COLOVEVE iliFOSfilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVIII._JUNIJ 1989 ‘ 26 5 $ 60 §1.6(197) Investicijska dejavnost od januarja do maja 1989 LOKACIJA PRESKA Ekološka sanacija lokacije Preska V februarju je bil izdelan sanacijski program, po katerem so v letošnjem letu predvidena naslednja vlaganji: — Ločitev kanalizacije na tri ločene sisteme a) fekalno-sanitarna voda bo speljana v kolektor Medvode-Brod, b) strešna meteorna voda bo speljana direktno v potok Prešnica, c) dvoriščna meteorna voda ter pralna voda pa bo speljana po obstoječi kanalizaciji v čistilno napravo, po čiščenju pa v kolektor ali Soro, odvisno od doseženih parametrov. — Postavitev regalnega skladišča sodov, ki bo nadomestilo sedanje odprte platoje, s čimer bo preprečeno onesnaževanje podtalnice. Vskla-diščiti bo možno 5.300 sodov v višino pet etaž. Poslovanje v skladišču bo s pomočjo regalnega viličarja Primat. Pod regali bodo lovilne jame zaprtega tipa. — Postavitev reciklažnega bazena, ki bo služil kot rezervat požarne vode in hladilni bazen za hlajenje peščenih mlinov. Gradbeno dovoljenje za navedene objekte bo predvidoma pridobljeno koncem junija, tako da bi v začetku ju- nadaljevanje na 2. strani Investicijska dejavnost od januarja do maja 1989 nadaljevanje s 1. strani lija lahko sklenili pogodbe z izvajalci. Začetek del je predviden še v letošnjem letu. Zaradi nujnosti ukrepanja smo s sanacijo kanalizacije že pričeli. Glavni vodi so zgrajeni, v teku je izvajanje stranskih vodov in priključkov. Podaljšanje skladišča gotovih izdelkov V izgradnji je podaljšek skladišča gotovih izdelkov za 25 m, v katerem bo možno skladiščiti 400 dodatnih palet izdelkov. Skladišče bo predvidoma kon-čanu v juniju. Prostor bo namenjen skladiščenju izdelkov, ki se trenutno še skladiščijo na lokaciji Medvode (vojaški program, ni-tro program), tako da bo na stari lokaciji ostalo le skladiščenje tistih izdelkov, ki se tam proizvajajo. V fazi dogovarjanja je tudi izdelava nadstreška med mešalnico — finalizaci-jo in skladiščem, ker je po novem predvideno prevzemanje izdelkov na tem mestu, izdajanje pa pri obstoječem nadstrešku. Skladiščenje AFK in AMK v talini Dela so bila dokončana v lastni režiji (kljub sklenjeni pogodbi) v februarju, nato so se vršili preizkusi s poskusnim medijem, na osnovi katerih so se odpravljale ugotovljene pomanjkljivosti. Talino AMK smo prvič uskladiščili konec maja, prvo poskusno doziranje pa je bilo izvršeno 1. 6. 1989. Zagon skladišča taline AFK bo predvidoma po remontu v sintezi. Na občini smo zaprosili za tehnični pregled objekta. Diesel električni agregat Agregat je namenjen dobavi električne energije najvažnejšim potrošnikom v primeru izpada omrežne napetosti. V maju je bil usposobljen in preizkušen. Rekonstrukcija mešalnice V maju smo pridobili uporabno dovoljenje za rekonstruirano mešalnico in šaržirnico. Pnevmatski transport še vedno ni v uporabi zaradi težav pri doziranju Ti02. Težave so tudi pri doziranju tega medija iz dnevnih silosev v rezervoarje. Še nadalje iščemo ustrezno rešitev. Zamenjava reaktorjev 4 in 5 v sintezi V februarju je bila sklenjena pogodba za dobavo dveh novih reaktorjev. Projekti so izdelani, montaža je predvidena v septembru tega leta. Predvideni rok je zaenkrat realen. Ureditev pisarniških prostorov za vodstvo proizvodnje in TPP Po preselitvi garderob v novozgrajene prostore smo pričeli z adaptacijo upravnih prostorov v prvem nadstropju. Dela bodo predvidoma končana v juliju. V novih prostorih bodo pridobljeni dodatni prostori