skupna prizadevanja.
Seja 10 SKGZ
Na zadnjih sejah pred božičnim in novoletnim premorom o-[jravlja deželni svet nenavadno in-
__ _______	_____ __________tenzivno delo. Na včerajšnji seji
morskem, luškem in ladjedelniškem180 izglasovali tri zakone, in sicer
nov sestanek, na katerem naj bi
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII||||||||||||||MI|||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||M||||||||||,,u,||,||,,||||||(|||||||||||||||||||||||||||||||v|||||||||||||||||||||)||||||||||||||||||||||||||||)|||a
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
V večino glasov sprejet zakon o pomoči za gradnjo gledališč
Sprejeta tudi zakon o spremembah k proračunu 1972 in zakon o solidarnostnem skladu - Danes na dnevnim redu ponovno trije zakoni
Na včerajšnji seji izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze je predsednik Boris Race obširno poročal o obisku slovenske delegacije pri predsedniku italijanske vlade. Predsednik je poleg tega seznanil člane izvršnega odbora, da bo o pogovorih na tako visoki ravni slovenska delegacija sestavila svojo oceno. O dogodku se je razvila živahna razprava, na koncu katere so sklenili, da bodo o rimskem obisku seznanili članice SKGZ na posebnem razgovoru.
Predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko* iz Čedada Izidor Predan je nato poročal o uspelem vsakoletnem izletu, ki ga benešld rudarji prirejajo po Sloveniji. (O tem poročamo na drugem mestu).
Po zagotovilih oblasti bodo v kratkem razpisali volitve v kmečko bolniško blagajno v Trstu ter tako prekinili komisarsko upravo, ki traja že celih 13 let. S temi volitvami bo prešla uprava tako pomembne ustanove v neposredno upravljanje kmetov. Za njeno demokratizacijo se kmetje pri Kmečki zvezi zavzemajo že dolgo let. Sodijo, da bodo razpisali volitve v razmeroma kratkem času. V teku so priprave, da bi bilo 700 kmetov tržaške pokrajine čimbolj seznanjenih o pomenu sedanjih volitev kakor tudi o samem poslovanju kmečke bolniške blagajne.
Filmi o naših izletih pri «lankarju» in v Bazovici
Sergio Delvnasso, filmski amater in zvesti udeleženec vseh izletov Primorskega dnetmika, je v soboto zvečer prikazal v dvorani p.d. tlvan Cankar» v Ul, Montecchi 6 svoje ozvočene filme z izletov v Neapelj in na Capri, v Avstrijo ter v Sofijo in Istanbul. Delmasso je ujel v svojo kamero tako izletnike same kot naravne lepote in umetniške ali zgodovinske zanimivosti obiskanih krajev, za glasbeno opremo pa je izbral ustrezajoče folklorne motive neapeljskih, tirolskih in drugih pesmi.
Občinstvo, med katerimi so bili v pretežni meri izletniki sami, je do kraja napolnilo dvorano in nagradilo avtorja filmov s hvaležnim in toplim priznanjem. Zahvalil se mu je tudi predstavnik našega dnevnika, ki je ob tej priložnosti povedal še nekaj besed v zvezi z izletom 1972.
Sinoči pa je g. Delmasso pokazal iste filme tudi v dvorani Prosvetnega doma v Bazovici, kamor ga je povabilo tamkajšnje društvo. Tudi tu so domačini do kraja napolnili dvorano in z zanimanjem gledali lepe barvne filme. Seveda ni med udeleženci izletov manjkalo hudomušnih komentarjev ob spominu na preživele izletniške dneve. ,
Pred predvajanjem filmov in med odmorom je udeležence zabaval novoustanovljeni godbeni trio tKraški cvet*, o katerem pa bomo kaj več napisali prihodnjič.
gospodarstvu zgolj prehodne narave, istočasno pa negativno ocenjujeta stališča ministra za trgovinsko mornarico sen. Attaguilleja, kakor tudi stališča. ki so prišla na dan v drugih razgovorih v Rimu.*
Zato pa bosta CGIL in CISL nadaljevali po poti, ki so jo začrtali tržaški delavci v bojih 25. novembra letos. S tem v zvezi sta CGIL in CISL sprejeli sledeče sklepe: 1. Čimprej bosta sklicali vodstva sindikatov ter vse delavske svete pomorske, luške, kovinarske, gradbinske in drugih strok; 2. o nadaljnjih akcijah bosta sindikalni vodstvi sklepali v prvi polovici januarja, po praznikih; 3. medtem bo ustanovljena posebna enotna delovna skupina strokovnjakov, ki bo izdelala posebno spomenico za rimsko vlado: v njej bodo izčrpno orisani vsi sklepi »paketa* CIPE za Trst, ki se ne izvajajo ali pa so negativni; 4. čimprej bosta sindikata zahtevala sklicanje sestanka s strankami, parlamentarci in deželnimi organi, da se
vse tri z večino glasov Prvi zakon določa nove deželne posege na področju kulture in predvsem za gradnjo in opremo gledaliških dvoran. Razprava o tem zakonu se je začela pred nekaj dnevi, saj so vse svetovalske skupine želele v zvezi z njim pojasniti svoja gledišča do kulturne politike deželne vlade in do novih prijemov, ki bi po njihovem mnenju lahko izbolj šali sedanja javna prizadevanja v kulturi. Zakon je dejansko velikega pomena zlasti za gledališke dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. ter se bomo zato povrnili k njemu v eni izmed naslednjih številk.
Drugi zakon, ka so ga sprejeli na včerajšnji seji, določa vrsto popravkov v deželni proračun za poslovno leto 1971, tretji zakon pa je bil svoj čas že izglasovan v deželnem svetu. Nato so ga poslali v odobritev osrednji vladi v Rim, ki ga je zavrnila z nekaterimi pripombami. Deželni svet je
RAZPRAVA O TRŽAŠKEM OBČINSKEM PRORAČUNU
DREVI SPET SEJA OBČINSKEGA SVETA
Seje bodo trikrat tedensko do 21. decembra
Medtem ko so oči vseh političnih ljudi uprte v Rim in na razplet okoli volitev novega predsednika republike, stopa tržaški občinski svet v najvažnejšo fazo svojega že izteklega mandata. Petletna doba je namreč prenehala te 26. novembra, sedaj pa svet životari s kisikom, ki so mu ga nudile rimske oblasti, ko so sklenile (z izgovorom popisa) odložiti volitve na prihodnjo pomlad.
Zaradi te nenadne odložitve stoji tržaška občina pred pomembno nalogo: odobriti mora proračun za leto 1972, in to mora storiti še pred koncem decembra, ker tako določa zakon o krajevnih upravah.
Razprava o proračunu se Je že pričela, vendar je jasno, da bo dolga in mučna, saj daje možnost vsem skupinam, da pred volitvami precizirajo svoja stališča do načina upravljanja in koalicije, ki je tržaško občino vodila v tej mandatni dobi. Ni skrivnost, da bo v razpravi o proračunu prišla na dan tudi dialektika v sami koaliciji leve sredine, kjer se že ostrijo noži za pomemben spopad med desničarskimi silami in drugimi težnjami, ki se odpirajo v levo.
Tržaški občinski svet se bo torej sestajal trikrat tedensko do poznih večernih ur. Danes, v četrtek in petek, nato pa z istim ritmom naprej, do 21. decembra, ko si časnikarji že pričakujejo »nočno sejo* s celoumimi
V četrtek se sestane tudi pokrajinski svet in ni Izključeno, da bo dr. Zanetti postavljen pred novo nalogo, ki mu jo nalagajo sindikalne organizacije v zvezi s tržaškim gospodarstvom in nevarnostjo, ki preti iz Rima.
Davčni seznami na vpogled
Občina sporoča, da je na oglasni deski v občinski palači, Ul. Granatie-ri J, v pritličju, na vpogled sklep občinskega odbora št. 3.000 od 1.12. 1971, kateremu sta priključena seznama, sestavljena po abecednem vrstnem redu ter po višini obdavčljive vsote, ki zadevata spremembe v se-
znamih občinskih davkoplačevalcev. Sklep bo na vpogled občanom 20 dni.
Obenem so na vpogled seznami za leto 1971.
V BENGALSKEM ZALIVU
<Lloydovih» ladij ni v vojni coni
Glavno ravnateljstvo »Tržaškega Lloyda* je sporočilo, da se nobena njegova ladja ne nahaja na področju vojnega spopada med Indijo in Pakistanom. Prav tako je sporočilo, da je podvzelo vse previdnostne ukrepe, da bi preprečilo kakršno koli nevarnost za osebje, ladje in tovor.
N«tr«č« na delu
Včeraj zjutraj, okrog 11. ure, je 50-letni Remigio Rosa iz Ul. della Zonte 3 v tovarni »Stock*, v Starem pristanišču, nakladal na premični trak zaboje, ko se je ranil po desni roki. Z rešilnim avtom KR so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti približno 20 dni.
sedaj ponovno izglasoval zakon s prvotnim besedilom, razen nekaterih popravkov nebistvenega pomena. Gre za normo, Id urejuje tako imenovani solidarnostni sklad, ki ga je dežela ustvarila z namenom. da bd iz njega podeljevala finančno pomoč kmetom in podjetnikom, ki bi utrpeli škodo ob naravnih nesrečah, neurjih, povodnjih in podobno.
Medtem ko sta zadnja dva zakona izzvala v deželnem svetu le krajšo in neprizadeto razpravo, je zakon o pomoči za gradnjo in o-premo gledališč precej razburil duhove. Včeraj je o njem spregovorilo še pet svetovalcev, nakar so sledili odgovori obeh poročevalcev (Di Caporiacca za opozicijo in Cociannija za večino) ter odbornika za šolstvo in kulturne dejavnosti Giusta.
Morelli za MSI je izjavil, da se ne strinja z načinom, po katerem se podeljuje deželna pomoč v kulturne namene, češ da se ta pomoč podeljuje mnogo bolj širokosrčno kulturnim ustanovam določene politične barve kakor drugim. Coloni (KD) je nato zagovarjal kulturno politiko deželne vlade in odločno obsodil težnje MSI in Furlanskega gibanja, ki si prizadevata za to. da bi tudi na kulturnem področju sejali razdor v Furlaniji - Julijski krajini. Svetovalec Trauner (PLI) je v bistvu pristal na novi zakon, njegov de-mokrščanski kolega Mizzau pa je nastopil precej polemično proti komunistom in predstavnikom MF. Predstavnik Furlanskega gibanja Di Caporiacco, ki je nastopal tudi kot poročevalec za opozicijo, je izrabil priložnost in napadel Krščansko demokracijo, češ da vodi zastarelo kulturno politiko na vsem deželnem območju, predvsem pa v Vidmu.
Svetovalec Codanni (KD) se je izrekel pozitivno o novem zakonu ter med drugim omenil, da je danes v deželi 18.000 abonentov na gledališke predstave, od tega okoli 12.000 v samem Trstu. Cocianni je tudi zanikal, da bd bilo gledališče dosegljivo le premožnim de-želanom ter je v tej zvezi navedel, da je med 12.000 abonenti v Trstu 5.600 odvisnih delavcev in olooli 5.000 mladih ljudi.
Odbornik za kulturo Giust Je v svojem zaključnem odgovoru med drugim dejal, da se strinja z zah tevo (ki so .jo prejšnje dni postavili svetovalci KPI in PSIUP), naj bi deželna uprava organizirala širšo konferenco o vprašanjih kulture v Furlaniji - Julijski krajini. Konferenca, ki naj bd služila tudi za to. da se po6tavi temelj za tesnejše sodelovanje med kulturo in šol stvorn, naj bi bila v prihodnjem letu. Giust je nato zagovarjal delovanje deželne gledališke ustano-
ve, ki je bilo predmet precejšnjih kritik s strani opozicije, na koncu pa je naglasil uspehe. Id jih je deželno gledališče doseglo v sodelovanju s sosednimi deželami.
Sledilo je glasovanje o novem zakonu. Zanj se je izrekla večina svetovalcev (KD, PLI, PSI in PSDI), misovci so se vzdržali svetovalci MF, KPI. in PSIUP pa so glasovali proti.
Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o treh novih zakonskih nartih, zato bo seja trajala po vsej verjetnosti ves dan.
Seja občinskega sveta v Nabrežini
Na sinočnji seji občinskega svete v Nabrežini se je nadaljevala in zaključila razprava o proračunu devin-sko-nabrežinske občine za leto 1972. Za odobritev predloženega proračuna sc glasovali svetovalci KD, U5S, PSI in PSDI, proti pa svetovalci KPI. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki.
Nevaren padec pod Napoleonsko cesto
V	nedeljo smo imeli v tržaškem zalivu čudovit zaton, ki je ogrnil vse morje v nenavadno vijoličasto barvo. Verjetno je ta nenavadni prizor privabil tudi 58-letnega Vit-toria Volpija, ki je hodil z ženo in s skupino prijateljev po Napoleonski cesti. Zapustil je pot in se povzpel na bližnjo škrbino, od koder je bil razgle 1 še lepši. A kmalu bi ga ta užitek privedel v smrt: pri povratku je Volpiju spodrsnilo ali pa je izgubil ravnotežje in se je zakotalil po rebri dobrih 20 metrov navzdol proti preoadu zapuščenega kamnoloma nad Furlansko cesto. Prepad, globok skoro 80 metrov, je bil že tik pod njim, ko se je k sreči zapletel v zarjavelo bodečo žico in se tako ustavil
Gasilci, katere so takoj poklicali na pomoč, so ga le s težavo prenesli do Furlanske ceste, kajti niti z vrvmi ga niso mogli vzdigniti (to Napoleonske.
V	bolnišnici so ponesrečenca pridržali s prognozo enega meseca zaradi odrgnin po vsem telesu in domnevnih kostnih poškodb.
• Nocoj ob 21.15 bo v časnikarskem krožka na Korzu 12 znani časnikar in pisatelj Indro Montanelli predstavil svojo novo knjigo »Jakobinska in kar-bonarska Italija* (LTtalia giacobina e carbonara).
Knjigo — in seveda avtorja — bo predstavil tržaškemu občinstvu pisatelj odv. Manlio Ceccovini.
uiimiiiiiiiuiimiHiiiiiiiiiiiiiiiin
V NEDELJO NA VEJNI
V GOZDU SO NAŠLI RAZPADAJOČE TRUPLO
Vzroki smrti se niso znani - Verjetno gre za žensko, ki je izginila z doma pred petimi meseci
Skupina lovcev, ki se je v nedeljo proti večeru vračala po Vejni domov, je bila priča srhljivemu prizoru. V gostem bukovem gozdu, vzdolž asfaltirane ceste, ki združuje svetišče na Vejni s »trbiško* cesto, so namreč zagledali razpadajoče truplo, prej podobno okostnjaku, ki je bilo napol zakrito z listjem. Nekaj lovcev je takoj steklo do najbližjega telefona In obvestilo o odkritju proseške karabinjerje. Ti so se takoj pripeljali na kraj odkritja, kmalu za njimi pa je prispel še namestnik državnega pravdni-ka dr. D’Onofrio, ki si je zaradi leme in slabe vidljivosti utegnil le bežno ogledati truplo.
šlo je za priletno žensko, na sebi pa je Imela le skromno obleko ter kombinežo. Očitno so vremenske ne-prilike in blato tako zbledile In pomazale blago, da sploh ni bilo mogoče ugotoviti točne barve. Zaradi teme so preiskovalci sklenili dodobra pregledati truplo naslednje jutro, vso noč pa so pustili na kraju dva karabinjerja.
Včeraj zjutraj ob 7.30 so ženskino
Miklavževanje po šolah in društvih
Kot že vrsto let, so tudi letos številne slovenske osnovne šole, društva In krotki obnovili tradicijo — prihod Miklavža z zvrhanim košem daril pa še s tolikimi nasveti za prihodnje leto. Lahko bi napisali, da je skorajda ni bilo šole, v katero ne bi pristal ta darežljivi starček. Nekateri učitelji so združili praznik s kratko prireditvijo, drugi pa so se omejili le na razdeljevanje darov. Tako ali drugače, povsod Je bilo živo in veselo, najbolj zadovoljni pa so seveda bili otroci.	„
Miklavževanje pa so priredili tudi drugi, prosvetna društva in krožki ter Tržaška knjigarna, kamor je Miklavž prispel v soboto
popoldne In obdaril velike in male. Prosvetno društvo »Prosek - Kon-tovel* je priredilo kar dve mlklav-ževanji; v soboto zvečer za odrasle, ki so se tudi zavrteli ob zvokih orkestra godbenega društva s Proseka, v nedeljo popoldne pa za otroke domačega slovenskega otroškega vrtca.
Iz Barkovelj sporočajo, da ste za miklavževanje poskrbela slovenski Mladinski krožek in barkovljan ska mladina in da je Miklavž pristal z moderno raketo v župnijski dvorani. Učenci 5. razreda barkov-ljanske osnovne šole so ob tej priložnosti podali prizorček o pripravljanju paketov, člani Mladinskega krožka pa so nastopili s daljšo
igro s socialno motiviko, ki jo je pripravil Igor Sancin. Po Miklavževem prihodu so se zvrstile recitacije poezij, na koncu pa so nastopili vsi učenci ln pod vodstvom Nade Marteiančeve zapeli nekaj narodnih motivov. Sledilo je razdeljevanje daril.
P. d. »Kraški dom* Iz Repenta-bra je priredilo miklavževanje v prostorih občinske kopalnice v Rep-nu, na prireditvi pa so sodelovali tudi otroci in učitelji tamkajšnje osnovne šole.
Lepo tradicijo sta obnovili tudi SPD »Igo Gruden* iz Nabrežine, v kulturnem krožku ŠD »Devin-šti-van» iz Devina pa Je Miklavž obdaril otroke iz Devina, štivana in Medjevasi.
truplo prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je zdaj na razpolago sodnim oblastem. Med dvigom trupla so preiskovalci našli tudi ročaj ženske torbice in samo torbico. V njej je bilo 4 tisoč lir drobiža ter listek z neko telefonsko številko. Žal je dež teko razmočil listek, da so številke skoraj povsem izginile.
Po prvih ugotovitvah se zdi. da Je ženska umrla naravne smrti. Uradnega sporočila sicer Se ni bilo, pričakuje pa se, da ga bodo izdali danes ali jutri po nekroskopskem pregledu trupla. Vse kaže, da gre za 76-letno Giseppino Colombin vd. Pe-trani iz Fameta št. 36, ki je izginila z doma 17. Julija letos. Ob tej priložnosti je tudi naš list naslovil poziv na vse. ki bi jo videli, naj se takoj zglasijo na najbližjem komisariatu javne varnosti ali pa naj telefonirajo njeni hčerki Annl na dom. Res so včeraj preiskovalci poklicali v mrtvašnico ženskino hčerko Anno. da bi spoznala mater. Uspelo pa Ji Je spoznati le obleko, vendar še to ne povsem gotovo.
Rajonska konzulta za zahodni Kras
V petek, 26. novembra, se je v prostorih osnovne šole »A. Sirk* v Knžu sestala rajonska konzulta za zahodni Kras.
Na dnevnem redu je bila sestava komisij, ki naj bi se ukvarjale s problemi naše cone. Na predlog predsednika M. Sedmaka, so bile po krajši razpravi ustanovljene tri komisije in sicer komisija za probleme šole, športa in kulturnih ustanov, komisija za javna dela in regulacijski načrt in komisija za kmetijstvo, gozdove in ribolov.
Zatem je predsednik odgovarjal na vprašanja in zahteve, ki jih je konzulta naslovila na občinsko upravo in katere je predsednik ustno dobil od nekaterih občinskih odbornikov. Na koncu seje je svetovalec Magajna predlagal in konzulta je tudi soglasno sprejela, naj se zaprosi občinski svet za denarno podporo za postavitev spomenika 60 padlim v NOB v Križu, za katerega so vaščani že prispevali dobršen del vsote 5 milijonov lir, potrebnih za spomenik.
Priprave za gradnjo podzemeljskega prehoda na Miramarskem drev.
Ker se bodo kmalu začela dela za zgraditev podzemeljskega prehoda za pešce, ki bo povezoval že obstoječi prehod pri glavni železniški postaji z drugo stranjo pločnika Miramarskeea drevoreda (na cestnem odseku Ul. Pauliana - Rojan), bo župan prepovedal promet po Ul. Pauliana od Videmske ul. do Trga Liberta. Promet bodo preusmerili po Ul. Tivamella, ki bo zato enosmerna, v smeri proti Trgu LibertA, obenem bo po njej pre povedano parkiranje.
Ljudska prosveta
Jutri, 8. t.m. ob 17. ari bo v Kulturnem domu v Trstu revija tržaških cerkvenih pevskih zborov v nri-redbi Zveze cerkvenih pevskih zbo rov.
Trčenje brez hujših posledic
Včeraj, malo pred poldne, je 33-letni Pireneo Veram peljal svoj fiat 500 starejše tržaške registracije po Miramarskem drevoredu proti središču mesta. Nesreča, za srečo brez hujših posledic, se Je pripetila nekaj metrov pred barkovljanskim nadvozom, kjer je že veliko voznikov izgubilo življenje. Veranl je na ovinku nenadoma izgubil nadzorstvo nad lahkim vozilom, ki Je zdrvelo na skrajno desno stran cestišča, kjer se je nekajkrat zavrtelo okoli svoje osi, nato pa ustavilo.
Pri nesreči se je Veranl pobil po čelu ter dobil pretres možganov. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti približno 5 dni.
Oglaiujl9 r
PRIMORSKEM DNEVNIKU
Včeraj ■'danes
Danes, torek, 7. decembra
URBAN
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.50. — Luna vzide ob 22.00 in zatone ob 11.26.
Jutri, sreda, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,7 stopinje, najnižja 4,8, ob 19. uri 7,8, zračni pritisk 1024,2 rahlo narašča, brevzetrje, vlaga 85-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperature morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. in 6. decembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 30 oseb.
UMRLI SO: 61-letni Adolfo Ber-zin, 89-letna Beatrice Casteliz por Sturli, 51-letni Diodato Cociani, 71-letna Emilia Giusto por. Clombini, 73-letna Emilia Artico por. Dall’0-glio, 77-letna Maria Jug por. Sa-fred, 61-letni Angelo Guštini, 88-letna Anna Fontanot vd. Loredan, 59-letni Oliviero Cadenaro, 67-letni Stanislav Rijavec, 69-letni Giovanni Aljinovic, 79-letni Giuseppe Persi, 78-letni Silvestro Viezzoli, 67-letna Anna Bon por. Koblar, 58-letna Gi-gliola Bullo por. Sedmak, 83-let-na Ida Rlgotti vd. Mitri, 78-letna Valeria Bevilacqua por. Ponga, 86-letna Amalia por. Kovacicn, 80-letna Anna Cimprič por. Sabo, 79-letna Pierina Decarli vd. Fabricci, 93-letni Giovanni Ienko, 77-letna A-dele Lacchini vd. Tonini, 83-letni Gaetano Lupoli, 71-letni Luigi De Nardo, 701etna Maria Dolores Bet-tiolo por. Duca, 78-letni Loris Mi-kol, 52-letni Renato Beifi, 69-letna Giustina Carli vd. Carli, 72-letna Domeniva Soopinich por. Picdni, 83-letni Ermanno Randi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vlelmetti. Borzni trg 12. Centouro, Ul. Rossettl 33, AUa Madonna del Mare. Largo Plave 2, SanFAnna. Er-te di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto. Ul. Roma 16, Davanzo. Ul. Beminl 4, Al Castoro, Ul. Cava-na 11. Sponza Ul. Montorslno 9 (Rojan).
Danes,
7. decembra bo nastopil v Slovenskem klubu
MLAJŠI LITERARNI ROD
Sodelovali bodo:	Marko Kra-
vos, Filip Fischer, Ivanka Hergold, Ace Mermolja, Marij čuk, Boris Pangerc in Alenka Rebula.
Začetek ob 20.30.
Vljudno vabljeni.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Nikolaj Roberto vič Erdman
SAMOMORILEC
Komedija v petih dejanjih
Prevod: Mile Klopčič Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: France Lampret Režija: IGOR PRETNAR
V petek, 10. t. m. ob 21. uri (Abonma red A premierski in red E mladinski v četrtek) v soboto. 11. t. m. ob 20.30 (Abonma red B — I. sobota po premieri in red D mladinski v sredo)
v nedeljo, 12. t .m. ob 16. uri (Red C nedeljski in red F okoliški)
Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU in
PROSVETNO DRUŠTVO »VESNA* IZ KRIŽA Jaka Štoka
TRUE TIČKI
burka v dveh dejanjih Danes, 7. decembra 1971 ob 20.30 v Ljudskem domu v KRIŽU
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Saša Škufca
TRNULJČICA
Pravljica v treh dejanjih
Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košute Režija MARIO URŠIČ
V četrtek, 9. decembra ob 15.30 PREMIERA
v ponedeljek, 13. dec. ob 15.30 v torek, 14. decembra ob 15.30 v sredo, 15. decembra ob 15.30
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
PD »Slavko Škamperle* priredi danes, 7. t.m. ob 19. uri na sedežu društva MIKLAVŽEV VEČER s kulturnim programom.
Sodelovali bodo otroci sveto-ivanske osnovne šole »Oton Župančič* in ansambel podružnice Glasbene matice iz Doline pod vodstvom Nadje Udovič.
Vabljeni vsi otroci, starti in člani društva.
Slovensko planinsko društvu v Trstu javlja, da bo otvoritev prve slikarske razstave »Gorski svet* (svojega člana) sllkarja-alpinista Jožeta CESARJA, danes, 7. decembra ob 19. uri v vhodu Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Razstava bo odprta vsak dan od II. do 13. in od 17. do 20. ure.
• UDI - ZDŽ bo priredila danes, 7 decembra, razpravo o temi referen dum ln razporoka. Razprava bo ob 15. uri v krožku ARCI — Magdalena. Reška cesta 7. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu obvešča absolvente učlteljiščnike. da bo tudi letos poseben dopolnilni tečaj, Id bo omogočaj vpis na vse fakultete. Tečaj bo trajal od 15. decembra letos do 18. junija 1972. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1972. Prošnje sprejema ravnateljstvo.
Razstave
V	prostorih hotela Triglav v Kopru razstavlja skupina tržaških likovnikov, ki se združuje v Grupi U, ki jo sestavljajo Kozman, Švara, Vecchiet. Volk, Zuljan ln Žerjal.
V	umetnostni galeriji »Tergeste* v
Ul Battisti 23, razstavlja še danes mladi tržaški slikar Livij Možina. Umik: od 10. do 12.30 in od 17. do 17.30.
Tržaški slikar Ciro Russo, ki je priredil letos že vrsto razstav v nekaterih mestih v deželi, razstavlja v galeriji modeme umetnosti v Pasaži Rossoni. Za to razstavo je Ciro Russo pripravil kakih 30 olj. Rastava bo odprta do 20. decembra.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 je na programu prva predstava Rossinijeve opera »Moše*. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Lamberto Gardelli. Režija Carlo Piccinato.
Peli bodo Malcolm Smith (v naslovni vlogi), Linda Vajna, Aldo Bot-tion, Franca Mattiucci, Ermanno «*■ renzi, Silvano Carroli, Gianfranco Cesarini, Silvana Massieri in Raimon-do Botteghelli.	.	.
Zbor je uvežbal Gaetano Riccitel •
V opero bodo vključeni baleti. M jih je napisal sam Rossini v °*tv'ru »Grand' Opera*, v koreografiji A® dreja Prokowskega ter v izvedbi P e-salcev Bryansa, Fletcherja, Miškovi-ča Prokovvskega, Salavisa, Baline Samtsove in Helene Starr.
Premierska predstava je za red v parterju in ložah ter za red C M galerijah in balkonih.
Pri blagajni gledališča se nadalje je prodaja razpoložljivih vstopnic.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes zvečer ob 21. uri prva Pr stava Teatra Stabile iz Turina, K1 • stuje v okviru rednega abonmaje žaškega Teatra Stabile, s komedij »Isabella ljubosumna igralka* * lerio Moriconi v naslovni vlogi W režiji Franca Enriqueza. Kot zn*®
je isto gledališče gostovalo v
lanski
sezoni z Brechtovo komedijo »Pu®*1 la* z Buazzellijem in Panijem.
Isabellina zgodba sloni na av c tičnih kronikah poznega preporoda-skupina »Gelosi* uprizori na dvo Gonzagov ofenzivno farso proti “ tovanskemu vojvodi in vse *gr obsodijo na smrt. Prva igralka bella Andreini doseže pomilosti zase in za svoje tovariše z uPr* ritvijo Tassove «Aminte» s tako dernimi poudarki, da so P<u®e prehod italijanskega gledališča od * provizacij »commedie dell'arte» k gorozni izvajalski zavzetosti, ki * od takrat označuje. Zgodbo sta si mislila Franco Enriquez in Vito * dolfi, kostume je zasnoval Emanor, Luzzati, glasbo pa Giancarlo ctl‘ mello. Poleg Valerie Moriconi nas jo v glavnih vlogah še Carlo Bag ' Pina Cei, Gianni Cavina. Aiessaiiar Esposito, Donato Castellaneta. ** co d’Amato in Donatello Faktu-
Za jutrišnji praznični dan Je ^ programu popoldanska predstava 16.30. Tako za nocojšnjo kot J® ^ naslednje predstave, ki se bodo V daljevale do 22. t. m., naproša stvo Teatra Stabile največjo tocn°V. po začeti predstavi vstop v dvora ni več dovoljen.
Nazionale 15.30 »Io non vedo, tu parli, lui non sente*. E. Montcsan^-A. Noschese, G. Moschin, L gini.
Fenke 15.30 «L’istruttoria č dimentichi*. Franco Nero in Budo Cucciolla.	.n
Eden 15.00 »La classe operaia va paradiso*. Gian Maria Voknt , Salvo Randone. Režiser Elio Prepovedano mladini pod H- .
Grattacielo 16.00 »Incontro*.
Bolkan, Massimo Ranieri. *r
vedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 »Io e il Gazebo*. ^ de Funes. Komični film. .
Ritz 16.00 »Giu la testa*. Barvni n Sergia Leone. Rod Steiger k mes Cobum. Prepovedano ni pod 14. letom.	ne|
Alabarda 16.30 «Qualcosa strisc1®,, buio», Farley Granger, Lucia
G. Rossi Stuart. V barvah. u
esa ® Bari1®
Aurora 16.30 »Detenuto in attes®
giudizio*, Alberto Sordl. film.	[Sar-
Impero 16.30 »Paperino story»-vrni film.	M ns»,
Cristallo 16.30 «24 ore di Le w® Steve McQueen.	V barvah.	^
Capllnl 16.30 »Una	farfalla con	«	,
insanguinate*. Prepovedano 1,1 pod 14. letom. Technicolor	^
Moderno 16.30 «11 divorzio*. v” Gassman, Anna Moffo. Barvni^ ^
"dc!'*
Vlitorio Venelo 15.30 »Per graz'« cevuta* Nino Manfredi in
Boccardo.	. o
Ideale 16.00 «Serafino». A^r*alL|fVfil lentano. Ottavia Piccolo- 14, film. Prepovedano mladini P® letom.	. -celi®
Aslra 16.30, 18.15. 20.. 22.	“ *(„■
dalle piume di cristallo*- . 00 »,1«ri» sante. Suzy Kendall. F.nriro ,a(1o Salerno. Rarvni film. PreP° mladini pod 14. letom „ gsr-
Abhazia 1600 »I-e irritarono..
tana feoe piazza pulita*-
John
'ularfli
co. VVilliam Botrard. Spekta*11 westem v barvah.
Darovi in prispevki
V	spomin pok. Silvestra	^*aV	pro-
ruje družina	Rebula 1500	lir	id
svetno društvo Lonjer-Katk
1500 lir za cerkev na Batin® pj.
Ob drugi obletnici smrti An 0^ lir marka daruje družina Auer za PD »Slovenec* iz Boržtf-Ob prvi obletnici smrti fr ^ ta Rapotec daruje družina 3000 PD	»Slavec*	iz Boršta.	r-javin®
V	spomin	pok. Silvestra	jflOO
daruje Amalija čok od Sv. Iv*®0
lir za Dijaško matico.	^ A®-
Namesto cvetja na grob ^^rsi® tonije Kufersin daruje Id®
1000 lir za PD tl. Cankar*-
Po dolgi bolezni je v staro® umrl
Stanislav RijaveC
upokojenec Italsider
Pogreb dragega pokojnika ** m!c* v torek, 7. t.m. ob 10.30 iz *n glavne bolnišnice.	leč*
Potrti sporočajo žalostno v ^u-
IVANKA, hči ELDA, zet AUU>!d-ka DARIO in PAOLO in dm*1 niki.
-------. drd^
Žalovanju se pridružuietfl BUBNICH in SCULIN.
Trst, 7. decembra 1971
primorski dnevnik
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODISCEM
Skoraj mesec dni je živela od bogate miloščine naivke
Sodišče je sleparsko Ciganko obsodilo na skoraj 3 leta zapora
GORIŠKI DNEVNIK
7. decembra 1971
j R« zatožni klopi tržaškega kazen-Jkga sodišča (preds. Ligabue, tož. “Onofrio, zapis. Rossetti) je vče-rai sedela podjetna Ciganka, ki si j6 v času enega meseca nakopičila fP kup denarja in druge predme-?• žensko, 48-letno Marijo Jolan-7 Hudorovich ie Tarčenta so sod-2® spdili zaradi dveh prekrškov, ® naj bi jih bila storila meseca ”Wembra lani.
Prvi prekršek je zadeval izsilje-’»je mladoletnice. Po obtožnici {•j bi Ciganka zjutraj 6. novembra ‘*ni vstopila v pekarno v Ul. Pic-c*rdi 23 in za prodajalnim pultom gledala 13-letno Giuliano Tullia-iz Ul. Matteotti 52. Deklico je j*>jpoprej zaprosila za šest jajc, ®lograma kruha in pol kilograma f®ke, nato pa položila na pult ban-*°v®c za 1000 lir. fSi sama? Kam pa je šla ma-je vprašala Hudorovicheva ^klico, ki jo je čudno ooazovala. Prt tem je Ciganka naglo Zagrada za bankovec, ki ga je malo J1*] pustila na pultu, potlačila v jajca, kruh in moko teh zavozila deklici, nai ji da še 1000 ‘r. drugače jo pretepe. Seveda ni “'uliani preostalo drugega, kot u-®®ti ženski, ki je vsa vesela od-1 Ivketala na cesto in izginila.
Agenti letečega oddelka kvpsture ^ vodstvom podčastnika Reglie J® bili kmalu v pekami in pričeli "kati ciganko po bližnjih ulicah. T”!ja zaman.
Pa je že tako, da se nihče ne !®nte izmakniti roki pravice. In r®* za Hudorovichevo je bilo ta-7- Ker ji je prvi podvig uspel, j9 členila preiti na drugega, drznega.
Na Trgu Unitš se je približala platni Adelaide Zegi iz šempo-'aJa št. 15 in ji ponudila podobico, pa jo zaprosila za »revne* ploščino. Zegajeva ji je dala 200 ]*> hkrati pa se ji je opravičila, '5*J bo «za danes* zadovoljna z ma-J|N, zakaj jutri spet pride in ji Wnese še kaj drugega. Res ji je .Slednji dan prinesla 5000 Ur, pa 89 nekaj oblek povrhu.
Po obtožnici naj bi Hudoroviche-I* Prerokovala ženski, da bo kma-V hudo zbolela in sploh, da bo P®raila prestati še veliko težav.
tem nevšečnostim pa se lah-7® izogne, če jo posluša in sprej-^ Pametne nasvete. No, vsa zade-j® je šla tako daleč, da je Zega-£Va do take mere pričela verjeti rSanki, da ji je ta tako rekoč da-j? na razpolago tudi svojo du-• ■ • Povabila jo je v stanovanje, sta ob klepetu prebili veliko Potem pa ji celo dovolila, da * čodobra pobrskala in pregledala j*® predale in omare in izbrala, *** ji je najbolj ugajalo: od oblek
do raznih dragocenosti, pa še veliko denarja si je »prislužila* — skoraj milijon lir. Zegajeva naj bi bila do take mere zatelebana v Ciganko, da ji je celo pomagala odpeljati s svojim avtom na dom blago, ki si ga je bila izbrala ...
A tudi Zegajevi je bilo nekega dne dovolj vsega. Prve dni meseca januarja letos je odšla na kvesturo in prijavila žensko. Agentom tokrat ni bilo težko izslediti Ciganko. Na razpolago so imeli točen njen opis in zato so se takoj odpe-IjaU k Sv. Soboti, kjer se je pred kratkim utaborila neka nomadska skupina. V skupini je bila tudi Hudorovicheva, ki so jo seveda takoj vklenili in jo odpeljali na zaslišanje, kjer je zavrnila vse obtožbe.
Na včerajšnji razpravi pred tržaškim kazenskim sodiščem je bila ženska prisotna v priprtem stanju.
Kar zadeva prvi prekršek se je
opravičevala, da je redno plačala odkupljeno blago.
O drugi pripisani ji obtožbi pa je dejala, da ji je Zega dala samo nekaj miloščine, in sicer par oblek in 5 tisoč lir.
Javni tožilec dr. D’Onofrio je predlagal za obtoženko izredno visoko kazen: za prvo obtožbo 6 let zapora in 200 tisoč lir denarne kazni, za drugo obtožbo pa 4 leta in 6 mesecev zapora ter 300 tisoč Ur denarne kazni.
Branilec odv. Sferco se je v prvi vrsti potegoval za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v skrajnem primeru pa za najnižjo kazen.
Sodniki so pri razsodbi upoštevali vrsto olajševalnih okolnosti in tako obsodili Hudorovichevo na skupno 2 leti in 11 mesecev zapora ter 230 tisoč Ur denarne kazni. Pri tem so ji odpustili’ enoletno zaporno kazen in 140 tisoč Ur.
SREČANJE PREDSTAVNIKOV BIVŠIH BORCEV V KOPRU
Za tesnejše sodelovanje med ANPI in ZB v Kopru
Na sestanku je bil navzoč tudi predsednik ZB Sežana - Vsestranska pomoč za urejevanje vprašanj partizanskih kvalifikacij
Včeraj dopoldne je bil na sedežu Zveze borcev v Kopru širši sestanek predstavnikov bivših borcev in organizacij, ki delujejo na obalnem področju ter predstavnikov Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) tržaške pokrajine.
Sestanek je skUcal mestni odbor ZZB Koper, toda udeležiU so se ga tudi razni drugi predstavniki. Prisotni so biU: Anton Ukmar (kot pooblaščenec repubUškega odbora ZZB Slovenije), Vid Vremec. Oskar Venturini, Rado Pišot-Sokol, Dušan Perne (predstavnik ustanove socialnega zavarovanja), Albert Klun, predsednik občinskega Združenja borcev Morel, Štefka Dujc (odgovorna za vprašanja bivših borcev pri ustanovi socialnega zavarovanja) ter predsednik ZZB Sežana Miroslav Škapin. Vodstvo tržaške organizacije bivših borcev pa so predstavljali: predsednik Arturo Cala-bria, podpredsednica Marija Beme-tič in Eugenio Laurenti ter član tajništva Vladimir Kenda.
Stiki med tržaško organizacijo bivših borcev-' in. predstavniki' borčevskih organizacij v bližnjih ob-finah onstran meje so biU bolj aU manj stalni v vseh zadnjih letih. Zadnje srečanje pa je posebno po-
membo, ker je utrlo pot k še tesnejšemu sodelovanju, maski predstavniki so seznanili sobesednike s svojimi težavami, ki zadevajo predvsem dokumentacijo o pnpaunosti številnih bivših borcev s Tržaškega partizanskim enotam, ki so se borile v sestavi IX. korpusa in dru-gin enot JNUV in PUj. Ugotovljeno je buo, da obstajajo skoraj popolni seznami borcev posebno prekomorskih brigad. Predstavniki ZZB Koper so obljubiU vso svojo pomoč pri reševanju vseh teh vprašanj, tudi v pričakovanju, da bo italijanski parlament izglasoval v začetku prihodnjega leta ponovno odprtje roka za priznanje partizanskih kvalifikacij.