za vodstvo.proizvodnje, tehnološko pripravo proizvodnje in oddelek tehnične kontrole. Tankoslojni uparjalnik Dela so končana, opravljeni so bili poskusi, ki pa še ne dajejo popolnoma zadovoljivih rezultatov. V teku so izboljšave uparjalnika. Sežigna naprava za reakcijsko vodo Po požaru na sežigni napravi je bila obnovljena in se že ponovno pušča v pogon. Destilacijska naprava za destilacijo reakcijske vode Zaradi požara daljši čas ni obratovala, v teku pa je preizkus destilacije po-liesterske vode. Preureditev dvigala v skladišču embalaže Zaradi zahteve inšpektorja smo morali prvotno dvigalo Kovinske Bled preurediti tako, da smo namesto dvigalne naprave Veda montirali dvižno mizo “Olge Meglič". Miza je montirana, čakamo na tehnični pregled. Dvigalo v sintezi Kupljeno in montirano je bilo Stahl-ovo pomožno dvigalo za potrebe sinteze. Pranje procesnih posod V izdelavi je stroj za pranje procesnih posod. Naprava za pranje kontejnerjev bo dobavljena v kratkem. Pralnica embalaže Izdelani so projekti za pralnico, ki bi bila locirana nasproti nadzemnih cistern za topila. Ko bo potrjen zazidalni načrt te lokacije, bomo pristopili k pridobivanju lokacijske dokumentacije. Nadzidava laboratorijev Izdelani so projekti, gradnja pa bo mogoča zaradi pomanjkanja finančnih sredstev šele kasneje. Obnovitev kurilnice obrata oljno-smolnih lakov po požaru Obnova je končana in proizvodnja lahko nemoteno obratuje. Uvedba niansirnih past (UNI sistem) v proizvodnjo premazov V izdelavi je predinvesticijska študija za navedeno investicijo. Predvidoma bo izdelana v juliju. Izvedba kompenzacije električne energije Izvedena je bila kompenzacija, ki bo zmanjšala količino jalove energije po zahtevi elektrodistributerja. LOKACIJA RAKOVNIK Obnova proizvodnih prostorov zaradi požara Prostor je obnovljen, montaža opreme je zaključena, poskusni zagon je bil uspešno opravljen v začetku junija. Zaprtje dela nadstreška za potrebe proizvodnje V izdelavi so projekti za zaprtje približno polovice nadstreška v smeri proti JZ za potrebe proizvodnje in skladiščenja. Sanacija cistern Po zahtevah inšpekcijskih služb je potrebno zagotoviti ustrezen način kontroliranja cistern, da bi preprečili onesnaženje podtalnice. Sklenjena je pogodba z OZAS-om Zagreb za dobavo ustreznih merilcev nivoja. Izvedba kompenzacije električne energije Nabavljena je oprema za izvedbo kompenzacije, sama izvedba bo v juliju. LOKACIJA MEDVODE Ureditev sanitarij v upravni zgradbi V prvem kvartalu so bile urejene sanitarije v vseh treh nadstropjih upravne zgradbe. Nabava pisarniške opreme za komercialo V komerciali je bila dokompletirana pisarniška oprema za tiste oddelke, ki niso bili obnovljeni v lanskem letu. Izgradnja kuhinje in jedilnice V izdelavi so projekti za preselitev kuhinje in jedilnice iz obstoječih lokacij v pritličje skladišča gotovih izdelkov. Rušenje stare sinteze V juniju bo porušena stara sinteza, ki je že dalj časa nefunkcionalna. Da bi bilo možno rušenje, smo morali zgraditi ustrezne prostore za skladiščenje vzorcev in peskamo. Pilotna lakirnica Izdelani so projekti za postavitev pilotne lakirnice za potrebe razvoja. V ta namen je predviden prostor, v katerem je trenutno mizarska delavnica in pralnica sodov. Zunanja ureditev lokacije V izdelavi so projekti zunanje ureditve lokacije Medvode, ki obsegajo dokončanje sanacije fasad, tovarniške ograje in hortikulturno ureditev. LOKACIJA SEŠKOV A Adaptacija trgovine Izdelani so projekti adaptacije trgovine, po katerih je predvidena preselitev sedanjega skladišča v