Na prijateljskem in prisrčnem razgovoru so udeleženci srečanja o-bravnavali tudi številna druga vprašanja: spomenice svojcem padlih, odlikovanja, ureditev grobov jugoslovanskih borcev v Italiji, vprašanja postavitve spomenikov padlim boroem itd.
Sporočeno je bilo, da bo prišlo v kratkem do obiska predstavnikov tržaške federacije Vsedržavnega združenja bivših partizanov Itali-
V DUHU STARIH GORIŠKIH TRADICIJ
VELIK USPEH ANDREJEVEGA SEJMA
V nedeljo so bile vse mestne ulice natrpane z avtomobili ■ Cenijo, da je bilo v Gorici nad 30.000 ljudi ■ Tudi včeraj velik obisk Pričakujejo velik naval gostov tudi na jutrišnji praznični dan
OB 25-LETNEM JUBILEJU
Andrejev sejem, ta starodavna prire<£tev, katere začetki segajo v prejšnja stoletja, privablja v naše mesto še vedno veliko ljudi. O-bičaji so se seveda menjali, vendar razni vrtiljaki, strelišča, kramarske barake, vinska razstava, prodajalci slaščic še vedno privabljajo mlado in staro.
Življenje v modemi industrijski družbi je nekoliko menjalo okuse in razpoložljiv čas ljudi. Zaradi tega je bila nedelja osrednji praznični dan, ne pa ponedeljek. V nedeljo je v Gorico prišlo na desetti-soče ljudi iz vseh krajev tostran in onstran meje. Pri vhodih v mesto, na križišču pri Madonniru, v Tržaški ulici, na prehodu pri Rdeči hiši, so mestni stražniki, orožniki in člani prometne policije u-rejevali promet, ki je tal veliko večji od običajnega. Napovedovali smo pomanjkanje parkirišč; zaradi tega ni nič čudnega če so ljudje svoje avtomobile parkirali celo na trgu pred železniško postajo, v Podturnu, v Drevoredu 20. septembra, celo v Ulici Orzoni in na Katarinijevem trgu, nato pa so peš odkorakali na zabaviščne prostore. Veliko ljudi je bilo v Gorici tudi v soboto, velik pa je bil včerajšnji odziv. Včeraj so v glavnem prišli kmetje pa tudi ljudje, ki delajo v goriških uradih in tovarnah, ker so včeraj delali le v jutranjih urah; popoldne je imela večina prosto.
Ljudi je bilo vse polno pri vseh zabaviščih in seveda so ljudje za nekaj ur pozabili na svoje tegobe ter se zabavali in trošili denar. Velik uspeh je imela tudi letos razstava in pokušnja briških vin, veliko ljudi je bilo na srečolovu. Kot pišemo na drugem kraju je bilo precej ljudi tudi na filatelistični razstavi, mnogo pa jih je tudi obiskalo razstavo slik goriških u-čencev in dijakov.
V glavnem bodo praznični dnevi trajali še danes in jutri. Jutri bo praznični dan, zaradi tega bo spet na zabaviščih veliko Ijutfi, zlasti iz okolice in iz drugih krajev. V četrtek pa bodo na vrtiljakih gospodovali šolski otroci iz Gorice. Občinska uprava jim je namreč priskrbela v sodelovanju z lastniki zabavišč delno prost vstop na razna zabavišča. Vsak šolski otrok je dobil nekaj listkov zastonj, če se pa bo hotel kaj več zabavati, bodo morale mamice seči v mošnjiček.
mesnih konzerv. Novi sporazum velja od 1. novembra 1971 in bo zapadel 30. aprila 1974. Delavci bodo dobili 17.000 lir poviška mesečne plače, 25 do 30 dni letnega dopusta, 40 delavnih ur v tednu (petdnevni delovni teden). V naši pokrajini ta pogodba zanima delavce tovarne Morgante v Ro-mansu, kjer so imeli v zadnjih mesecih kar 162 delovnih ur stavke.
Negativne pa so vesti o pogajanjih za delavce slaščičarske industrije. Sindikati so predložili podobne zahteve, vendarle so se pogajanja pred nekaj dnevi v Rimu razbila. Delavci in posebno še delavke zaposlene v tej industriji
so doslej stavkali že 80 ur. Sindikati so v prihodnjem tednu napovedali nadaljnjih dvajset ur stavke, 15. decembra bo stavka ves dan. V Milanu bo 14. decembra vsedržavno zborovanje delavcev te stroke.
Iz Gradeža spet huda novica. Ravnateljstvo tovarne ribjih konzerv SAFICA je za nekaj mesecev suspendiralo vse delavce, ki bodo dobili le delno plačo iz skladov integracijske blagajne. Sindikati so proti temu sklepu omenjene tovarne protestirali, danes zjutraj bo v Gorici sestanek na sedežu zveze industrijcev. Delegacijo sindikalistov bo danes sprejel tudi župan v Gradežu.
Razdelili so odlikovanja filatelistom in numizmatikom
Mad nagrajenimi je tudi dr. Pellis za zbirko znamk s Hrvaškega
Na sedežu filatelistične in numizmatične zveze v Grajskem naselju v Gorici so v nedeljo dopoldne ob 11. uri ob prisotnosti predstavnikov oblasti in številnih razstavljavcev na letošnji razstavi razdelili nagrade in priznanja ob priliki letošnjega 25-letnega jubileja filatelističnega združenja.
Za numizmatični dei razstave je prejel zlato kolajno pokrajinske u-prave filatelist L. Mischou. Kolajno predsednika deželne uprave je prejel dr. G. Chiurlo, kolajno trgovinske zbornice M. Bressan. Priznanja in odlikovanje so prejeli tudi številni drugi člani društva.
Posebna komisija, ki jo je izbralo filatelistično združenje Treh Be-
.............................................
OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM
Novembra nad milijon 335 tisoč prehodov oseb v obeh smereh
0d tega okrog 630 tisoč s potnimi listi in 705 tisoč s prepustnicami Pri Rdeči hiši je šlo čez mejo skoro 270 tisoč vozil
Sindikalne vesti
Pozitivne in .negativne vesti na sindikalnem področju. V Rimu so zastopniki delodajalcev in sindi-je predstavnikom republiškega od- j katov podpisali sporazum o novi
bora ZZB Slovenije.
I pogodbi za delavce v tovarnah
■1111111111111111111111111111111111111111111111111
Vesti
S KOPRSKEGA
V ŠTANDREŽU, DOLU IN GABRIJAH
Upokojeni beneški rudarji Prosvetna društva priredila
Ro obisku v Kopru in Piranu
Pogovarjali so »e tudi s predstavniki italijanske manjšine - Huda nesreča tehnika koprskega radia
Čez nedeljo je obiskala slovensko i sreča, katere žrtev je postal £»alo delegacija upokojenih rudar-> ni tehnik Radia Kop«' Romi iz Beneške Slovenije, ki so svo-.? Najboljša leta pustili v belgij-rudnikih. Rudarje, ki delujejo .okviru prosvetnega društva Ivan j^Nko v Čedadu, je spremljal pred-!®NNik društva Izidor Predan. To Nil njihov prvi izlet v Sloveni-v ’ ,saj je njih vsakoletno obisko-.Ohje matične domovine postalo /.e »dioionalno. Med drugim so obi-^Oli tudi Velenje in Idrijo.
.V Kopru so si gostje ogledali to-J^No Tomos in koprsko radijsko ji?®!«, dalj časa pa so se zadr-tudi v prostorih italijanskega
j^jo, dalj časa pa so se zadr->rih italije
rnega krožka Antonio Gram->• Tu se je razvil iskren razgori o
za to, da bi imeli vsaj take f kot jih imajo Slovenci v ' č>b prisrčnem slovesu je jv i dnik kulturnega društva Ivan ‘Nko izročil krožku v spomin bro-™ relief Čedada.
0 pravicah etničnih skupin in i rudarji so rekli, da se to-
(^rtieški rudarji so za tem odpo-j^V Piran, kjer jih je spre
»L KI
^PŠČini
Predsednica piranske občinske
le Jolanda Kos.
jev Poči med soboto in nedeljo se ®dpetila v Kopru nenavadna ne-
38-Iet-Roman Kutin. Sredi noči je Kutin vstal in ?e napotil v kopalnico. Toda namesto, da bi odprl vrata kopalnice, je odprl vrata nezavarovanega balkona in strmoglavil okrog 6 metrov globoko. Kdaj se je to zgodilo, §e ne ve točno, ker je njegova žena spala. Hudo poškodovanega ga je našla neka oseba, ki je takoj obvestila ženo. Kutina so z rešilnim avtomobilom prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer leži v kritičnem stanju. Pri padcu si je namreč zlomil obe nogi, se močno udaril v glavo in dobil tudi hude notranje poškodbe.
SREDI DECEMBRA BO IZŠEL
^Jadranski
koledar>
,	VWWWWV
<vwvwww
Koledarju bodo priložene štiri knjige Prešernove družbe in Založništva tržaškega tiska.
zelo uspešna miklavževanja
Tudi v raznih slovenskih šolah %o imeli otroci praznik V Standrežu je Miklavž nosil darila na kmečkem vozu Nov odbor prosvetnega društva v Dolu uspešno deluje
V	raznih krajih na Goriškem so domača prosvetna društva tudi letos priredila miklavievanje. Podobne prireditve so imeli včeraj tudi v številnih slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih. O-troci so bili seveda navdušeni nad prihodom bradatega moža, ki jim je prinesel lepa darilca.
V	Standrežu so člani prosvetnega društva »Oton Župančič» priredili v soboto popoldne podobno prireditev kot lani. Ob šesti uri popoldne, ko se je že stemnilo, je Miklavž pričel svoje kroženje po vasi. Bradati možakar je sedel na kmečkem vozu, ki je imel konjsko vprego, z njim so bili seveda tudi spremljevalci, angelčki in hudički. Za njim se je podila vaška otročad razen tiste, ki je v hišah pričakovala darila. Letos so imeli na vozu veliko več daril kot lani, in sicer nad šestdeset. Maklavževa karavana je potrebovala cele tri ure. da je obredla vse hiše katerim so bila darila namenjena. Prireditev je vsekakor lepo uspela in člani prosvetnega društva tOton Župančič» so prepričani da se bo prihodnje leto tej prireditvi pridružilo Se več domačinov.
Istega dne so imeli miklavie-
Ko boste prišli v LJUBLJANO, obiščite tudi TRGOVSKO PODJETJE
ki vam v svoji specializirani sodobni enoti
EJ
VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI
nama
(nasproti hotela Slon)
tudi: kvalitetni Izbor usnjene konfekcije za moške In ženske, klasične In bou-»lque mode ■ V hiti je lastna menjalnica ■ Za nakup z devizami odobravamo 10% popusta
vanje tudi v Dolu. Tu je skrb za organizacijo* prevzelo prosvetno društvo »Kras* in mladi odborniki, ki so šele nekaj tednov na čelu društva, so s to prvo prireditvijo dokazali, da znajo uspešno delati na tem področju. Tudi ves Dol je obhodil Miklavž, vendarle niso tu uporabili konjev marveč traktor. Zvečer pa je bila v domači šoli prireditev in nanjo je prišlo zelo veliko ljudi, otrok in odraslih. Domači učenci so nekaj recitirali, številni otroci pa tudi starejši so dobili razna darila. Posebno darilo z zahvalo domačinov za vodenje občine je dobil tudi župan Andrej Jarc. U-spešno je svojo nalogo opravil tudi igralec tržaškega Slovenskega gledališča Danilo Turk - Joco. Na žalost sta odpadli dve enodejanki, s katerima so nameravala nastopiti mlada dekleta iz Štan-dreža, ker sta dve med dekleti bolni. Štandrežci pa so bbljubili, da se bodo te oglasili spet v Dolu. Prireditvi v šoli je sledila prosta zabava v domači gostilni, kjer so starejši imeli na voljo kar dva harmonikarja, ki sta igrala vesele in poskočne domače skladbe.
Podobno prireditev so imeli t> nedeljo popoldne tudi v šoli v Ga-brijah. Tu je bilo prireditelj domače prosvetno društvo eSkala*. Šolska dvoranica je bila nabito polna, saj niso bili prisotni samo domačini, marveč tudi ljudje iz Rupe, s Peči, z Vrha in iz Sovodenj. Domači otroci so recitirali in zapeli nekaj pesmi Miklavž je tudi tu imel polno daril za vse prisotne domačine. Na žalost je zaradi bolezni tudi tu odpadel nastop članic dramske skupine »Oton Župančič* iz štandreža. Vsekakor so bili ljudje, seveda še najbolj otroci, ki so dobili igrače in razne sladkarije, zadovoljni
V raznih prosvetnih društvih pripravljajo sedaj nekatera predavanja. skoro povsod pa bodo kmalu začeli priprave za Prešernovo proslavo. V Sovodnjah so prosvetarji vztrajno na delu. da bi čimprej dokončali in odprli prosvetni dom, p katerem bo večja predavalnica, ki bo lahko služila tudi sa družabne prireditve, poleg te pa bo nekaj sob, ki bode slutil« posameznim društvom.
V	preteklem mesecu novembru, ki spada že med prave zimske mesece ter je bil povrh tega še precej deževen in tudi hladen, smo na goriškem področju zabeležili 1 milijon 335.427 prehodov oseb v obeh smereh s potnimi listi in prepustnicami. Največji promet je bil seveda zadnje dneve, ko je prišlo zlasti precej Jugoslovanov v Gorico v zvezi s tamkajšnjimi državnimi prazniki.
Od tega je šlo na drugo stran s potnimi listi pri Rdeči hiši 434.280 italijanskih in 195.220 jugoslovanskih in drugih državljanov. S prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji je Šlo na drugo stran 470.180 italijanskih in 235.747 jugoslovanskih državljanov.
Glavnino vsega prometa je nosil tudi tokrat prehod prve kategorije pri Rdeči hiši, kjer je šlo v eno ali drugo smer nad 629 tisoč potnikov s potnimi listi in nad 242 tisoč s prepustnicami.'Na istem prehodu so obmejni organi našteli tudi 269.414 avtomobilov ki so šli preko meje v eno ali drugo smer.
V	primerjavi s prejšnjim oktobrom se je število prehodnikov meje za malenkost znižalo, kar jp običajen sezonski pojav. Pač pa so se prehodi povečali v primerjavi z novembrom lani in sicer za o-krog 145 tisoč.
Tako je odprta meja na goriškem področju ponovno potrdila svojo nujnost in to vkljub prizadevanjem starih in novih fašistov, da bi na tem področju pokvarili mimo sožitje in prijateljske odnose.
Dva vojaka mrtva pri trčenju tovornjakov
V bližini Ville Vicentine na državni cesti od Cervignana proti Tržiču sta včeraj trčila težak tovornjak iz Va-reseja in vojaški tovornjak, pri čemer sta bila dva mrtva in več ranjenih.
Vojaški tovornjak z vojaki-pionirji, je na križišču hotel zaviti proti Villi Vicentini. Za njim je vozil tovornjak podjetja Vargomma iz Vareseja, gospodar 40-letni Federico Antonini, ki je hotel prehiteti vojaško vozilo pri tem pa je trčil od »trani in oba tovornjaka je vrglo s ceste. Civilni tovornjak je ostal tudi izven ceste pokonci, vojaško vozilo pa se je prevrnilo in ostalo s kolesi v zrak in z vojaki pod vozilom.
Pri tem je bil na mestu mrtev podčastnik 21-letni Paolo Corradi iz La-varona, med prevozom v tržiško bolnišnico pa je umrl 21-letni vojak Gior-
gio Marcello Tamborrini iz Ascoli Pičeno. V tržiški bolnišnici so pridržali za 10 do 30 dni na zdravljenju še štiri druge vojake, ki so jih izvlekli izpod prevrnjenega vojaškega vozila, ki pripada 5. pionirskemu polku iz Vidma. Zapisnik je napravila cestna policija iz Cervignana, ki je aretirala šoferja-gospodarja civilnega vozila zaradi nepravilnega prehitevanja.
VESTI IZ DOBERDOBA
Kongres sekcije KPI
Doberdobska sekcija KPI bo imela danes 7. t. m. z začetkom ob 20. uri v dvorani prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu kongres v pripravi XIII vsedržavnega kongresa KPI.
Na dnevnem redu je izvolitev predsedstva, politične in volilne komisije; dalje pozdravni govori predstavnikov upravnih, političnih in kulturnih organizacij. Tajnik sekcije bo podaj poročilo o državnih, pokrajinskih in krajevnih problemih. Sledila bo izvolitev krajevnega odbora KPI in izvolitev delegatov za pokrajinski kongres stranke. Krajevnemu kongresu KPI bo predsedoval pokrajinski tajnik Menichino. Sekcija vabi poleg članov tudi vse druge občane naj sodelujejo pri kongresu.
Pokrajina naj posreduje v sindikalnih sporih
Pokrajinska svetovalca KPI Po-letto in Menichino sta poslala predsedniku pokrajinske uprave interpelacijo v kateri ugotavljata vedno žive sindikalne spore na področju Tržiča. Pri tem omenjata podjetja ASGEN, SNU, Morgante in Meteor. Samo v podjetju ASGEN je bilo nad 100 milijonov lir škode zaradi stavk v zadnjem času. Taki spori onemogočajo tudi izvajanje 2. gospodarskega programa. V tem smislu so se že izrekli tudi župan tržiškega področja ki, so pozvali deželne in vladne organe naj posredujejo za poravnavo teh sporov. Podpisnika zaključujeta s predlogom, naj bi tudi pokrajinska uprava posredovala na merodajnem mestu za mirno rešitev teh sporov.
Plesni večer dijakov trgovske šole v Gorici
Dijaki stovrnskega treovsk-ga zavoda v Gorici priredijo danes v torek, 7. decembra z začetkom ob 20. uri PLESNI VEČER,
ki bo v klubu »Simon Gregorčič* v Gorici, Verdijev keizo 13.
Za zabavo in poskočne zvoke bosta poskrbela dva ansambla «0’ Jej* in «Silvy and Pad*. Deloval bo dobro založen buffet. Dijakinje in dijaki vabijo znance in prijatelje k čim večji udeležbi
VABILA so na razpolago pri naslednjih poverjenikih:	So-
vodnje v gostilni Tomšič in pekarni Cotič; Rubije; gostilna pri Brunotu; Rupa; gostilna Ožb-jt in trgovina Pahor; Peč: Klavdija Ož-bot; Oslavje: gostilna pri Pepiju; Jami je: gostilna Pahor in Bogomila Antoni; Dol: gostilna »Na Kekcu* in J. Heric; Doberdob: Elvija Marušič; v Gorici: na sedežu SPZ, Ulica Malta 2, tel. 24-95.
Goriški keramik
pod avto na Rafutu
V nedeljo zjutraj so rešiloem jugoslovanskega RK pripeljali v splošno goriško bolnišnico 41-letnega keramika Guida Ussaia iz Gorice, Ul. Cappuccini 7. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lpbanjo, poškodbe po obrazu, zlom leve noge in druge poškodbe. Ker je bdlo njegovo stanje precej kritično, so ga že eno uro pozneje odpremili v videmsko bolnišnico na posebno zdravljenje.
Ussai se je v nedeljo zjutraj odpeljal s kolesom preko meje in krenil po strmi cesti čez hrib na Rafutu, kjer je zaradi strmine peljal kolo z roko. V tistem je privo-ril z avtom fiat 850 od zadaj Rihard Planinšček doma iz Nove Gorice in podrl kolesarja, ki je pri tem dobil navedene poškodbe. Jugoslovanski miličniki so avtomobilista aretirali, da bi ugotovili njegovo odgovornost pri nesreči.
Mopedist Iz Bilj
se je ponesrečil
Včeraj popoldne ob 14.15 so z re-šilcem Rdečega križa pripeljali v goriško bolnišnico 36-letnega Sava Ušaja iz Bilj št. 193, ki so mu zdravniki ugotovili močan udarec v lobanjo in druge poškodbe ter so ga obdržali v bolnišnici s pridržano prognozo.
Kot je ugotovila izvidnica cestne policije, ki je napravila zapisnik, se je Ušaj malo prej peljal z mopedom po Tržaški cesti. V bližini mirenskega letališča je iz nepojasnjenih razlogov izgubil kontrolo nad vozilom ter trčil ob obcestni kamen z navedenimi posledicami.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
4 a	fkf;* M "M I
**$/%. ■ ' ‘	T m $%■' - * j, /■	• * fT -** «
*Wl- vri--5;	j&sasfcv-«.?'

1 1
; :
f	't-***	. ,*f	N«'.	|vl<:	...
I > e,
M h**
'«|MHK>$
V.--..
. :fiWZTi
l
nečij, je razdelila tudi nagrade in odlikovanja s tega področja. Pokal deželnega odbora so prisodili Goriškemu filatelističnemu združenju za njegovo prizadevanje z željo, da bi na tem področju v prihodnjih letih še napredovalo; Predsedniku tega združenja dr. Pellisu so za njegovo zbirko znamk s Hrvat-skega izročili knjigo »I francobolli d'Italia», dar poštnega ministrstva. Podelili so nadalje še zlate kolajne goriškega prefekta, mestne hranilnice in tovarne De Licia filatelistom dr. Obizziju, G. Iucchiju in inž. Carrieriju. Priznanja so prejeli tudi drugi člani-zbiratelji znamk. Omenimo naj še posebno nagrado članu Borghesu za njegove mozaične kompozicije iz znamk, ki vzbujajo splošno pozornost.
Včeraj in v nedeljo so imeli na filatelistično - numizmatični razstavi v dvorani Petrarca v Gorici kar precej obiskovalcev, čeprav letošnja razstava spričo svoje omejitve samo na Italijo nima tolike privlačnosti in zanimivosti kot prejšnja leta, ko se je je udeležilo tudi precej inozemskih zbiralcev s svojimi pestrimi zbirkami. Živahno je bilo zlasti okrog poštnega oddelka pri vhodu v razstavo, kjer so dajali poseben žig in prodajali spominske značke in dopisnice. Razstava bo odprta še danes in jutri.
Izplačevanje pokojnin INPS v Gorici
Zaradi božičnih praznikov bodo izplačevali pokojnine socialnega skrbstva (INPS) v decembru malo prej kot ponavadi. Tako je sporočilo vodstvo INPS v Gorici ki je odločilo izplačevanje takole;
Kategorije upokojencev:	IO-SO-
VI/c- SOc- IOc- VO/art- So/art-IO/art- SR-IR- IO/s- SO/s CL v četrtek 9. t. m. upravičenci od črke A do E—; v petek 10. t. m. od F do L—: v sobčto 11. t. m. državne pokojnine; v ponedeljek 13. t. m. od M do Q ; v torek 14. t. m. od R do Z.
Kategorije: VO-; VR-; PS-; DZ; PM-; ED; FH-; VH v sredo 15. t. m. od A do F; v četrtek 16. t. m. od G do Q in v petek 17. t.m. od R do Z.
Ena lamed razstavljenih slik slovenskih učencev. Slike so razstavljene v klubski dvorani UGG. Tema natečaja
]• bila (Moje mesto*
Kriza v ribji industriji
Tudi v tovarni za predelavo rib Saffica v Gradežu občutijo v vedno večji meri krizo tega sektorja. V nedeljo so imeli prizadeti delavci v Gradežu zborovanje, na katerem je predstavnik CISL Del Ponta govoril o tej krizi, ki prizadeva delavce tako v obsegu zaposlitve kot tudi v višini plač. Sporazumeli so se da se bodo sindikalni predstavniki sestali danes, 7. t. m. na zvezi industrijcev v Gorici s pristojnimi organi, da bi razpravljati o tem problemu.
CORSO 17.00—22.00: «Lowe story», A. McGraw in R. 0'Neal; film ja v barvah.
MODERNISSIMO 17.06-22.00:	«GU
spogliati*. L. Marleau in J. Ribe-rolles; francoski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI 16.00—22.00:	«11 Decamero-
ne», film Pier Paola Pasolinija. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.00: »Riuscirh l’av-vocato Franco Benemata a sconfig-gere il suo acerrimo nemico, il pre-tore Ciccio de Ingras?*, F. Franchi in C. Ingrassia.
VITTORIA 17.15-21.30:	»Per grazia
ricevuta*, N. Manfredi in L. Stan-der; film je v barvah.
/ rži A
AZZURRO ob 17.30: »Homo eroti-cus», Lando Buzzanca in Roaanna Podestš, barvni film.
EXCELSIOR ob 16.00: »Un mucchio di bastardi*. W. Smith. Barvni film.
PRINCIPE ob 17.30:	»Zeppelin*, M.
Jork in Elke Sommer. Barvni film.
'miVi (lUriru
SOČA (N. Gorica): »Zgrešeni strel*, francoski barvni film — ob 18. in 20. uri.
SVOBODA (Šempeter): »Klofuta vsak dan*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
PRVACINA: Prosto.
RENČE:	»Začetnica na pločniku*,
francoski barvni film — ob 19.30
DESKLE: »las Vegas*. italijaniko-španski barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS: »Dolina smrti*, ameriško-italijanski barvni film — ob 19.30.
KANAL: »Izidora Dankan*, ameriški barvni film — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna D’ UDINI, Trg sv. Frančiška S, tel. 2124.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči jo v Tržiču odprta lekarna dr. Fitz in Ennori, Trg republike 26. tel. 72341.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji ped našega nepozabnega
Dominika Ožbota
še enkrat najlepša hvala. Posebno M zahvaljujemo g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja in pogrebcem.
Žalujoča
Rupa, 7. decembra 1971
4
OB 30-LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA
Prižgali so iskro upora proti fašizmu
Obisk pri Pinkovi materi
XIII.
Stopila sem do Pinkove matere, gospe Eme Tomažič. Vedela sem, da ji bom s svojimi vprašanji samo odpirala rano, ki se v tridesetih letih še ni utegnila zaceliti, in mi je bilo hudo. Prijazen sprejem gospe Tomažičeve me je nekoliko opogumil, da sem si ji upala povedati, po kaj sem prišla. Sedli sva v prijetno sobo, kmalu je bila na mizi, ki je stala med nama, kava in še nekaj slaščic zraven. Gospa Tomažičeva je takoj odprla predal in mi pokazala nekaj sinovih slik: v hribih, na smučeh, pri kopanju, s prijatelji, kot študent v Zagrebu. Pred menoj je stal mlad fant, atlet, poln življenja in moči, poln zaupanja in upanja.
Počasi je stekel pogovor. Gospa Tomažičeva mi je pravila o sinu, ko je kot otrok obiskoval Ciril - Metodovo osnovno šolo. «Več-krat se je po šoli zadržal z malimi prijatelji, na trgu blizu šole, doma pa smo bili v skrbeh, da se mu ni kaj zgodilo. Zelo rad je študiral, čeprav se je zanimal za vrsto drugih stvari in se z njimi ukvarjal. Zelo rad je bral knjige in časopise. Tedaj je izhajala "Edinost” in zanimivo je bilo pri otroku, da je najprej bral, kaj se je dogajalo po svetu. Čudila sem se, kako se lahko otrok zanima za take politične zadeve, pri njem p« so take vesti vzbujale največ je zanimanje. Nato je obiskoval še trgovsko šolo, dokler se m vpisal na trgovsko fakulteto v Trstu, šele ko so študente vpoklicali k vojakom, da bi jih poslali v Abesinijo, je zbežal v Zagreb in se tam vpisal na isto fakulteto. V Abesinijo ni hotel. Vedno je pravil: "Saj mi niso Abesinci nič hudega naredili, da bi se vojskoval proti njim. .Ob amnestiji se je vrnil v Trst. Tedaj je bil zaprt štirinajst dni, nakar so ga izpustili. Kasneje so ga zaprli še en teden. Tedaj bi bil moral oditi k vojakom. Na vojaškem poveljstvu so mu celo svetovali, naj bi šel za oficirja, vendar so potem ugotovili, da je bil politično "nezanesljiv” in je odpotoval kot navaden vojak v Piso. Pri vojakih so ga označili kot "političnega osumljenca”; že tedaj so ga precej strogo nadzorovali.*
Povrnili sva se nato za nekaj trenutkov k Pinku, otroku, do-raščajočemu dečku in mladeniču. »Igral je violino, ljubil je glasbo, bil pa je tudi športnik. Vsako jutro je vstajal zgodaj, da je najprej telovadil. Drugače se je ukvarjal s plavanjem, smučanjem, kolesarstvom, orodno telovadbo, zelo rad je hodil v hribe. V hiši smo imeli celo drog in kroge, da je lahko vsak dan telovadil. Veste, zelo rad pa je imel tudi otroke, rad je pel, rad je zahajal v družbo, imel je veliko prijateljev, Slovencev in naprednih Italijanov. Izredno je ljubil naravo. Na vrtu je večkrat občudoval cvetje in vsako zeleno rastlinico, ko je vzklila. Občudoval je stalno obnavljanje narave in življenje, užival je ob raznolikosti narave.*
Pri tem se mi je porodilo vprašanje, kako je lahko Pinko usklajal tako tenkočutnost s suhoparnimi predmeti, s katerimi se je moral ukvarjati v šoli. Gospa Tomažič mi je obrazložila, da so se doma odločili za trgovsko šolo, ker je bil njen mož, oziroma Pinkov oče, mali trgovec. »Vendar je Pinko želel po ekonomski fakulteti obiskovati še inženjerijo. Na žalost, univerze sploh ni dokončal, vedno pa je pravil, kako bi kot inženir gradil vodovode po Krasu, ki je tako suh in skop, brez vode. Stalno je pazil, kako bi drugim pomagal. Pri tem se spomnim, kako sem mu dajala denar za tramvaj ali drugo. Večkrat je sprevodniku pustil več denarja, kot je stala sama vozovnica, češ da sprevodnik itak premalo zasluži. Isto se je dogajalo z malicami, ki jih je stalno odstopal revnejšim sošolcem, katerih očetje so bili brezposelni ali podobno. Tudi kasneje je vedno bolj cenil preproste prijatelje, ošabnosti ni trpel. Ko je bil pri vojakih, je namreč večkrat govoril o južnjakih, ki so bili veliki reveži, ker niso znala niti pisati. Tedaj si je tudi zastavil nalogo, da jim bo skušal pomagati in da jih bo učil brati ter pisati, da bi lahko poslali kako pismo staršem. Kjer je le mogel, je rad pomagal.*
»Ko se je vrnil od vojakov — je nadaljevala Pinkova mama — je dobil dve leti policijskega nadzorstva. Stalno smo imeli policiste po hiši, ko so kontrolirali, če je doma; tudi ponoči so vdirali v hišo. Dati smo jim morali celo ključ, da so lahko sami vstopili. Nato so ga aretirali. Ko so končali zasliševanje, smo ga lahko tudi obiskali, skoraj vsako nedeljo. Nikoli ga nisem videla žalostnega, skušal nam je celo dajati poguma. Ob procesu smo se bgli, da bo dobil hudo kazen, nismo si pa pričakovali smrtne obsodbe. Ko smo izvedeli za izvršitev obsodbe, je bilo strašno; izvedeli smo po radiu, bil je prav hčerkin rojstni dan. Potem nismo vedeli, kam so jih pokopali, vseh pet. Izvedeli smo precej kasneje, šele poleti, in tedaj sem šla na njegov grob v kraju Fontana di Villorba pri Trevisu. Spremljala me je hčerkina prijateljica, ki je živela pri nas. Proga je bila napol porušena, tako da sva komaj dospeli. Po poti sva kupili cvetja. Od zadnje postaje do napol zapuščenega pokopališča, ki je bilo oddaljeno kakih osem kilometrov, nas je peljal kočijaž, ki je povedal, da je bil priča "pogrebu”. Tudi otroci, ki so stanovali v bližini pokopališča, so vedeli marsikaj povedati. Ko so jih pokopali, so ukazali, naj vsi zaprejo in zatemnijo okna. Radovedne otroke pa so fašisti odganjali z naperjenimi puškami.
Groba ni mogla več obiskati vse do konca vojne. Po vojni, leta 1945, so organizirali prevoz posmrtnih ostankov na domače pokopališče. V Villorbi so se tedaj zbrali svojci žrtev in predstavniki raznih antifašističnih organizacij: Odprli so prvo in drugo krsto, Pinko je bil šele v tretji. Takoj sem ga spoznala, po suknji in tudi po laseh. Ker je bil previsok, so mu sezuli čevlje in mu jih dali ob stran. Tedaj se mi je stemnilo pred očmi, in so me morali odpeljati. Ko so bile krste na vozovih, so se zbrali tudi drugi antifašisti. Bilo je nekaj govorov, tako da so končno imeli dostojen pogreb . ..»
Z gospo Tomažičevo sva nato še malo govorili o sedanjem položaju in o sedanji mladini, o sedanjih fašistih, ki skušajo spet dvigati glave. Poslovila sem se od prijazne gospe z rahlim občutkom krivde, ker sem jo s svojimi vprašanji prisilila, da je še enkrat podoživljala hude dogodke. Ko sem odhajala, pa mi je v glavi kljuvala ena misel: najboljši so žrtvovali življenje, da ga le niso zaman. Ob tem se pa konča njihova naloga in se začenja naša ...
NADJA KRIŠČAK
Zaključujemo za sedaj objavljanje pripovedovanj. Nadaljevali bomo, če se nam bo posrečilo dobiti ie druge izjave, nekatere že objavljene. Skušali bomo dosedanje prispevke objaviti v posebni brošuri tudi s ponatisom izjav dr. Sardoča iz Jadranskega koledarja za leto 1972.
■	__ i.	-*—:—i .	-.	—	.	......:
5.	Vid Vremec:.
Delavsko gibanje v slovenski Istri
1926-1934
Prav ob prihodu na mejno črto ao italijanski obmejni stražarji verjetno opazili kaj sumljivega, zato so začeli streljata na slepo. K sreči ni bil nihče zadet. Na jugoslovanskem ozemlju so jih ustavili jugoslovanski graničarji. Po krajšem pojasnilu o razlogih njihovega pobega čez mejo, so Jih s spremnim pismom poslali na žandarmerijsko postajo v Ka-stvo. Tam so jih zadržali en dan. Odvzeli so jim vse osebne listine, razen rojstnega lista.
Nato so nadaljevali pot do Sušaka in z vlakom do Ljubljane, kamor so prispeli zvečer. Prenočili so v čakalnici železniške postaje. Naslednjega dne Je V. Vatovec poiskal svojega strica Antona Bertoka. Ta pa ni imel prostora za prenočišče, zato so vsi trije prenočili v nekem hlevu, nato Je Bertok poskrbel za prenočišče pri neki Erlihovi v Šiški, kar Je trajalo le nekaj dni.
Komunistični politični emigranti so se v Ljubljani javljali pri Ivanu Regentu, ld Je bil tedaj zaposlen pri Jugoslovanski matici, vendar je še nadalje bil povezan z ilegalno komunistično organizacijo v Julijski krajini, s katero Je vzdrževal kurirske zveze in ji pošiljal protifašistično literaturo. Regent je pobeglim emigrantom poskrbel za hrano in prenočišče v hotelu Tratnik.
Kakor smo ze poročali, je bila pretekli četrtek popoldne v Tržaški knjigarni predstavitev nove knjige »Človek in cesta*, ki jo je napisal dr. Rafko Dolhar, ilustriral pa dr. Robert Hlavaty. Novo delo je
predstavil Filibert Benedetič.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Umetnost v slikah: devetnajsto stoletje
Knjiga obsega velike avtorje Cezanna, Van Gogha, Muncha in druge
Imenitna izdaja zbirke Umetnost v slikah, ki jo v sodelovanju z nemško založbo Holle Verlag v Bad-nu izdaja za naše bralce Državna založba Slovenije, se bliža zaključku. Izšla je predzadnja knjiga zbirke, ki bo obsegala osemnajst knjig; obenem pa je slovenska založba že napovedala ponatis zbirke in po zvala vse tiste, ki so prvo izdajo, kljub sorazmeroma visoki nakladi, zamudili, naj se naioče na drugo izdajo. Vsi tisti, ki so se pred nekaj leti morda z neko skepso naročili na te knjige, pa gotovo niso razočarani, saj je knjižna zbirka osemnajstih knjig res edinstvena predstavitev vse svetovne umetnosti.
■iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AMERIŠKA MANIJA ZA «SPOMINČKb
Kennedyjev center malone opustošen
V nepolnih treh mesecih za milijardo Kr škode
NEW YORK, 6. - Kadar obiščemo kako galerijo, kako arheološko najdišče ali kaj podobnega, naletimo skoraj vedno na napis, da je prepovedano predmetov se dotikati, kar samo ob sebi podra-zumeva, da je še strožje prepovedano, kaj poškodovati. Kate, da bi tak napis ne zadostoval v znanem novem ameriškem umetniškem in kulturnem centru, ki so ga za zelo drage denarje pred nedavnim' zgradili in posvetili spominu bivšega predsednika Johna Kennedyja. S-edi septembra letos so — kot smo poročali — odprli občinstvu »John Kennedy center for the performing arts», danes, po treh mesecih, vodstvo muzeja že potrebuje poldrugi milijon dolarjev, to se pravi okoli eno milijardo lir v naši valuti, da bi popravilo, kar je občinstvo že uničilo. V nepolnih treh mesecih so torej obiskovalci centra napravili za eno milijardo lir škode. Kako?
Bogata Amerika je hotela postaviti zares mogočen kulturni center. Ob času smo poročali, da razpolaga ta center z vsem najmodernejšim, kar si more sodobni arhitekt zamisliti. Poprečni Američan pa si misli, da je upravičen odnesti iz tega centra vsaj kak »spominček*. In tako so v treh mesecih odnesli »spominčkov* toliko, da so ustvarili škodo ene milijarde lir. Vsak dan obišče ta center od 6 do 20 tisoč ljudi. Med temi je veliko, zelo veliko pravih pravcatih vandalov. Enemu se zljubi odtrgati kristalček z lestenca, drugemu pride prav košček lesa z opaža, tretjemu ugaja okvirček električnega stikala, spet nekomu ugaja vodovodna pipa v stranišču in si jo lepo odvije, skratka, kar se da odnesti, vse pride prav.
Ko je vodstvo centra pregledalo vse to opustošenje, je spoznalo, da iz lastnih sredstev ne more škode popraviti, zato je prosilo kongres, naj nameni temu poldrugi milijon dolarjev, da se popravijo »vsaj najnujnejše poškodbe in okvare*. Tudi takšne poškodbe, ki ne spadajo med tiste, ki smo jih zgoraj navedli, pač pa, ki jih moremo pripisati le »nedostojnemu obnašanju* poprečnega obiskovalca »centra*. V treh mesecih, odkar občinstvo obiskuje to velikansko kulturno središče, je treba marsikje zamenjati pode in obloge sten, kajti obiskovalci enostavno odvržejo ogorek cigarete, ld tli na tleh, na parketu ali na moquettu z vsemi ustreznimi posledicami.
V zvezi z ameriško manijo po spominčkih in v zvezi z njenimi posledicami je senator Charles Percy, ki je član vodilnega odbo ra za vzdrževanje centra, med drugim rekel: »Praktično so odnesli že vse, kar se je dalo do-
seči in odtrgati. Odnesli so celo gledališke kostume in dele kulis, pa čeprav je občinstvu prepovedano stopiti za kulise treh gledaliških dvoran. Kaže, da je posameznikom vendarle uspelo, izogniti se kontroli nadzornikov in vodnikov, pa čeprav je teh zelo veliko. Posamezne 'trofeje’ so izginile celo iz najbolj nedostopnih prostorov.*
Predsednik upravnega sveta centra Roger Stevens pa je kot zadnje sredstvo za rešitev centra pred tovrstno manijo objavil poziv, naj se ljudje dostojno obnašajo, hkrati pa je zagrozil, da »dokler ne bodo odobrena sredstva za restavriranje prostorov, bo center dostopen občinstvu le kako uro
In tudi če bo senat takoj odobril poldrugi milijon dolarjev za restavriranje centra, bodo popravljalna dela ostala le na pol dokončana in zelo verjetno ne bodo mogli nikoli več vrniti centru tistega njegovega videza, ki ga je imel ob otvoritvi. Precejšen del opreme in drugega materiala je namreč prišel iz raznih predelov sveta kot darilo posameznih držav, ki prav gotovo ne bodo pripravljene ponovno oskrbeti center z novimi serijami iste opreme.