stanovanje na zahodni strani ter razširitev trgovine v prostore sedanjega skladišča. Predvidena je tudi postavitev mešalnega pulta za niansiranje po naročilu ter prostora za svetovanje kupcem. Adaptacija podstrešja V fazi primopredaje sta podstrešna stanovanja v objektu, kjer je trgovina. Preselitev stranke iz pritličja v eno od teh stanovanj je pogoj za adaptacijo trgovine. Zunanja ureditev okolice trgovine V izdelavi so projekti za sanacijo fasad in hortikutlurno ureditev lokacije. PREDSTAVNIŠTVA Predstavništvo Beograd Izvršena je bila adaptacija predstavništva. Predstavništvo Sarajevo Izvršena je bila adaptacija predstavništva. P.N. Colpoly smole — komercialno srečanje v Kranjski gori 8. junija smo se zbrali s predelovalci poliesterskih smol iz cele Jugoslavije na komercialnem srečanju v Kranjski gori. Pred tremi leti je bilo podobno srečanje na Brdu in smo menili, da je treba poslovne odnose utrditi na ponovnem srečanju, kajti ne moremo mimo dejstva, da obstaja na trgu močna konkurenca, iz tega pa sledi, da mora biti naša ponudba še kvalitetnejša in da se moramo h kupcem obračati z večjo pozornostjo. Na srečanju so predstavniki razvoja kupcem predstavili novosti proizvodnega programa poliesterskih smol, na video filmu pa so si ogledali način dela s poliesterskimi smolami — gelcoati in topcoati. Na dodatna vprašanja so kupci imeli možnost dobiti odgovor za tako imenovano okroglo mizo tako s tehničnega kot komercialnega vidika. Odziv na srečanje je bil dokaj dober, saj se ga je udeležilo enainsedemdeset udeležencev iz šestintridesetih podjetij, od tega petnajst podjetij iz Slovenije in enaindvajset iz ostalih republik. Naš namen je bil tudi pridobiti čim-več informacij in predlogov s strani kupcev, saj nam tržne razmere narekujejo, da poiščemo skupne poti za možnost plasiranja naših proizvodov. Po zaključku uradnega dela srečanja pa smo poskrbeli še za boljše razpoloženje kupcev. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, toda to nas ni odvrnilo od našega začrtanega programa. Organizirali smo izlet v Trbiž in Planico, za to so bili navdušeni predvsem kupci iz sosednjih republik. Po povratku pa je bila v cilju boljšega spoznavanja, organizirana še skupna večerja. Kolektivno nezgodno zavarovanje Kljub temu, da se je o tej temi v Co-lorjevih informacijah že pisalo, bi bilo glede na aktualnost dobro še enkrat opozoriti na osnovne elemente kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Vsi, ki smo zaposleni v Colorju, smo kolektivno nezgodno zavarovani. Kaj to praktično pomeni? V primeru, da se nam zgodi kakršnakoli nezgoda, ki ima za posledico telesno poškodbo in zaradi nje odsotnost z dela in sicer ne glede na to, kje je poškodba nastala: na delu ali izven dela, imamo pravico zahtevati odškodnino. Za vsak dan, ki smo ga preživeli v bolniškem staležu, znaša odškodnina 10.098 din. Zavarovalnica nam bo povrnila tudi stroške participacije za zdravljenje na osnovi predloženih računov oz. potrdil o vplačilu participacije do višine 500.000 din. V primeru invalidnosti znaša odškodnina do 20,196.078 din, v primeru smrti zaradi bolezni 2,000.000 din, v primeru smrti zaradi nezgode pa 10,098.039 din. Kako odškodnino uveljavljamo? Najbolje bo, da se takoj po končanem bolniškem staležu, ali, če ta traja dlje časa po preteku 200 dni od nezgode oglasite v pravni službi. S seboj prinesite dokument, ki bo izkazoval potek zdrav- ljenja in vam ga bo izdala zdravstvena institucija ali zdravnik, ki vas je zdravil, točne podatke o tem, od kdaj do kdaj je