ZARES SVOJEVRSTNA PTICA
Ameriški plovec podoben kenguruju
Pod penitmi ima dva «žepa» ali dve «torbi» v katerih prenaša mladiče, ko je nevarno
Človek je pred dvema letoma stopil na Luno in znanstveniki sedaj raziskujejo, da bi ugotovili, če je na našem satelitu možno življenje, če so že sedaj tam prisotna druga živa bitja itd. Povsem naravno bi oilo, da bi to počeli, če bi poznali vsa bitja, ki živijo na Zemlji. Da pa ne poznamo vseh oblik življenja na Zemlji, priča ptič Ameriški plovec. O njem še do nedavnega nismo vedeli skoro nič. Znano je bilo le to, da ima ptič pisan hrbet in rumene noge ter da živi precej osamljen na skritih predelih ob rekah in potokih v Južni ter Srednji Ameriki. Točnejše podatke o plovcu je znanosti prinesel mehiški naravoslovec Miguel Alva-rez del Toro.
Pred nekaj leti se je odpravil na pot s trdnim namenom, da bo ptiča našel. Njegovo raziskovanje je trajalo več let in ko ga je končno našel, je ugotovil, da je plovec zelo čudno bitje: je namreč edini ptič, ki, podobno kot kenguruji, nosi svoje mladiče v vreči na telesu.
Alvarez je našel plovčevo gnez-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiuifimratmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiii
Nosečnost torej ne traja 266 dni
PARIZ, 6. — Za poprečno nosečnost pri ženski so že zdavnaj ugotovili, da ta traja 266 dni. In vendar to ne drži, vsaj izključno toliko dni ne. O tem so se prepričale že mnoge matere, o tem so se prepričali zdravniki in v zvezi s tem bomo navedli mnenje ali bolje ugotovitve, ki jih izraža zadnja številka glasila francoskih zdravnikov tPresse medicale*.
Gre za motnje pri tem sicer dobro znanem biološkem ciklusu, za motnje, ki od časa do časa privedejo do velikih sprememb, včasih tuš do tragedij. Pa tudi kaj drugega govori proti 266 dnem. Okvara na električnih napeljavah, ki je 9. novembra 1965 spravila za več ur v mrak Nek York in vso okolico, je imela za posledico tudi veliko več rojstev kot sicer. Izračunali so, da je tistih nekaj ur mraka *bilo krivih» za več kot 30-odstotno povečanje rojstev: 7. avgusta 1966, to se pravi 270 dni po oni noči, so v petih klinikah na Manhattanu imeli za 30 odstotkov več rojstev kot druge dni.
Francoski list tPresse medica-le» v zvezi s tem omenja, da je
bilo področje Manhattana tnajbolj prizadeto» zaradi mraka na dan 9. novembra 1965. Tistega dne, 9. novembra 1965, ko je luč odpovedala, so zaprli vse javne lokale in ljudje so pohiteli domov in so morali ostati doma ves čas, do kler niso okvar na električnem omrežju popravili, kar je trajalo od 5 do 7 ur.
Neka novejša študija se ukvarja z istim problemom, toda c zvezi z japonskim napadom na Pearl Harbour. Zanimivo je, da je ta japonski napad, ki je pomenil vključitev Amerike v drugo svetovno vojno, povzročil nevsakdanje posledice v daljnem ameriškem mestu Buffalu, kjer so 26S dni pozneje zabeležili nenavadno veliko povečanje števila rojstev.
Na osnovi še številnih drugih podobnih primerov strokovnjaki menijo, da bo treba temeljiteje proučiti staro teorijo, točneje staro trditev, da znaša poprečna nosečnost pri ženski 266 dni. Primera. ki smo ju navedli, govorita o 270 in 268 dneh. Sicer pa so zdravniki že velikokrat ugotovili, da razni računi ne veljajo.
do, v katerem sta bili dve jajci, v nekem skoro neobljudenem in zelo malo znanem delu južne Mehike. Sklenil je, da bo počakal, da se mladiči izvalijo in šele potem začel zbirati podatke o ptičevem življenju. Čez nekaj časa se je h gnezdu vrnil, pri tem pa hudo prestrašil samca, ki je na mladiče pazil. Ptič je brez šuma skočil v reko. v kateri je mrgolelo krokodilov, in pod vodo odplaval proti varnejšim krajem.
Naravoslovec je bil zelo presenečen, ker ni v gnezdu opazil nobenega znaka o plovčevih mladi čih, čeprav so razbite jajčne lupine kazale, da so se mladiči normalno izlegli, čudilo ga je tudi, da ni bilo niti o samici nobenega sledu.
Na srečo je prav tedaj po reki priplaval čoln in Alvarezu je pomagal čolnar. Mož se je približal gnezdu, Alvarez se je pa umaknil v goščavo. Slutil je namreč, da se plovec ni oddaljil daleč od gnezda in da plava nekje v bližini ter čaka, da bo nevarnost mimo. In res je ptič plaval proti toku in se približeval mestu, kjer je čakal Alvarez. »Ko sem pogledal ptiča skozi daljnogled,* je naravoslovec kasneje poročal, «sem videl dve drobni glavi, ki sta moleli iz 'torbe'. Te 'torbe' plovec nima kot kenguruji na trebuhu, ampak pod perutjo. Plovec je torej vzel svoje mladiče s seboj,*
Kasneje je Alvarez samca ujel in ugotovil, da je «torba» sestavljena iz gub kože. ki so ob strani pokrite s številnimi peresi. Posebne vrste delovanje mišic verjetno drži kožo stran od telesa. »Vreča*, ki tako nastane, nudi mladičem toploto, pa tudi skrivališče. Mladiči so popolnoma varni, tudi če samec plava ali leti.
Alvarez je bil prvi, ki je plovca ujel in je bil zaradi tega tudi precej ponosen. Zato ga je zelo presenetila novica, ki mu jo je povedal neki kolega: že leta 1833 je neki nemški naravoslovec objavil vest, da nosi plovec svoje mladiče v vreči.
Referat mehiškega naravoslovca je kljub temu velike važnosti, saj nam prvič podaja popolnejše po datke b življenju ameriškega plovca. Vendar referat nikakor ni popoln. Še sedaj je odprtih mnogo vprašanj, na primer, kako samec spravi mladiče v svoje »žepe*, kako dolgo jih tako nosi, in če samica res ne opravlja pri prenašanju mladičev nobenih funkcij, kot bi morali sklepati iz Alvare-zovih raziskovanj.
D. N.
Gre za resnično novo pot v umevanju svetovne umetnosti, kot je to založba s podnaslovom zbirke izrecno poudarila. In za knjige z vrsto izbranih barvnih, deloma pa tudi črno-belih reprodukc j, ki jih je vsak prijatelj likovne umetnosti lahko samo vesel.
Knjigo, ki jo imamo zdaj pred sabo, je napisal Jiirgen Schultze, njen naslov DEVETNAJSTO STOLETJE pa pove, katero obdobje likovne umetnosti knjiga obravnavi. V uvodnem poglavju avtor po j&snjuje, da se 19. stoletje v likovni umetnosti začenja nekako s francosko revolucijo, torej nekaj let prej. In tudi zaključi, pred iztekom stoletja, kajti Cezannove slike iz leta 1880 je mogoče šteti za začetek modernega slikarstva. V tem časovnem okviru je snov razdeljena na tri dele, na slikarstvo, kateremu je posvečen pretežni del knjige, na kiparstvo in na arhitekturo. Vsi ti trije razdelki knjige so razdeljeni na vrsto poglavij, ki kronološko prikazujejo umetnost preteklega stoletja. Najprej sta prikazana klasicizem in romantika v Franciji, natg v Nemčiji in Avstriji. Goya, ki je bil sicer sodobnik kla-sicistov, sicer pa umetniški antipod, je predstavljen posebej. Potem je govor o prehodu od romantike k slikanju na prostem, o bidermajerskem slikarstvu, pa o realizmu in žanrskem slikarstvu. Skratka, prikazan je ves umetnostni razvoj evropskega slikarstva do Cezanna, Van Gogha, Gauguina, Toulouse Lautreca, Muncha, Bonnarda in Vuillarda. Enako je prikazan razvoj kiparstva in arhitekture.
Kot v vseh knjigah te izdaje je tekst drugotnega pomena. Poglaviten je slikovni prikaz umetnosti določenega obdobja. Tudi knjiga o umetnosti 19. stoletja vsebuje izredno bogato in skrbno izbrano slikovno gradivo, ki je večji del reproducirano v barvah. Ker vsebuje ta knjiga reprodukcije umetnin, ki so nam še posebno blizu in znane, je še posebno zanimiva za poprečnega prijatelja likovne umetnosti. Knjiga ima na koncu seznam literature ter časovno razpredelnico, ki kaze vzporedno stanje v literaturi in glasbi, umetnosti, politična dogajanja ter razvoj znanosti in tehnike.
Knjiga o umetnosti 19. stoletja je izjemno lepa knjiga, lepa zaradi mojstrov, ki jih pobliže poznamo, in lepa zaradi reprodukcij njihovih znanih del. Smo je pa veseli kot sicer vseh knjig te lepe zbirke.
Sl. Ru.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
SchoIIkopf v nemškem inštitutu
Posplošene posledice naše konzu mistične družbe ne prizanašajo več niti duhovnim proizvodom. Zato pač postaja življenje raznih »izmoti* in umetniških tokov kaj kratkotrajno.
II lllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltiiiaiullllljlllllllHimtllllllHMIIIIIIIIIIIIlllllllllll*1 M*111111
Umetniki se v svojem ustvarjanj vedno bolj prilagajajo hitremu ut pu časa. A temu se more ,z0^ le močna osebnost, ki kulturno o gatena ustvarja iz lastne notranj sti. Tak ustvarjalec je gotovo cu ■ ther SchoIIkopf iz Stuttgarta, cigar grafično delo so razobesili v ga riji Nemškega inštituta.	.
To, kar nas v 50 jedkanicah najbolj prevzema, ni toliko nflho svobodna figurativna zasnovanos, kot pa teža vsebine, ki jo prtiča zujejo. Ta pa za nje razumevanje predpostavlja obširno kulturno Ja-gledanost. Mnoge liste namreč značujejo samo imena slavnih ose nosti, pisateljev, pesnikov, glas nikov, filozofov itd. Druge p° le naslovi knjig, mejnikov ,svet0., ne literature. Da bi vsebino bolje podčrtal, jih SchoIIkopf raa združuje v cikle.	....
Tu je nekaj listov iz umetrOSKo navdahnjenega rimskega cifcia?" ko kot s pestro množico ljud* gosto prepletenih prikazovanj Dantejeve Božanske komedije, v je pa listov iz še nedokončanega in socialno zasnovanega cikla me, komedije in idile*. .
So pa to prej omenjenim vsebinsko nasprotne zasnove, v njih podaja slikar dogajanja, kažejo človeka v celotnosti njegove nepopolnosti, kot je to bil fašizem, uničevanje Judov in tudi ome*e%n. nje svobode na Češkem. Nato u,:ii
daljH še kot
kujejo SchoIIkopfova dela po poglobitvi opazovanja komaj --	,
slike. Vsrkajo nas vase in nas.. puste šele skozi mrežo asociacij,
Dusattijeve
pokrajine
Razstava olj, ki se je pred dnc^ zaključila v galeriji moderne UT71. nosti Russo v Pasaži Rossoni, J privabljala zelo veliko občmst ■ Slikar Walter Dusatti je slikar predmetnosti sveta, Ijuai pokrajin, in vse prikazuje tako P rodno, da je vsakomur razumip • Ako bi na primer v sliki tihoz P s posodo udarili po bakrenem lu, bi verjetno ta zazvenel, J resničen se zdi, kot se zdi resn ■, grozdje, ki ga je slikar na drugi sliki in ki po dodelan ^ spominja na Caravaggiov groza sliki mladega Bakhusa. Dusatti torej zgleduje po starih mojs _ ’ kar tudi sam potrjuje v slikah * klon Lukasu iz Leyde».	■„
Slikar se je rodil v Turjaku poučuje risanje v Pierisu. Zim rej ves čas obdan s prirodntnu potpmi,,.fci jih ume mojstrsko P nesti v svoje slike. Posebno v J pokrajin. Je pa nekoliko bivšemu času. ko slika rahlo zameg ne ‘like his in drevja. Posega P° dlje, vse tja do morja, pa tuai naš Kras. Rad slika tudi »• Dusatti dovršeno obvlada čoP1 barvo, vendar ostaja povsod uf novešen opazovalec okolja, 1,10 pa tudi hote hladen do vsega prednega v sodobni likovnosti.
MILKO BAMBIČ
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prepričajte se o poštenju nekoga, ki vam ponuja sodelovanje. Udeležili se boste zanimivega sprejema.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pobotajte se s svojim tekmecem in se skušajte z njim povezati. Opozorjeni boste ne neko nevarnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pospešite izvedbo del, ki ste jih za čeli. Skladnost med vami in drago osebo. Tesnobnost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Prenaporno delo vas je izčrpalo. Izogibajte se temu v bodoče. Veselo družinsko praznovanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Že dopoldne boste dosegli lep uspeh. Prišla bo vest, ki vas bo razveselila. Prijateljski obisk.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Potovanje v tujino. Ne zavrnite pomoči mlademu človeku. Nepričakovano srečanje z znancem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23-l°> vztrajajte pri tem, da bi za vS -a, ceno rešili neko nerešljivo vPr ^ nje. Preveliko zaupanje tudi s-
duje'	j	„ n.)
ŠKORPIJON (od 24.10. do
Vaš program je dosegljiv, naVraZ. temu pa preobširen. Pravično sodite v nekem sporu.	,o)
STRELEC (od 23.11. do 21,"al Vaš poslovni partner se ne bo d ,a. dogovora, ki ste ga sklenili- or nje s starim prijateljem.	P(y
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) vrnjena vam bo škoda, W ste i;0 utrpeli. Ne belite si glave z.aV0J neke ženske. Slabo razpoloženje-VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V&L vašega načrta je odvisen od lavcev. Odločno zavrnite neke °c RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na^ jem delovnem mestu se ne uveljavili, ker ste preskromni-vidanja vreden čustven uspeh-
Vsi trije so ostali v Ljubljani do marca 1929, Takrat sta ilegalno prišla v emigracijo še Rudolf Bemetič, ko so ga izpustili iz policijske konfinacije in Peter Primožič iz Čežar. jev. Vincenc Fortuna iz Dekanov je odpotoval s potnim 11*
	
DELO
MRH-M


PRVI MAJNIK 1930
V*KIr* «****■ v- >.«*>	-	-
* <**<>-	'■-<**	♦.<*»»»"♦f”*«
♦ ♦<4**** - -*. m ki ** i
* <*'*«
■■■j, M -»«*** <«»>:«•»>
JUMKfci *»**!* :* <»«*** *»*»**> k* «**♦'-** in
i*	4*
Orodje it rok. »e« i* del*vrne
1« M uttuit
— »»«• tmtm ♦«(*• mit t » mm. trnmtom, , W* +	mm mm mm n «~-»- -	- mm* .--m	—
. mtm	mtm tmmOM,	*♦.»*;« •!»-»«
m mm, <»*»•«* i .	.JIlL Htfm- %»<♦»» St rnm. m um
*<»**«U > m** m4m tm t «*»**• «***Od>^ H«*•*-*»>
«***'<
*¥► 4
-^vtaarss KSfSSSSESrS
______tJmmt	*mmm m mmm, mt. m v mmumrn. mt
a. »m kmmm „ um tm i nmm tmm	**'**» «-*»■» 'f '	*"•*»« ** **
mmt tm&tmmrnt StlTu “'g‘»TllTTiT^***^ -



z?', zsrzr*
----- M **»
*r+ »}***»« Mm* *
smm• *•». rnrnmmm
«» r»*i •
Prvomajska številka »Dela* za leto 1930, skupnega glasila KP Italije in KP Jugoslavije za Slovence.
stom za Argentino. V Ljubljani je Vital Vatovec prišel v stik tudi z bratom Stanetom in Srečkom Vilharjem. Oba sta aktivno delovala v vrstah komunističnega gibanja in med političnimi emigranti s Primorskega. Pred odhodom lz Ljubljane je Regent dal političnim emigrantom iz slovenske Istre nekaj denarja in hrane za potovanje ter navodila za nadaljnjo povezavo s KSI in drugimi organizacijami, ki so v tedanjem času sodelovale z delavskim gibanjem. Nato so ob koncu marca leta 1929 skupaj odpotovali iz Ljubljane Vital Vatovec, Ivan Toškan, Rudolf Bemetič, Rihard Vatovec, Peter Primožič in Vincenc Fortuna naprej v Avstrijo. Ivan Regent je zanje posredoval pri nekaterih zanesljivih Jugoslovanskih graničarjih z mariborskega območja, da so jim le-td celo pomagali ob ilegalnem prehodu čez mejo. Nekje na jugoslovansko . avstrijski meji so jih sprejeli jugoslovanski graničarji — po predhodnem	dogovoru	—	in Jih celo poučili,
kako naj gredo na avstrijski strani do tretje postaje, kjer bodo stopili na vlak proti Dunaju. Upoštevali so njihov nasvet. Vse se Je izteklo v najboljšem redu.
Na Dunaju so se javili v tako Imenovanih «Grencinger-Jevih barakah - 19. Bezirk», kjer Je imela svoj sedež Italijanska sekcija Mednarodne rdeče pomoči za celotno italijansko ozemlje. Vodil Jo	je	Mario	Depangher iz Milj. Namestili so Jih v barake,	v	katerih	so	stanovali tudi drugi
politični emigranti, med njimi zlasti preganjani komunisti iz raznih evropskih držav (Bolgarija, Poljska, Jugoslavija, Madžarska, itd.). Tam so ostali osem dni. Depangher Je zanje poiskal zvezo z nekim Cehom, ki jih Je nato spremil čez mejo do Bratislave, kjer	so	prenočili.	Naslednje jutro jim
je kupil vozne karte za Prago, obenem jim je dal še naslov za sedež Mednarodne rdeče pomoči v Pragi. Iz Prage so odšli v Berlin. Tam so jih sprejeli s tovariško pozornostjo. Oskrbeli so jih tudi z vsem potrebnim za nadaljnjo pot. V Berlinu so ostali le štiri do pet dni. Po vseh teh potovanjih so prekoračili nemško • luksemburško mejo, kjer so Jih že čakali nemški komunisti zaradi pomoči pri mejnem prehodu, čeprav Je to bilo takrat na tisti meji le gola formalnost.
V Luksemburgu so se ustavili v neki gostilni, v kat« jih je sprejel Giordano Pratolongo, funkcionar CK KSI- * jih je seznanil glede nadaljnjega potovanja. Iz Luksembt^j do Metza jih je spremljala neka tovarišica brez roke. D jim je tudi naslov za uredništvo francoskega komunisti^0®', glasila Humani tč. V Parizu so se javili v tako imen°v®:J. «Krimeji», v 19. arondissementu, v katerem so živeli janski politični emigranti. Vitala Vatovca so namestili v ^ bo, kjer je stanoval Luigi Frausin iz Milj, komunistični fu” eionar italijanske narodnosti. Vodil je ilegalno delovanje ° lavskega gibanja v Julijski krajini med pripadniki italij8^ narodnosti.
strah"
Od šesterice novodošlih so sprejeli v komunistično -	-
ko Francije Vitala Vatovca, Riharda Vatovca, Ivana Tošk — peka in Petra Primožiča. Rudolf Bernetič ni bil spreJ^ v KSF. Vincenc Fortuna pa Je bil sprejet šele leta l93Lm francosko KS so sprejemali lz vrst italijanskih politicm^ emigrantov samo dobro preverjene komuniste. Ostale Pr^L. fašiste so vključevali v množično organizacijo imenovano mi ta ti proletari antifasedstd (Protifašistični proletarski bori). (17)
Pomladi leta 1931 Je bil v Ktilnu (Nemčija) IV.
KSI, na njem je sodeloval kot eden od delegatov za krajino Anton Ukmar - Miro. Iz njegovega prispevka v r j. pravi na obravnavana vprašanja razberemo naslednje P1^. loge: »Slovensko in hrvatsko prebivalstvo živi v hujših vih kakor kolonialni narodi. Naša stranka mora biti v Prva njih vrstah narodnostnih manjšin, zavzemajoč se za delne težnje: zagotoviti Je treba delo vsem in podporo poselndm; odpraviti Je treba vse dolgove; braniti Je trriT slovenski in hrvatski Jezik; boj proti fašistični koloniž80^
(Nadaljevanje sledi)
(17) Vatovec Vital, ustna pripoved, zapisek v Pokrajinskel1 arhivu Koper.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Eli
IZIDI 8. KOLA
Atalanta - Varese	1:0
“°°gna - Inter	0:3
atanzaro - Fiorentina	0:2
%entus - Torino	2:1
;"^nza - Napoli	6:2
»“en - Mantova	0:1
* Cagliari	2:2
^oitforia - Verona	1:0
LESTVICA
Jiventus
?*. Roma in Milan ‘orino in Fiorentina ^«Iiaxi
J^oria	o
;fenza in Napoli	7
5”«nta, Mantova in Verona 6 Jflo8na in Catanzaro 'arese
13
11
10
9
8
PRIHODNJE KOLO
— Milan, Fiorentina — icenza, Inter — Cagliari, Man-?Va — Sampdoria, Napoli — J*®. Torino — Catanzaro, Va-i6?* — Juventus, Verona — A-“Janta.
&
LIGA.
2:0
4:2
0:1
1:2
2:0
2:0
1:0
0:0
0:0
1:0
Jbiana 16; Reggiana 15; Lazio, j^nio, Catania in Taranto 14;
^I 11. KOLA
S — Cesena °ggia — Perugia fefno — Lazio JfKena — Catania jjOvara — Brescia gBiSana — Arezzo regina — Genoa «trento — Monza ifcanto — Bari stnana — Palermo
'■ESTVICA
jSa
K. ■■
Perugia, Cesena, Novara in j^Sina 12; Como 11; Brescia, Fog-■J® Monza 10; Livorno 8; Arezzo, ^°ai Modena in Sorrento 6
Podnje kolo
Jjrezzo — Novara — Reggina fescia — Sorrento rešena — Ternana :.noa — Foggia 7'° - Catania »na — Taranto »a - Como p^ermo — Reggiana erugia — Livorno
DLIGA
^I 12. KOLA
fMiasott, — Bolzano Jijiano — Mestrina u® a — Valdagno , “nfalcone — Triestina S^tebelluna — Schio p^arco — Arco t»none — Portogruaro .Doni — Alense » Snia — Bassano
Joviča
'.j^rtna 19; Bolzano, Tri es tiha iri
3:1
1:1
1:2
0:0
1:0
2:2
0:0
2:2
1:1
^F^ottomarina 16; Portogruaro (L®0 Dona 14; Torvis Snia in Mon-
fc* 13; Oltrisarco in Pordenone sano
I; ^Arco 10; Alense in Lignano
NOGOMET
V D LIGI
V deželnem derbiju točka za Triestino
^sano, Malo in Montebellu-
^dagno in Schio 6
j^ODNJE KOLO A. ^e — Pordenone |j, 0 — San Donš ^san0 - Clodiasottomarina — Monfalcone
Ctrina ~ Mal°
%°9ruaro — Montebelluna S?,.- Lignano Val!i a ~ Oltrisarco oagno — Torvis Snia
...
Neodločen rezultat v Tržiču pravzaprav niti ne bi smel biti povsem negativen, saj je tudi domače moštvo precej izkušeno. Toda po tem, kar smo videli v nedeljo, je treba reči, da je Triestina zopet dokazala, da z njo nekaj ni v redu. Zgodba (ki jo z vseh strani ponavljajo vsako nedeljo) o neučinkovitosti kljub dobri igri, o smoli in o poprečnih sodnikih, je morda tudi resnična, toda moštvo, ki ima visoke cilje, ne bi smelo zgubljati po nepotrebnem toliko točk.
Monfalcone je letos res na tleh. Igra slabo, igralci pa so tudi slabo pripravljeni. Skozi domačo obrambo je bilo zelo lahko priti, če ne pa je še sama pomagala z nespretnimi odboji, vratar tudi ni bil izreden, kljub temu pa je Triestina le v nekaj primerih prišla blizu zadetku, vendar ni bilo stalnega pritiska. Triestina je tudi tokrat gospodarila po igrišču in igrala kot doma: domačini pred vratmi, »rdeči* pa izmenoma v napadu. Zgodilo pa se je, da tokrat ni bilo niti tiste povezave na sredini igrišča, ki je sicer edina dobra točka moštva. Vsi so prodirali proti Pino-vim vratom brezglavo, se merili v neposrednih spopadih z nasprotnikom, a so le redkokdaj iskali prostega tovariša (ki ga navadno sploh ni bilo, ker nihče nima pravega smisla za odkrivanje). Seveda, ob taki igri je lahko tudi najbolj nespretna obramba razbijala nasprotnikove napade.
V napadu je tokrat nastopil Rakar, ki je prikazal že znane vrline in napake. Fant je zelo hiter in tudi gibčen (preigravanj je tudi preveč), ni pa učinkovit v zaključkih. Vsekakor pa je koristnejši v tekmah, v katerih se Triestina poslužuje protinapada. Rizzato je iz tekme v tekmo bolj borben in v nedeljo je opravil tudi nekaj odličnih podaj, ki jih ostali niso »razumeli*, tudi njemu pa manjka odločnosti v strelu, tako da je bil sicer dober nastop za igralca (od katerega pričakujemo več golov) negativen. Vastini je psihološko na tleh. V Tržiču je morda odigral svojo najslabšo tekmo, krivda pa je samo delno njegova, ker so verjetno zahtevali od njega preveč. Tu ima Petagna hud problem. Po zadnjih nastopih bi res bilo pravilno, če bi igralcu dali nekaj oddiha, vprašanje pa je, kako bi Vastini sprejel tako odločitev, ki bi vsekakor zgledala kot kazen in ga morda še bolj potrla. Konec koncev ie bil ta dan pozitiven samo za... Bertolija, ki ni igral iri katerega odsotnost je bila očitna, saj napad ni imel tiste prodomAsth,' kt mu jo nudi ta borbeni, če že ne tehnični igralec. O ostalih je malo kaj povedati. Obramba je bila na mestu in Macchia je zaigral res odlično. Vidno se je popravil tudi Del Piccolo, De Gasperi pa je bil tudi v napadu zelo nevaren. Scichilone je začel precej medlo, njegova pa sta bila najnevarnejša strela, od katerih se je eden odbil od prečke. Dober je bil Brusadelli in precej dober Moretti (ki pa zelo slabo strelja). Marini še ni pripravljen za prvenstvene nastope, je pa precej sposoben in to bi moralo priti prej ali slej na dan.
O	Monfalconu smo že rekli: velika revščina.
• • •
Mestrina je kljub neodločnemu i-zidu proti skromnemu Lignanu še povečala svojo prednost. Bonafino-va četa je zaigrala daleč pod svojimi sposobnostmi, tako da je ena izmed pepelk prvenstva pravzaprav samo po smoli izgubila točko. Zgodilo pa se je, da je Union CS premagal Bolzano, in to precej visoko, tako da se je za vodečim moštvom ustvarila trojica ambicioznih moštev (Union CS, Bolzano in Triestina), ki pa imajo že tri točke zamude. Ker so verjetno vse tri močnejše od Mestrine je prvenstvo še zelo odprto, kljub pesimizmu, ki se širi med tržaškimi navijači. San Dona in Portogruaro sta s težavo rešila točko, tako, da se je med njiirna in vodečimi pojavil prepad, ki bi se moral s časom še razširiti. če pa se je tako na vrhu lestvice položaj nekoliko . azja.aiil, je na dnu prišlo do presenečenja. Valdagno, ki je sicer tudi v Trstu prikazal — kljub visokemu porazu — zadovoljivo igro, je nepričakovano zmagal v Maloju in dohitel Schio. Alense in Arco sta remizirala na tujem, Lignano pa doma proti Me-strini. Kaže torej, da se ta moštva prebujajo, zato pa tudi ostala niso več tako na varnem. Verjetno bo torej borba na dnu prav tako zanimiva kot na vrhu.
uk
VATERPOLO
Zagrebška Mladost osvojila pokal evropskih prvakov
OTOK HVAR, 6. - Zagrebška ekipa Mladosti je na otoku Hvaru osvojila pokal evropskih prvakov v vaterpolu. V zadnjem srečanju so Za-
ZMAGOVALCI EVROPSKEGA POKALA
1963	Partizan
1964	Pro Recco
1965	Partizan
1966	Partizan
1967	Mladost
1968	Mladost
1969	Mladost
1970	Partizan
1971	Mladost
grebčani premagali nizozemsko e-kipo Den Robbena s 4:1.
Na drugo mesto se je uvrstil italijanski prvak Pro Recco, ki je po lepem in borbenem srečanju premagal sovjetskega prvaka CSKA z izidom 7:5.
Lestvica
1.	Mladost	6
2.	Pro Recco	4
3.	CSKA	2
4.	Den Robben	0
OBVESTILO
ŠD Sokol iz Nabrežine priredi jutri, 8. t. m., ob priliki namiznoteniškega srečanja moške B lige Duomofolgore — Sokol, izlet z osebnimi avtomobili (avto-kolono) v Treviso. Odhod ob 7. uri zjutraj, povratek pa v popoldanskih urah. Informacije La sedežu društva.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
■	i
Naše ekipe prejele kar 11 golov in niso osvojile niti ene točke
Breg — CMM 1:3 (1:2)
BREG: Favento, Possega, Črmelj, Race, Vatta, Petaros, Zonta, Mikuš, Gasperutti, Grahonja, Krmec (Čuk).
CMM: Nardini, Cattonar, D’Eri, Paoli, Varlien, Grimm (Rocco), Ros-setti, Godas, Tommasi, Vascotto, Zandolin.
STRELCI: V 24. min. in 40. min. p.p. Tommasi, 27. min. p.p. Gasperutti, v 30. min. d.p. Godas.
SODNIK: Berbardis iz Tržiča.
Po ponovnem in nepredvidenem nedeljskem spodrsljaju je Breg zdrsnil proti nižjim mestom na lestvici. »Plavi* še vedno ne igrajo več tako kot so znali v prvih prvenstvenih tekmah. Vsi so upali, da bo Zonta poživil napad slovenske enajsterice, a, kljub njegovi prisotnosti, so bili napadalci neuspešni. Poleg tega pa je bila tudi obramba nezanesljiva. Nasprotna ekipa pa je zaigrala zelo dobro. Vsak nogometaš je kril svoj del igrišča in CMM je vsilil Brežanom svoj ritem igre.
Domači so zaigrali na kolikor toliko zadostni ravni šele po Gaspe-ruttijevem golu, vendar nasprotniki so bili kmalu nato uspešni in so z lahkoto obdržali vajeti igre v svojih rokah. Branili so prednost in so zadrževali žogo, v tem pa so res mojstri. Medli odgovori Brežanov pa so vlili nasprotniku še več zaupanja vašo. CMM je začel ponovno napadati in je dosegel tretji
gol. Ta nasprotnikov zadetek je do p skrajnosti potrl dorhače, katerim je bil končni žvižg prava rešitev. Upajmo, da bodo »plavi* v prihodnjih tekmah zaigrali tako kot znajo. Med domačini je bil najboljši Čermelj, med gosti pa Grimm in Godas.
IST
Zarja-S. Michele0:3 (0:1)
ZARJA: Turko, Bemetič, P. Križ-mančič, Primožič, S. Metlika. V. Križmančič, Marc, Bon, Vocci, Žagar, Kulc.
V tekmi z močno ekipo S. Mi-chele iz Tržiča je Zarja doživela svoj tretji letošnji poraz. Že je kazalo, da bo Zarja iztrgala močnemu nasprotniku točko, a razigram gostje so zasluženo zmagali. Tekma je bila stalno lepa in borbena, za kar gre velika zasluga igralcem S. Micheleja, ki so tehnično dobro pripravljeni. Gostje so stalno napadali in domača obramba je imela polne roke dela, da je ukrotila nasprotne napadalce. Zarjina obramba je igrala dobro, razočarali pa so napadalci, ki so zamudili nekaj zelo ugodnih priložnosti.
Gostje so začeli takoj napadati, vendar tudi domači so nekajkrat ogrožali nasprotno obrambo. S. Mi-chele je povedel v 20. min., ko je napad izkoristil napako Zarjine o-brambe. Domači so se pognali v napad, da bi nadoknadili razliko, vendar so napadalci zamudili nekaj zelo ugodnih priložnosti.
■iiimiitiHiiiiiiiiiiiiuiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V SREČANJIH 3. AMATERSKE NOGOMETNE LICE
Primorje odpravilo tekmeca za napredovanje

kvanta - Varese
Cat na ‘ In**r
j ‘anzaro - Fiorentina Vllentus - Torino u^nza - Napoli - Mantova g toa - Cagliari Ij-Tpcioria - Verona T^fno - Lazio
f^nto . Bari V^ana - Palermo WfZ'a ' Cremonese M^OTE Sambenedettese
b " 157.595 700 lir " 1.647.300 lir
1
2
2
1
1
2
X
1
2
X
1
X
X
1	— 1. Gaffurio
2.	Uncle
2	— 1. Vascello
2. Trombetta
3	— 1. Patata
2. Mindigh 4-1. Willi amine 2. Corinto
5	— 1. Bangkok
2. Carmagnola
6	— 1. Atomesia
2. Alviano KVOTE:
12 - 773.855 lir 11 - 61.342 lir 10 —	7.451 lir
2
1
1
X
2
X
X
2
X
2
1
2
Lib. Prosek — Primorje 1:3
LIBERTAS PROSEK: Ghersimich, Lezzi, Babich, Percovich, Cotterle, Gherbaz, D’Agnolo, De Michele, Boleich, Menardi, Milani.
PRIMORJE: Štoka, Vižintin, Per-tot (Lipott), Verša, Trampuž, Del Bene, Barnaba, Barbiami, Rustja, Prašelj, Verginella.
STRELCI: v 3. min. Verginella, v 4. min. Lizzi, v 32. min. Prašelj, v 35. min. Lipott.
Primorje je v nedeljo premagalo s prepričljivim izidom 3:1 neposrednega tekmeca za napredovanje. Rezultat resnično ustreza stanju na igrišču, saj so igralci Libertasa le redkokdaj ogrožali Štokova vrata, medtem ko je Primorje stalno pritiskalo na nasprotno obrambo.
Prosečani so nastopil: s precej spremenjeno postavo. Zaradi poškodbe nista igrala v obrambi kapetan Vojko Bukavec in Šuber, na njunem mestu pa sta nastopila Pertot in Bruno Verša. Slednji je zelo zadovoljil, saj je popolnoma onemogočil desno krilo in trener Verginella je bil z njim r.advse zadovoljen. Na sredini igrišča sta se tudi tokrat izkazala Del Bene in Prašelj, v napadu pa je zadovoljil le Rustja, ker je Barnaba igral preveč v ozadju, Verginella pa je bil prepočasen.
Tudi Libertas se je precej potrudil, vendar je moral v drugem polčasu kloniti razigranim Proseča-nom.
Libertas je prevzel pobudo v prvih minutah srečanja, vendar ni resno ogrožal Štokovih vrat zaradi blatnega igrišča. Primorje pa je polagoma prišlo do samozavesti in je lepo zaigralo predvsem po zaslugi Pertota in Del Bene ja, žal pa so bili napadalci prepočasni in niso znali izkoristiti nekaj zelo ugodnih priložnosti.
Drugi del tekme je bil zanimivejši. Primorje je povedlo že v 3. minuti, ko je Verginella preusmeril v vrata lepo podano žogo. Nasprotnik pa je izenačil le minuto kasneje. Slovenski igralci so si morali spet zavihati rokave in v 32. minuti so znova povedli. Prašelj je z lepim strelom iz zelo nerodnega položaja ukanil obrambo in vratar-
ja. Zadnji gol so Prosečani dosegli nekaj minut kasneje, ko je nasprotni branilec odbil z roko Verginellov strel. Sodnik je doscdil enajstmetrovko. Lipott je z neubranljivim strelom zatresel Libertasovo mrežo.
M. K.
Libertas San Marco — Primorec 1:2 (0:0)
Postava Primorca: Vladimir Kralj, Papatico, Sluga, Milkovič, Livij Sosič, Stranščak, Mauro Kralj, Bogdan čuk, Pavel Kralj, Vladi Možina, Šajna, štev. 13 Sinico.
Koti 4:2 za Primorec.
Tudi v tem kolu je odnesel Primorec obe točki in to na tujem igrišču. Tekma, ki je bila zelo važrta za njegov položaj na lestvici, se je končala z m.nimalno prednostjo v korist naše enajsterice. Rezultat pa bi bil lahko še večji, če ne bi, kot vedno, manjkala u-činkovitost napada. Čeprav v prvem polčasu ni padel noben zadetek je Primorec vedno napadal in je večkrat le za las zgrešil cilj. V drugem polčasu je takoj povedel s Čukom, nasprotniki pa so v 23. min. s protinapadom izenačili. Trebenci so še vnaprej napadali in so le dosegli zmagoviti gol (ponovno s Čukom). Domačini so se vrgli proti trebenskim vratom a niso dosegli izenačenja.
Kronika.
Enajsterici sta začeli s precej živo igro tako da je že v 10. min. prišlo do pričkanja na igrišču med Saino in domačim branilcem. Sodnik je bil prisiljen izključiti oba nogometaša. Primorec je zgubil napadalca in to se je precej poznalo v vsej tekmi. V prvem polčasu so gostje vedno napadali in so bili najbližji zadetku tedaj, ko je vratar odbil silovit strel Maura Kralja v kot.
V drugem polčasu so Trebenci takoj prišli v vodstvo. V 4. min. je Mauro Kralj z desne poslal žogo na sredo Čuku, ki je z glavo pretresel mrežo. V 23. min. izenačenje domačinov: pred vrati V. Kralja je prišlo do gneče in srednji napadalec je poslal žogo v mrežo s precej močnim strelom. V 32. min. pa spet
vodstvo za Primorca: Čuk Bogdan je streljal precej močno, vratarju se je izmuznila žoga iz rok in mu šla med nogami v mrežo. V zadnjih minutah bi lahko Mauro Kralj povišal rezultat, a (sam pred vratarjem) je zapravil zelo ugodno priložnost, tako da je ostal rezultat neizpremenjen.
BRK
Union — Olimpija 1:0 (1:0)
OLIMPIJA:	Furlan, Perisutti,
Štoka, Bezin, Blažina, Husu, Metelko, Živec, Černjava, Škoda, Daneu (Ukmar), 12 Roncelli.
Ponoven poraz Olimpije in tokrat popolnoma zaslužen. Res lahko rečemo, da je Olimpija odigrala eno svojih najgrših tekem v tem prvenstvu. Poraz lahko pripišemo popolni dezorganizaciji Olimpije,-delno pa tudi neizkušenosti mladih i-gralcev. Nemogoče je namreč prejeti tak gol kot so ga naredili igralci Uniona in tudi pokazati tako nezrelost v obrambi. Poleg tega pa moramo še reči, da ekipa igra zelo nemirno, kot ekipe, ki se potegujejo za prvo mesto. Olimpija ni ena izmed teh, kajti igralci so zelo mladi in igrajo le za pridobitev izkušenj. To ni slaba ekipa, kot bi se zdelo po toliko porazih;
je morda celo najbolj napadalna ekipa tretje kategorije, saj gre v napad ne samo s tremi igralci ampak skuša napadati tudi z igralci obrambe. Tako se je namreč zgodilo tudi včeraj, ko je Olimpija takoj prevzela vajeti igre v svoje roke in neprestano napadala. Toda ekipa ni imela sreče. V prvem polčasu nismo videli niti enega strela in niti ene priložnosti mri nasprotnikovimi vrati. Napadi Olimpije so se razbijali pred kazenskim prostorom. Olimpija ima vsaj dva dobra napadalca, a tudi teh včeraj nismo videli. Poleg tega pa igralci igrajo (ne vsi) vsak po svoje in tudi ne krijejo svojega nasprotnega igralca.
V drugem polčasu smo videli neprestane napade Olimpije ip dobro, obrambo Uniona, ki je zaigrali v desetih (ker je bil ček izključen zaradi prekrška že v 27. min. prvega polčasa).
D. U.
Marčeto Š nagelj je včeraj praznoval petdesetletnico rojstna. Ob tem jubileju mu ŠD Polet čestita in kliče še na mnogo leta-
Bazovci so vztrajali v napadu tudi v drugem polčasu, nakar se nasprotna obramba m pustila presenetiti. V protinapadu je sodnik dosodil gostom enajstmetrovko, zadetek pa j« razveljavil, ker je igralec S. Micheleja prestopil črto kazenskega prostora, ko je njegov tovariš streljal kazenski strel. Domači so še-vedno ostro pritiskali na nasprotno obrambo, vendar brez uspeha. Gostje pa so z dvema lepima protinapadoma povečali prednost.
Med Zarjindmi igralci se je najbolj izkazal Vojko Križmančič.
RAAL
Flamtnto — Vesna 3:0 (0:0)
Strelci: d.p. v 22. min. De Bo-sicchi, v 35. min. in 42. min. Gal-linotti iz enajstmetrovk.
Postavi:
FLAMINIO: Parovel, De Jurco, Gregoratti, Di Pasquale, Mingardi, M. Gallinotti, De Bosicchi, P. Gal-linotti, Russian, Orto, Divo, 12. A-gostini, 13. Pellegrini.
VESNA: Potasso, Verzier, Granie-ro, Botti, Nicolli, Skrem, G. Zudini,
S.	Zudini, Kelemenich, Caharija, Milič, Germani, 12. Kozlovič, 13. De-grassi.
SodNIK: Panarisi (Cervignamo).
Kriška Vesna je doživela na igrišču ov. ae^gija nepričakovan poraz, in to dokaj visok. Žal, je ludi tokrat pasia na dan ieuwnja ooi-čajna mua kr.ške enajsterice, in sicer pomanjkanje vratarja. Križani so letos izmenjan že več_ vratarjev, nmce od ten pa ne zna "enakovredno zaigrati rtaau Keceju, ki je rani Zaradi oruzinskin ooveznosu opustil šport. In prav vratarjev spodrsljaj je ml tuui v neueijo usouen za vesno. Do teaaj so namreč kriški nogometaši truno držali pobuuo v svojin rokah in so biu popolnoma enakovredni domačinom, v 22. minuti drugega pmcasa pa je prišel dogodek, ki je enostavno »ourtzai nc6e» tvrizarvm. marec izven kazenskega prostora je nasprotni napadalec De rsosiccm usmeril visoko žogo proti kriškim vratom. Potasso tzaraui nizke postave in pomanjkanja ouriva.1 pa je bil brez moči. Vesna nikakor ni mogla reagirati. Domačini so pred koncem se dvakrat povedli in sicer z dvema enajstmetrovkama, kr ju je realiziral izkušeni P. Gallinotti.
Čeprav Vesna m igrata zadavolji-vo, takega poraza nikakor m zaslužila. Križani so bili namreč v prvem polčasu celo nevarnejši od nogqmetašey Flaminia . in so tudi zamudili edinstveno priložnost s svojim najboljšim streicein Livijem U^ngrijp, ki jp bil m>počasen za Zuaimjev predložek. Caharija je bil namreč sam pred nasprotnimi vrati.
Tudi v drugem delu igre so gostje bili povsem enakovredni domačinom. Kriška obramba je bila vedno na mestu, na sredini igrišča sicer ni igrala najbolje, vseeno pa je bilo kar dovolj za zaustavitev nasprotnih režiserjev. Vse je kazalo, da se bo tekma končala neodločeno brez gola. V sredini drugega polčasa pa je prišlo do dogodka ki je skvaril vse.
Od Križanov sta dobro igrala Botti in G. Zudini.
b. L
S. Anna — Juventlna 2:0 (0:0)
SMUČANJE
Švicar Bernard Rossi prvi v St. Moritzu
ST. MORITZ, 6. — Švicar Bernard Russi je osvojil prvi smuk letošnje tekmovalne sezone v alpskem smučanju. Svetovni prvak je potrdil, da je eden najboljših specialistov v tej disciplini. Zmagal je prepričljivo, čeprav je prehitel drugouvrščenega Messnerja le za pet stotink sekunde. Razočarali pa so Francozi, ki niso uvrstili nobeneea svojega predstavnika med deseterico najboljših, in Italijan Gustav Thoeni, ki je zasedel 14. mesto. Svetovni prvak, ki ni specialist za smuk, pa še ni dosegel dobre for-me. Kot nekateri drugi smučarji, se tudi on verjetno pripravlja za olimpiado, ki bo februarja na Japonskem.
Lestvica:
1.	Bemhard Russi
2.	Heini Messner
3.	Walter Tresch
4.	Michel Daetwyler
5.	Karl Schranz
1,53”93
1’53"98
1’54"63
1’55"19
1’55"28
Jugoslovanska nogometna prvenstvo
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 16. KOLA

MMM
0:0
4:0
0:0
2:1
2:2
2:3
2:1
Tokrat tudi mladi Caharija (desno, v temni majici) ni mogel Vesni priboriti zmage v tekmi s Flaminiem
Maribor — Velež Radnički (K) - Olimpija 2:1 Partizan — Vojvodina 0:1 Sioboda — Sutjeska Radnički (N) — Beograd Čelik — Vardar Sarajevo — Dinamo Borac — Željezmčar Hajduk — Crvena zvezda
LESTVICA
Željezmčar 22; Crvena zvezda, Beograd in Vojvodina 21; Velež, Dinamo in Hajduk 17; Sarajevo 16; Partizan, Sioboda, Radnički (N) in Čelik 15; Vardar in Radnički (K) 14; Maribor 13; Olimpija in Borac 12; Sutjeska 11
PRIHODNJE KOLO
Željezničar — Partizan Vojvodina — Radnički (K) Olimpija — Maribor Velež — Sioboda Sutjeska — Radnički (N) Beograd — Čelik Vardar — Hajduk Crvena zvezda — Sarajevo Borac — Dinamo
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI 16. KOLA
Karlovac — Varteks	1:1
Junak — Split	1:1
Rudar — Mercator	2:0
Jedinstvo — Trešnjevka	2:2
Orijent — Rijeka	0:0
Zgb. plavi — železničar	2:1
Ljubljana — Mura	0:1
Kozara — Šibenik	0:0
Istra — Zagreb	0:1
LESTVICA
Rijeka 22; Rudar in Orijent 21; Varteks 20; Zagreb, Šibenik in Jedinstvo 19; Trešnjevka in Kozara 18; Mura in Istra 17; Split 15; Karlovac, Zgb. plavi in Mercator 14; Junak 10; Ljubljana 7; Železničar 1
PRIHODNJE KOLO
Zagreb — Karlovac Šibenik Istra Mura — Kozara Železničar — Ljubljana Rijeka — Zgb. plavi Trešnjevka — Orijent Mercator — Jedinstvo Split — Rudar Varteks — Junak
t
	


One svetima
!*5.
VK ANA
TRETJA KNJIGA
H /;a tihem so preklinjali vsd od kraja. Zavoljo konspiracije vedel, zakaj gredo nekam v srce Dolomitov. Vso KOČ so Jih spremljale sovražne luči po kotlinah, in kjanje Je dražilo ušesa kot oddaljen grom, ki napove-Kevihto.
1* nihče ni vedel za cilj in smisel tega pohoda, se jim še toliko bolj nesmiseln. Poleg tega Je četa s Primo-V,yred preživljala krizo. Bila je kot bolnik po močni tran.
Okrepili so Jo z nekaj novimi ljudmi ln ji postavili '•^Poveljstvo. Kljub temu pa je bila še vedno ko drevo, pOno od granat — bilo je Je komaj za dober vod.
^	•fe mehanično pregtavljal noge, ker je vedel, da
^ premikanju ni moč upreti. Nosi te naprej ln naprej Pesek v reki. Hodiš in hodiš, dokler ne padeš in obležiš. k * samo izgubljanje... Kolikokrat se je že četa osula!
lVuj iv Pes,
. .. ^
odšli so novi ljudje, on pa Je ostal, kot bi ga usoda th. Kila 2a poseben konec. Zaman sl je želel smrti. Ni ga
K
. četudi se Je sleherno noč pogovarjal z njo ln Jo k kot odrešitev.
S ?Wei bo, in potem bo reka tekla čezenj in mimo ln on W steklenimi očmi strmel v črni obok prsti. Takrat se Vfc*2 Ano 86514 kot dve krhld senci, ln med njima bo sen-So1*4 kot privid, žarek, ki je ugasnil, preden mu je bilo \ V da bi zasvetil v temo vesoljstva, njun otrok. Kako laže Vel in umrl, 6e bi veroval v posmrtno življenje!
Negotovost zaradi Ane ga je spet navdala s turobno melanholijo, in njegov lastni obstoj mu je lajšal samo mitraljez, ld ga je prestavljal z rame na ramo. Želja po smrti mu je spet razplamtela slo po ubijanju. Ta blodnja v neznano mora dobiti svoj smisel. Mora jih priti veliko veliko, da jih bo kosil kot dozorelo travo za domačo hišo.
Od vseh, ki so mu bili kdajkoli resnično blizu, je bil zdaj ob njem samo še Vojko, ki se je opotekal pred njim kot mesečnik. Samo nekaj dni je bilo treba, pa se mu je zaprla rana, ki na srečo ni bila globoka; celila se mu je naglo kot psu. Ni ga tolažil. Odpiral mu je samo veliko upanje, on, ki se je znal oklepati življenja z vso strastjo in ni klonil — v tem je bil podoben Pajku — niti v najbolj brezupnih okoliščinah. Z novim vodstvom se je bil povezal, kot bi bili že leta prijatelji. Zbranim komunistom je pred odhodom govoril, da bodo cement nove čete. Namesto politične literature je bral Prešerna, Bora, Kajuha in Kosovela in jim vlival moči. Svet Je znal prenašati tako, da je stal trdno na tleh to je gledal mimo oblakov k zvezdam.
Kako blizu je bil Primožu prijatelj v teh trenutkih osamljenosti to nesreče! če imaš samo enega človeka, ki ti Je blizu ta se mu lahko izpoveš do dna, tl je življenje lažje. Celo takrat, ko spregledaš. In kaj pomeni spregledati? To pomena v kaosu videti red, v zakonu smrti videti zakon življenja to v zakonu življenja zakon smrti. O tem sta z Vojkom mnogo razpravljala, če si pripravljen na vse, te nič ne preseneti, golo življenje je tisočema možnost neskončne vrednosti, če bi se le čustva lahko vdala razumu...
Kolona se je skozi strmo pobočje mokrih dreves vzpela na Jaso, ki se Je širila vse do ločnice, kjer je v mraku novega Jutra bledela tanka črta, podobna upognjenemu hrbtu stare živali. Obstali so ta popadali po tleh, da sl naberejo zadnjih moči za poslednjo oviro.
Primož se je naslonil na Šarca, sl obrisal pot z oči ln se zastrmel v rojstvo novega dne. Premišljal je:
,Dan je zato, da umori noč, noč zato, da umori dan. Mrak pa ni dan to ni noč, je samo njuno srečanje, ko dan ni noč
ta ko noč ni dan, ko si podaeta roke, da se razideta in da se bosta spet sešla. Zato ni čudno, da vsi pesniki ljubijo mrak, ki je čas smrti to čas novega rojstva.’
Za kolono, ki je posedla, je prišel brigadnl komandant Karel s kurirjem, ki mu je peljal na povodcu konja. Pri Primožu in Vojku je upehan postal to vprašal:
«Fantje, kako?»
«Zaguljeno, tovariš komandant!«
«Ste zmučenl to zaspani, kajne?«
<.Seveda, kar poglej, saj na mah vSe zaspi kot pobito.«
«Kam gremo, tovariš komandant?« je vprašal Primož. Z vprašanjem je prekoračil vsa pravila konspiracije.
Vendar je komandant odgovoril:
«Pasja ravan!« Z roko Je pokazal podolžno sedlo med dvema hriboma.
Nande, ki je sedel na kotlu in se upiral na kunalnico, Je huocbno pripomnil:
«Misl;l sem, da gremo v pasjo rit! Le kdo nas vodi, da se 4e vso noč pretikamo sem in tja? Sit sem že teh vaših manevrov, ko nikoli ne vem, za kaj gre.«
«Tiho kuhar! Ali tl ni prav, da smo se ognili zased in da bomo breč strela prišli na oilj?«
«He he he!>> se je zasmejal Nande. «če bi le tudi brez streia odšli. Vso pot mi že diši po belih, da si komaj zatiskam nos. Prav nič mi niso všeč ti kraji.«
«No čarno tebi, še marsikomu drugemu niso všeč!«
Karel jt poveljeval «naprej» in kolona se je kot trop ponočnih zveri zvljugala na sedlo, od koder so se bataljoni razšli ta zasedli položaje na treh straneh, v obliki Ježa.
Karal je zajahal konja to odvihral na vzvišeno točko, kjer se je po grebenu utrjeval bataljon. V sivo jutro so zveneli krampi to lopate. Vsem poveljujočim je zabičal, da se morajo vodi do Jutra ukopati do vratu.
V tančico jesenskih meglic zaviti hribi okoli njih so se razgaljali kot sramežljive device. Na vsakem večjem hribu je stal zvonik to se belila oerkvica.
S tesnobo v srcu je Karel gledal te simbole slovenske
ponižnosti ta pripravljenosti za čaščenje boga. Ce je bog ; nebu, bi moral vendar ohraniti narod, ki ga časti kot nob drug...
Vse naokoli so bile bele postojanke. Bill so kot div žival, obkoljena od psov, ki pa je še niso zaznali. Z dne Je rastla napetost. Karel je slutil hud spopad, ki se ga bal kot še nikoli, odkar Je prevzel brigado.
Skozi spomin mu je brzelo: Mohor — žirovsld vrh Mrzli vrh. Mnogokrat so bili že obkoljeni, da bi pa mi zlezli v obkolitev — ne, to pa se mu še ni pripetilo.
Prejšnji teden je bila vsa divizija s štabom vred v tr sirnklh prodrla skozi žične ovire ta vdrla v Dolomite. Razb je tabor četnikov, jih razkropila na Samotorici m jih pogm med bele postojanke. Razdražila Je belogardiste, da so e vs krajev Ljubljanske pokrajine privreli v Dolomite, da bi ubi nili svojo ponosno belo državico. Preden so krenili, je nc divizijski komandant Vasja poklical Karla v štab. Ng m je ležala karta, drsel je po njej s svinčnikom od Žlrovske vrha mimo verige belih In nemških postojank ter ge usta prav sredi rdečih pik, ki so označevale sovražnika, in dej« «Sem pojdeš z brigado, tu boste ostali tri dni. Ce bo p treben preboj, vam bomo pomagali, radijsko postajo Ima ti Karel, ki je poznal sleherno stezo in vsak grič Dolomit in Je vedel, da ni grebena, ki ga dve ali tri postojanke hkri ne bi obvladale s topovi to minometi, je vprašal, s nalogo gredo tja. Novi komandant pa ga je prezirljivo p gledal — čemu tako neumno sprašuje — to odgovoril:
((Borili se boste, zato ste pa brigada. Vojska smo! Kai da ti pride na misel, da bi razpravljal o kakšnem vlij« smislu?!«
«Mnogo mrtvih bo,» je oporekal Karel, ker M bil v zvedel za razlog pohoda ln žrtvovanja.
«Dobii si nalogo, lahko gresta!«
Oba s komisarjem Viktorjem sta salutirala in odšla. Si zunaj sta se spogledala.
((Prekleto, ali so kratki!« je rekel Karel.
(Nadaljevanie tledlj
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	7 SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 •ADIT» . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 4zzv.
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200,
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali W
Stran 6
7. decembra 1971
I ouu, legami hukj, usmurme	....
50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ™r0^!? a#i upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societž Pubblicita
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT-T«1
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V ZENSKI ODBOJKARSKI B LIGI
Breg ni prepustil Sokolu v vsej tekmi niti za niz točk
Prvi poraz Bora v tej sezoni, kljub dobri igri Gabrovčeve
Breg — Sokol	3:0
(15:5, 15:5, 15:1)
BREG: Foraus, Zobec, Klabjan, Sedmak, Barut, Kofol, Hmeljak, Pavletič.
SOKOL: Pertot, Batagelj, Zidarič, Colja, Petelin, Furlan, Škrk, Ban, Ukmar, Rebula.
SODNIK: Gaetani (Padova).
Prvi s'ov€T)ski derbi v drugi odbojkarski ligi je no kratki borbi pripadel Bregu. Že po samem rezultatu lahko hitro ugotovimo kakšno .je bilo razmerje sil na igrišču. Dolinska dekleta so se hotela Ukazati z boljšo odbojko kot v prejšnji tekmi na tujem. Zato so se že v prvih trenutkih tekme zbrale in smotrno gradile svojo iffro. Nasprotno, Sokol ni znal urediti svoje vrste, celotna ekipa je zašla v težave, da se ni več opomogla do konca tekme.
Začetek prvega niza je dokazal, da so dolinska dekleta uigrana. Obramba je delovala brezhibno in s točnimi podajami zalagala napad, kjer so bile tolkačice vedno na svojem mestu. Prvič so prišli do izraza tudi že toliko pričakovani močni servisi Pavletičeve.
Drugi niz je bil na najvišji tehnični ravni vse tekme. Sokol ni mogel streti prodora svojih nasprotnic. Brežanke so zaigrale kot znajo in drugega dela igre je bilo tudi kmalu konec.
O tretjem pa praktično ni kaj povedati, saj je Sokol zbral le eno točko.
DOMAČI ŠPORT
JUTRI
SREDA, 8. DECEMBRA 1971
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B LIGA
10.00 v Travisu
Duomofolgore — Sokol * * *
NOGOMET
MLADINCI
10.30 v Padričah
Gaja — CRDA
* * *
12.15 v Padričah
Zaule — Primorje
* * *
10.30 v Dolini
Breg — Roianese
ZAČETNIKI
13.30 v Trstu, Sv. Alojzij
Fortitudo — Zarja
ODBOJKA
MLADINCI
8.30 v Trstu, stadion «1. maj.
Bor — Kra*
MLADINKE
10.30 v Trstu, stadion «1.
Bor A — Julia
napake, predvsem v obrambi, kar so nasprotnice seveda znale izkoristiti.
Kazalo je, da so se borovke v tretjem setu zbrale in umirile. V začetku so povedle in so svojo prednost obdržale do stanja 7:5, ko so spet popustile. Nasprotnice so zbrale nekaj točk, in vsako zasledovanje z Borove strani je bilo zaman. Tekme je bilo konec in «plave» so zabeležile svoj prvi letošnji poraz.
V prihodnjem kolu bo na sporedu zanimiv slovenski derbi med Borom in Sokolom, med katerim se bodo «plave» skušale oddolžiti za nedeljski pekoč poraz, Sokol bo pa nedvomno hotel osvojiti svoji prvi točki v prvenstvu.
INKA
0:2
V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI
Če naj omenimo posameznice, tokrat ne moremo mimo Tamare Foraus, ki je s svojo igro prijetno presenetila vse prisotne in seveda tudi trenerja.
S. K.
Primavera Marzotto - Bor 3:0 (15:6, 15:9, 15:9)
PRIMAVERA: Saltar-in, Bonato,
Cenci, Splendore, Gregolo, Paiola,
Fotia, Pelizzaro, Ragoso.
BOR: Zavadlav, Gabrovec, Artač, Barej, Bezeljak, Hrovatin, Pečar, Švagelj, Kalan, Bolčina in Ku-fersin.
V drugem kolu ženske B lige so borovke v Noventi Vicentini doživele hud poraz proti domači ekipi Primavera Marzotto, ki je naša dekleta premagala s čistim 3:0.
Takoj moramo poudariti, da je bila Primavera, ki smo jo prejšnji teden videli na tekmi s Sokolom, le senca ekipe, ki' je nastopila v nedeljo. Predstavila se je kot homogena šesterka z izredno učinkovito skupinsko igro. Ponaša se z dobrim napadom, uspešnim blokom, predvsem pa z res izredno obrambo, ki ie «nobiraIa* vse, tudi skoraj nemogoče žoge.
Kaj lahko rečemo o naših dekletih? Pri borovkah je še precej dobro deloval napad, povsem pa sta odpovedala obramba in prestrezanje nasprotnikovih servisov. Igralke so nastopile tudi z nerazumljivo živčnostjo in tremo. Če k temu dodamo še utrujenost zaradi dolge vožnje, postane hud poraz razumljiv.
Prvi set je bil mnogo borbenejši, kot kaže rezultat. Borovke so se nasprotnicam upirale, le da so bile vse akcije slednjih uspešnejše.
Omeniti moram v tem setu Gabrov-čevo, ki je sicer v boivvih vrstah novinka, a se je v ekipo takoj vključila.
Tudi drugi set je bil borben in so se morale domačinke pošteno potruditi, preden so ga osvojile.
Na Borovi strani so lepim in uspešnim akcijafn sledile "nerazumljive
iiiiiiiiiiiiiiKiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiimmmiiiimimiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V MOŠKI ODBOJKARSKI B LIGI
Za Bor konec upov na prvo mesto lige?
Mladinska odboj'ka
Mladinci CRDA — Bor Mladinke
Breg B — Bor A
Bor je v košarkarski D ligi premagal svojega mestnega tekmeca, ekipo Cianocolori s prednostjo enega meta. Na sliki:	Starc v skoku na
odbito žogo
Peterka Bora za met boljša
Branko Lakovič dosegel 22 točk • Dober nastop Martina in Rajmunda Kralja
Bor — Cianocolori 66:64 (35:32)
BOR: Zavadlal 6, Fabjan 6, Ru-des 4, Lakovič 22, Starc 16, Škerlj, Rajmund Kralj 2, Ambrožič 6, Pertot, Martin Kralj 4.
CIANOCOLORI: Giacca 4, Dan-geri 6, Francolla 2, elemente 2, Turini 4, Fortunati 14, Valli, Bian-co 12, Apostoli 12, Cuccari 8.
SODNIKA: Baldo in Pagan (Benetke).
maj.
15.00	v Trstu, stadion «1. maj.
Breg B — Inter
* * *
17.00	v Trstu, stadion «1. maj.
Bor A — Gaja
* * *
10.00	v Gorici, Trg Culiat 2
Mladost — Sovodnje * * *
10.30 v Gradišču
Torriana B — Hrast
KOŠARKA
MLADINKE
11.00 v Miljah
Interdub — Polet
Grlttl — Bor 3:0 (15:10, 15:11, 15:4)
GRITTI: Rigoni, Colombo, Maz-zoleni, I. in V. Serantoni, De Biasi, Rota, Cipelli, Mora, Conte, Car-cano, Bonarta
BOR: K. in S. Veljak, Orel, Neubauer, Starc, Vodopivec, Fučka, Može, Plesničar.
SODNIKA: Bondioli (Bologna) in Zanchi (Bergamo).
ZAPISNIKAR:	Vigani (Berga-
mo).
Proti novincu v B ligi, šesterki Gritti iz Bergama, so borovci doživeli najbolj pekoč in gladek poraz v zadnjih letih. Moštev, ki se lahko ponašajo, da so premagala Bor s 3:0 je zelo malo, in Gritti je zasluženo postal eno izmed teh. Sicer je treba poudariti, da imajo za tak izid večje »zasluge* naši odbojkarji, kot pa domačini, ki so le spretno izkoristili napake borovcev. Ti so se sicer borili še kar požrtvovalno, vendar jim nič ni šlo od rok. Zadovoljivo je zaigral le napad, medtem ko sta obramba in blok povsem odpovedala. Tudi poškodba Klavdija Veljaka, ki je moral v prvem setu zapustiti igrišče in se je vrnil šele v zadnjem setu, je Boru le v delno opravičilo. Že takrat so namreč domačini krepko vodili, igra »plavih* pa je bila le senca odličnih nastopov iz prejšnjih kol.
Sokol-Breg (ženska odbojkarska B liga): gospe tolče, Pertotova brani)
ob mreži (Kiabjauova
Kot smo že omenili, je Gritti v soboto naletel na silno nerazpoložene Borovce, ki so mu znatno olajšali trud. Zaradi tega pa igralcem iz Bergama ne smemo kratiti zaslug, ki jih imajo za osvojitev o-beh točk. Ekipa je sestavljena iz izkušenih igralcev (nekateri so prej igrali pri Čelani). Ti predvajajo e-nostavno in učinkovito igro, ki sloni predvsem na izredni obrambi. Po tej zmagi se je Gritti povzpel na tretje mesto lestvice z istim številom točk kot SPEM, ki je v soboto spet zgubil. Res škoda torej za Bor, kajti v primeru zmage bi imeli igralci v modrem dresu še dobre možnosti za prvo mesto.
Začetek je bil za »plave* še kar ugoden, saj so povedli z 2:0, to pa je bilo tudi edino vodstvo v vsej tekmi. Domačini so kmalu vzeli igro v svoje roke in so povedli z 8:4. Niti minuta odmora, niti menjava nista aomagali borovcem, da bi zajezili premoč nasprotnika, ki je kar naprej zelo poceni zbiral točke. Pri stanju 11:4 je moral Klavdij Veljak iz igre, to pa je še bolj zmedlo slovenske odbojkarje, tako da je Gritti dospel do 14 točke. Ko je že kazalo, da je set končan, pa je Bor presenetljivo reagiral in začel vztrajno nižati razliko. Nasprotniki so imeli kar sedem set-žog, »plavi* pa so jih znali vsakokrat nevtralizirati. Žal, pa je bilo vse to prepozno in Gritti je (čeprav z veliko težavo) le dosegel petnajsti co.
V	drugem setu je bilo pričakovati, da bodo borovci nadaljevali nekoliko živahneje, saj so lahko spoznali, da domačini niso nepremagljivi. A tega nismo dočakali. Nasprotni igralci so skušali spraviti izid na varno. Povedli so z 10:3, potem pa so nekoliko popustili in Bor (ki se je dobro zavedal, da bi utegnila biti zguba seta odločilnega pomena) se je spet zagrizeno vrgel v borbo. F*ri stanju 10:9 je hilo tako še vse odprto in mislili smo, da bodo »plavi* le o-svojili set. Nekaj zaporednih napak pa je zapečatilo usodo naših odbojkarjev.
Tretji niz je bil za domačine prava formalnost, saj je borovce neuspeh v prejšnjem setu potrl. Z veliko lahkoto so domačini nabrali naskok desetih točk in vse, kar so borovci storili pred zaključnim sodnikovim žvižgom je bilo to, da so poraz spravili na 15:4.
V	soboto bo Bor gostoval v Ver-celliju, kjer se bo pomeril z domačo Olimpio in »plavi* se bodo morali res potruditi, če bodo hoteli osvojiti obe točki.
MIG
Prosti meti: Bor 12:24, Cianocolori 4:12.
V tržaškem derbiju D lige je Bor po napeti in skoraj dramatični i-gri, (čeprav le z dvema točkama prednosti) premagal Cianocolori. Borova zmaga je bila zaslužena, ker so naši košarkarji bili v odločilnih trenutkih, ko sta tudi sodnika zagrešila več napak, mirnejši od nasprotnikov. Zgodilo se je namreč, da so prav izkušeni igralci Cianocolorija (kot Bianco, D'An-geri in drugi) zgubili živce in so si s tem zapečatili usodo. Bor je namreč zaradi petih osebnih napak najprej zgubil Ambrožiča, nato pa še Petra Starca. Vse je kazalo, da bo Cianocolori izkoristil prednost in strl odpor borovcev. «Plavi* pa so pogumno zadržali napade nasprotnikov in so tako zmagali z dvema točkama razlike.
Tekma je bila seveda izredne važnosti za Cianocolori, saj je društvo (za veliko vsoto denarja) najelo več znanih košarkarjev, s For-tunatijem na čelu. Cilj je bil jasen: gotovo napredovanje v višjo ligo. Po nedeljskem spodrsljaju v Castelfrancu je bila za Cianocolori zmaga neobhodno potrebna. Igralci so zato morda v preveliki meri občutili pomembnost srečanja in prav zato je morda kdo od boljših igralcev odpovedal. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da so borovci tokrat igrali dobro in zanesljivo. Predvsem so zadovoljili v napadu, saj so bili dokaj točni pri metu na koš tudi od daleč. Zlasti pa menimo, da je Bor zmagal zato, ker je znal do zadnjega ohraniti mirne živce. Razveseljivo dejstvo nedeljske tekme je bil dober nastop Martina in Rajmunda Kralja, ki sta odlično zamenjala standardne igralce. Na splošno pa so vsi borovci igrali dobro in so tako popravili slab vtis, ki so ga zapustili v tekmi z ekipo Lido Benetke.
b. 1.
UNIVERZIADA
Japonska olimpijska delegacija re bo v kratkem odpravila v Grčijo, kjer bo prevzela olimpijski ogenj, da bi ga prenesla na Japonsko. Kot je znano bodo prihodnje zimske olimpijske igre na Japonskem, v Saipporu, kjer bo ves čas tekmovanj, enako kot na letnih igrah, gorel olimpijski plamen.
IZIDI TEKEM MLADINSKIH MOŠTEV
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Bor — SABA 74:64
PRVENSTVO »POMLAD*
Arte GO — Polet 66:36 MLADINCI Bor — Servolana 41:37
NA DRŽAVNEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU
V Rimu polno prgišče kolajn za B. Košuto in S. Miličevo
katerega sta se udeležila tudi slovenska tekmovalca Boris Košuta in Sonja Miličeva. Oba naša predstavnika sta dosegla izreden uspeh, saj sta bila vedno med najboljšimi.
Najvažnejši je vsekakor rezultat Miličeve, ki je prvič zmagala v mladinski konkurenci. Ta zmaga pa ni zgolj prestižnega pomena, ampak predstavlja za mlado zgoniško igralko res velik dosežek, saj se je po večkratni zmagi nad Fran-cesco Marcone prerinila nekoliko više, to je že na četrto mesto lestvice najboljših italijanskih i-gradk.
Vendar pa to ni bil edini uspeh Miličeve. V mešanih dvojicah se je skupno z Bosijem uvrstila na drugo mesto; v finalu sta morala kloniti manj kotirani dvojici Triulzi-Giove. V ženskih dvojicah je Miličeva z F. Marconejevo osvojila prav tako drugo mesto za nepričakovano močno dvojico De Mitri-Piccmi, ki je letos doživela že več izrednih uspehov. V polfinalu pa sta Miličeva in Marconijeva premagali morda najmočnejšo italijansko dvojico Vigotti - M. Marcone, to je drugo in tretjo italijansko igralko.
Med posameznicami pa je zopet zmagala SantifaUerjeva. Miličeva pa je morala kloniti slabši Piccini-jevi in se zadovoljiti s petim mestom.
Izidi:
MLADINKE — FINALE
Milič (1/5) - Marcone F. (1/4) 2:0 (10, 19)
ČLANICE — ČETRTFINALE
Piccini - Milič 3:0 (14, 20, 14) ŽENSKE DVOJICE — FINALE De Mitri, Piccini - Marcone F., Milič 3:2 (12, 20, -11, -17, 18) MEŠANE DVOJICE — FINALE Triulzi, Giove - Milič, Bosi 3:2 (17, -6, -14, 14, 13)
Turnir je bil uspešen tudi za Borisa Košuto, ki je prav tako štirikrat nastopil. Med drugokategor-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitifiii
V soboto in nedeljo je bil v Ri-1 niki je tokrat v izredno močni kon-mu državni namiznoteniški turnir, I kurenci osvojil tretje mesto; v pol-
V KOŠARKARSKI LIGI ZA MLADINKE
Jufri stopi na igrišče tudi openski Polet
Jutri se bo začelo košarkarsko prvenstvo mladink, v katerem bo nastopala tudi slovenska peterka Poleta. Poleg poJetovk bodo nastopile še sledeče ekipe: Pallacane-stro Calza Bloch, Pallacanestro In-terclub iz Milj, Italcantieri iz Tržiča, Julia iz Trsta, Pallacanestro SABA.
Poletovke bodo v prvem kolu nastopile jutri proti Interclubu. Tekma bo v Miljah ob 11. uri.
SPORED A SKUPINE
1.	kolo (8. 12.)
Interclub — Polet
Calza Bloch — SABA
Julia — ItalcantieM
2.	kolo (12. 12.)
Polet — Calza Bloch (11.00, Opčine)
SABA — Julia
Italcantieri — Interclub
3.	kolo (19. 12.)
Interclub — Calza Bloch
Julia — Polet (12.30, Ul. della Valle)
OBVESTILO
SPDT obvešča tečajnike 3. razreda smučarske šole in tekmovalce mladince, da bosta prva treninga na PLASTIČNEM SMUČIŠČU v Nabrežini danes, 7. decembra in v torek, 14. decembra od 14.30 do 16.30. Zbirališče tečajnikov v Nabrežini pri avtobusni postaji, najkasneje ob 14. uri.
Kasnejši razpored bo objavljen pravočasno.

° m
**
JtSBti
-
f tv/J
/ 5
V petek je SPDT priredilo v Gregorčičevi dvoraoi v Trstu srečanje s slikarjem in alpinistom Jožetom Cesarjem. Danes pa bo v Kulturnem domu v Trstu otvoritev Cesarjeve slikarske razstave z gorsko tematiko
finalu je namreč zgubil s sebi enakovrednim Rainerijem. V članski konkurenci je tokrat ponovno (že četrtič v letošnji sezoni) premagal Peterlinija, ki je sicer boljši igralec, vendar nima še toliko izkušenj kot Boris. Izreden uspeh je Košuta dosegel tudi v dvojicah, saj je skupno s precej poprečnim Tržačanom Crechicijem dosegel odlično drugo mesto. Tretje mesto pa je zasedel v članskih dvojicah z Bosijem. Tudii zanj je bil torej ta turnir nadvse uspešen.
Izidi:
2. KATEGORIJA - POLFINALE
Rainer! (n/0-4) - Košuta (n/0-2) 2:0 (15, 17)
ČLANI — ČETRTFINALE
Malesci (1/2) - Košuta	3:0
(15, 12, 19)
DVOJICE 2. KAT. - FINALE
Bisi, Franchini - Košuta, Crechici 3:1 (21, 13, -14, 21)
ČLANSKE DVOJICE — POLF. Macerata, Malesci - Košuta, Bosi 3:2 (-9, 18, 16, -6, 17)
S. J.

Jugoslovan Matejič osvojil pokal «Primo Carnera»
TRBIŽ, 6. — Jugoslovanski boksar Matejič je osvojil pokal Primo Carnera, tekmovanje za amaterske boksarje težke kategorije, ki ga vsako leto prireja Treviso Ring — La Fiduoiaria.
Matejič, ki je v finalnem srečanju premagal Italijana Bettija v treh "krogih, je prvi tuj boksar, ki je osvojil pokal.
Branko Lakovič je bil v ne^c3j? najboljši Borov strelec (22 toc
OBČNI ZBOR BREGa
Športno društvo	bo
6. redni občni zbor članov.
v petek, 10. decembra 1 ob društvenem sedežu v Boljun ^ v 20. uri v prvem in j* 'L*-, drugem sklicanju s sledečim nim redom:	. za.
1.	izvolitev predsednika ■* pisnikarja občnega zbor
2.	poročilo predsednika
3.	poročilo tajnika
4.	poročilo blagajnika
5.	poročilo gospodarja	^
6.	poročilo predsednika °a
nega odbora	Snflrt-
7.	odobritev obračuna za V"
no leto 1970/71	,,.or(-
8.	odobritev nroračuna za sp no leto 1971/72
9.	diskusija 10. razno.
Italcantieri — SABA
4.	kolo (6. 1. 72)
SABA — Polet (8.30 - Greta) Julia — Interclub Calzfc Bloch — Italcantieri
5.	kolo (9. 1. 72)
Interclub — SABA Calza Bloch — Julia Polet — Italcantieri (11.00 Opčirle)
b. 1.
Polet — Radiči Arte: Guštin je odvzel žogo nasprotnik0
			
Jr ImI

rSSSSSfSfSS//
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Jazz; 19.10 Pesniška svet Srečka Kosovela; 19.30 Nekoč je bilo; 19.40 Baskovske pesmi in plesi; 20.00 Šport; 20.35 Janaček; Iz mrtvega doma, 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Oglej in Istra; 16.10 Glasba deželnih avtorjev; 16.25 »Moj Kras*.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.3-0, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročala; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.15 Glasbena galerija; 8.45 Radio za vas;
9.15	Mali juke box; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.45 Glasba in popevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu;
14.15	Zbor »Penne nere* iz Ao ste; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.15 Parada orkestrov; 17.30 Svet plošče; 18.00 Operni odlomki; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.35 Glasba za lahko noč;
23.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, > 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.1» Jutranja glasba; 8.30 Popevke;
9.15	Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Italijanske balade; 14.00 Veselo popoldne:
16.00	Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Orkestri; 19.00 Plošče; 19.30 TV glasba; 20.20 G. Verdi1; Moč usode.
TOREK, 7. DECEMBRA 1971
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Sergio Endrigo in Barh-a Streisand; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska priredba: 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Aito gradimen-tc»; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Nove italijanske popevke; 15.40 Kulturna oddaja; 16.05 Popoldanski glasbeni spored; 18.45 Plošče; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 »Super-campionissimo*; 21.00 Spored s Li-lian Terry; 21.20 Ping pong; 22.00 Brez naslova; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Italijanska sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12 20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Plošče; 15.30 Simfonični koncert; 18.45 Mladinski kriminal v Italiji; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 21.30 XXXIV. festival sodobne glasbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Mannheimska šola; 10.10 Tartinijeva glasba; 10.20 Arhiv plošč; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji m današnji izvajalci; 13.30 Opera: Hugonoti; 14.20 Schubert:
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	10.00,	11.00,
13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenske narodne pojeta D. Filipič in G. Ložar; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Slovenski samospevi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba ;	13.30 Priporočajo vam...;
14.10 Glasbena tribuna mladih;
14.30	Z ansamblom Silva Štin-gla; 14.40 »Na poti s kitaro*;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.40
A PU'
Recital mezzosopranistke "-.p i
sarjeve; 16.00 «Vrtiljak*; * j^jO orkestrom Peter Walden:	t;
Popoldanski simfonični 6° , g 45
18.15	V torek nasvidenje.- n0j, Družba in čas; 19.00 Lank ,(r otroci!; 20.00 Prodajalna ^ dij; 20.30 DUrrenmatt: Stran t in narodni junak; 21 -34
lahke glasbe; 22.15 Večer .u. Mendelssohna in Roberta ^j; manna; 23.05 O. Šole:	uav-
23.15	- Jugoslovanski pevci ne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA^
12.30	Kulturna oddaja; 13’ J4.0C
njeniki neba; 13.30 Dnevnik-, z„ Tečaj francoščine: 17-00 ^ ^31) najmlajše: Na dnu morJa’ ve Dnevnik: 17.45 TV za	tfa-
soljo; 18.15 Risanke, lis; oi' božna oddaja; 19.15 Kultu JO.-!® da ja; 19.45 Šport in kronike.	^
Dnevnik; 21.00 Kot vihar. ^00 tivka; 22.00 Enrico Carus -Dnevnik.
II KANAL ppgv
18.30	Odprta šola; 2l-W ^.lO
nik; 21.15 Človek in °*40,	‘P®”
TV p-iredba: Vse drugo k^ dolari*.
JUG. TELEVIZIJA ^
9.35 TV v šoli: TV vrtec- j040 ratura, Plitvice in Paklen>c ' e i«. Ruščina; 11.00 Osnove sP‘°S Izobrazbe : Moje knjige:	W
vrtec; 16.10 Angleščina; 1 j del; tak: Snežna kraljica "nh70T($' 17.55 Risanka; 18.20 Tbc 18.35 Srečanje v stvid*u ■ v,iatrije! Tremeloes; 19.05 lz Ps ^eS' Duševno bolni nekdaj in 19.25 Sodobno gospodarstvo-keting — I. del; 20.00	_ aiiie
nik: 20.35 Razkošje v tra, riški film: 22.35 Likovntjj,. no: Ive Šubic; 22.50 1°	-p/
KOPRSKA BARVNA. 20.00 Otroški kotiček: d« tarec o Švici; 20.15 Dn<‘v ' gl-l TV film: Riba na suhe" -Jesen na istrskem nabr