trajal bolniški stalež in potrdilo o plačani participaciji, če nameravate uveljavljati odškodnino za stroške zdravljenja. V pravni službi bomo uredili vse potrebno in čez nekaj dni vam bo Zavarovalna skupnost Triglav poslala odškodnino na vaš domači naslov. S prijavo pa raje nikar ne odlašajte. Saj veste — inflacija! Poleg tega pa vam pravica do odškodninea ugasne po preteku treh let od dneva nezgode. M.G. * * * Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob boleči izgubi našega DOMNA sočustvovali z nami in darovali za bolne otroke. Družina Ogris-Knific Kratke novice NOVOIZVOLJENI DELEGATI Volitve v samoupravne organe SOZD “Kemija" so bile izvedene 30. 5. 1989. V delavski svet SOZD “Kemija" so za mandatno obdobje 1989/91 izvoljeni: BARLE Nataša GORTNAR Jože TALER Jože V odbor samoupravne delavske kontrole pa SO VDAT Ignac. Delavski svet “Colorja" je imenoval v izvršne organe SOZD “Kemija" naslednje predstavnike: — v odbor za razvoj, planiranje in investicije: KOŽELJ Vid, namestnik KAMIN Franci, — v odbor za komercialno poslovanje: AHAC Anton, namestnik LEŠNIK Jolanda, — v odbor za finance:: PANIKO Zoran, namestnik MEKIŠ Vlasta, — v odbor za poslovno informatiko: BURGAR Ciril, namestnik LOZAR Žare, — v odbor za splošne zadeve: PROJ Janko, namestnik BURGAR Marinka, — v odbor za obveščanje: GAUŠ Tatjana, — v komisijo za nagrade in priznanja: SAVOVIČ Momir, — v komisijo za planiranje: IZLAKAR Alojz, — v komisijo za razvoj in investicije: LAZAR Miroslav. KEmuq POČITNIŠKE KAPACITETE — LETOVANJE V BOHINJU Odbor za družbeni standard je sprejel sklep, da zaradi nezasedenosti počitniško prikolico iz Čateških toplic namesti v avtokamp “Zlatorog" Bohinj. Vabilo delavcem, ki se navdušujejo nad Bohinjskim jezerom in njegovo lepo okolico, da se čimprej oglasijo v ka-drovsko-splošnem sektorju. Izvršljivi sklepi disciplinske komisije Rafko BANJAC, na delih in nalogah — pomočnik izdelovalca smol, je odgovoren, da se dne 11. 1. 1989 ni držal navodil in je iz hude malomarnosti pri šarži-ranju v R6 uporabil surovine, ki v ta reaktor niso sodile. S tem je povzročil zastoj in ponovno šaržiranje v reaktor 6. Poleg tega je odgovoren še za samovoljno uporabo elektroviličarja dne 8. 3. 1989 in se kot neusposobljen prevažal ter pri vzvratni vožnji zadel avtocisterno avstrijskega prevoznika tako močno, da jo je poškodoval in povzročil veliko materialno škodo. Z navedenimi dejanji je storil tako hude kršitve delovne obveznosti po L, 78. in 84. točki 42. člena pravilnika, da mu je z dokončnim sklepom izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Stojan KONJAR, na delih in nalogah — pomočnik izdelovalca smol, je odgovoren , da se dne 11.1. 1989 ni držal navodil pri prečrpavanju dipropilenglikola v reaktor 6 in iz hude malomarnosti s sodelavcem uporabil še surovine, ki so bile pripravljene za reaktor 5. Zaradi tega se je moralo šaržiranje v reaktor 6 ponoviti, nastala mešanica pa je bila prečrpana v kontejnerje. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 42. člena z ogrožanjem materialnih dobrin večje vrednosti in mu je izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 5% OD za mesec januar 1989. Bajro BULJOBAŠIČ, na delih in nalogah pomoč pri izdelovanju oljnosmol-nih lakov, je odgovoren, da je dne 31. januarja 1989 neopravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev po 5. točki 42. člena pravilnika, za kar mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Zvonko ROŽNIK, na delih in nalogah skladiščni delavec in bil že v postopku, je odgovoren, da je v decembru 1988, januarju in februarju 1989 ponovno večkrat zamujal oz. odhajal predčasno z dela. S tem je storil hujšo kršitev po 14. točki 42. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Branimir MANOJLOVIČ, na delih in nalogah polnilec v obratu II. je odgovoren , da je dne 11. in 13. marca 1989 neopravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 5 točki 42. člena pravlnika, za kar mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Marjan RAK, na delih in nalogah di-spergator II., je odgovoren, da je dne 15. in 16. februarja 1989 neopravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 5. točki 42. člena pravilni.a Za navedeno mu je izrčen ukrep JAVNI OPOMIN. Aleš CERAR, na delih in nalogah pomočnik izdelovalca smol, je odgovoren, daje dne 8. februarja 1989 neopravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 5. točki 42. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Rudi RETELJ, na delih in nalogah manipulant topil, je odgovoren, da je dne 15. 3. 1989 pri pretakanju lak lanenega olja iz železniške v zemeljsko cisterno priključil cevi na napačen vod in je tako steklo cca. 11.000 kg navedene surovine v napačen rezervoar in se zmešalo s kurilnim oljem. S tem je storil hujšo kršitev po 1. točki 42. člena pravilnika in ker je nastala večja materialna škoda mu je izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 10% OD za mesec marec 1989. Janez SEDEJ, na delih in nalogah voznik tovornjaka, je odgovoren, da je dne 18.3. 1989 odprl vagon s pošiljko novih pločevinastih sodov za COLOR, odsvojil 15 sodov po 210 1, jih naložil na službeni tovornjak in jih brez vednosti oz. dovoljenja odpeljal mimo vratarja iz organizacije. Odsvojene sode je med potjo napolnil s kurilnim oljem in jih vskladiščil na svojem domu. S tem je storil tako hude kršitve delovne obveznosti, da mu je izrečen ukrep PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA. Delovno razmerje mu je prenehalo z dokončnim sklepom delavskega sveta. Izvršljiv je postal tudi sklep, s katerim je bil delavec v postopku oproščen očitane kršitve delovne obveznosti, ker mu krivdno ravnanje ni bilo dokazano. Lep uspeh tekačev Celoletna aktivnost naših tekačev je spet obrodila sadove. Na teku v Straho-vici, ki ga prirejajo naši znanci, člani smučarskega društva, v počastitev krajevnega praznika. Le-ta po tradiciji temelji na pomembnem dogodku naše bojevite revolucije, ki pa kot kaže še vedno ni v celoti raziskana oz. se “uradne" verzije preživelih nekolikanj preveč razlikujejo . No, to tekačev ne moti in kljub krizi nagospodarsko-ekonomsko etnično duhovnem področju pridno nabirajo kilometre. Na teku, ki se začne v Selu in vodi preko vrha Rašice po pobočjih spet nazaj v dolžini enajst kilometrov, se uvrstitev šteje tudi ekipno. Pokal, ki nosi ime rašiškega odreda je prehoden že od leta 1982. Najuspešnejša doslej je bila domača ekipa, ki je pokal osvojila že petkrat. Naši ekipi pa je letos uspelo osvojiti to lovoriko drugič. Za uspeh so zaslužni vsi člani tekaške sekcije od Pavleta do Marjana in Aste ter Majde pri nežnem spolu. F.E. OBISK NOVINARJEV 8. junija 1989 nas je obiskala skupina 25 novinarjev, ki v jugoslovanskih sredstvih javnega obveščanja pokrivajo sindikat. Skupino je vodil Dušan Protič iz informativne službe ZSJ. V Sloveniji so bili novinarji 4 dni. V teh dneh so opravili razgovor z vodstvom sindikata in sodelavci, člani predsedstva, Markom Bulcem in sodelavci. Nadalje jih je pot vodila preko delovnih organizacij SOZD “Emona", OS ZSS Domžale, DO “Konus" Slovenske konjiče, “Unior" Zreče. Zadnji dan jim je bila predstavljena naša delovna organizacija (ogled proizvodnje in razgovor o prenovi sindikata). Jugoslovanski novinarji so se tako lahko prepričali sami, kako živi in dela delavec v Sloveniji. Ob zaključku pa je bila izrečena misel: “Za dobrega delavca se bo vedno našlo delo". M.B. Razstava del Branka Šinkovca V ponedeljek, 24. aprila, smo se v precejšnjem številu zbrali na otvoritvi razstave našega sodelavca Branka Šinkovca. Uvodoma sta s prijetnim nastopom presenetila flavtistka Jelena Kobi in recitator Frane Erman, besedo pa je povzel mag. Marijan Tršar, ki je zbranim ljubiteljem umetnosti povedal: »Želja, da bi svet, ki ga gledamo in živimo, izrazili v obliki in barvi, je bržčas ljudem prirojena — težko bi našli nekoga, ki si tega ne bi zaželel vsaj enkrat v svojem življenju. Vsekakor pa je manj takih, ki jim to uspe in jim gre od rok, takih, ki imajo kot ponavadi rečemo, roko za to. In to ne glede na to, ali se odločijo za profesionalno pot šolanega, akademskega slikarja ali pa te svoje želje izživljajo v amaterski, ljubiteljski zagnanosti. No, danes že dobro vemo, da pri slikanju katerekoli vrste ni roka tisto, kar je neobhodno za nastajanje dobrih podob — saj poznamo celo invalide, ki slikajo z nogo — ne, dosti bolj odločilno je imenovanje, podoživljanje in temu sledeče poustvarjanje gledanih motivov. Zakaj, ni ga človeka pod soncem, ki bi zmogel naravne podobe posneti natanko tako, kot mu jih ponuja narava. Vselej mu že njegovo podoživljanje videnega filtrira naravni videz stvari, jih precedi, izpusti za njegovo doživetje manj pomembne, poudari, uveliča tiste, ki so napravile nanj posebno močan vtis. In vsa sreča, da je tako, da slika ni in ne more biti zgolj fotografski aparat, ampak ob vsem opazovanju motivov nenehno z očmi obr-nje-nimi navznoter, prisluškujoč svojim duševnim impulsom in odzivom na gledano, doživeto lepoto. Glede tega ni bistvenih razlik med akademskim in ljubiteljskim slikarjem, obema se postavlja imperativ, da čim bolj natanko izrazita — ne morebiti videz predmetov, ki jih slikata, marveč sebi lastno doživetje ob njih. Razlike so kajpada v tem, da je šolan slikar šel skozi mentorsko učenje zakonitosti in izkušenj likovnega dojemanja in poustvarjanja, kakor so se nabrale v dolgih letih znanj in vedenj mnogih generacij. Amaterski slikar pa, v kolikor si ne najde prijateljske pomoči pri znanih slikarjih ali v likovnih tečajih, je prepuščen sebi in lastnemu iskanju in odkrivanju pravil, ki vladajo v kraljestvu oblike in barv. Gotovo je to bolj zamuden, bolj trudapoln, bolj garaški raziskovalni napor, toda prav iskanje z lastnih, ne pa šolskih startnih položajev pripelje včasih najbolj vnete in najbolj nadarjene do občudovanja vrednih rezultatov, dostikrat celo presenetljivih zavoljo navezanosti na že kanalizirane postopke šolskega študija. Tega se dobro zaveda današnja umetnostna teorija in kritika, ki na amatersko dejavnost ne gleda več zviška, kot na nekaj nevrednega, nesmiselnega, marveč terja od nje le bistveno, to, kar je predpogoj za umetniško delo: izraziti se adekvatno sebi in svojemu času — pa potlej odpade vsaka delitev na manj ali vredno likovno udej-stovanje: ostane le neogibna iskrena človeška izpovednost. Danes gledamo po stenah slike amaterskega slikarja inž. Branka Šinkovca. Presenetljivo intimen je ta njegov svet, kakor ga je razgrnil pred nami: to je vrsta predmetnih tihožitij, tistih vsakdanjih naključnih steklenic, krožnikov in čajnikov, ki se nekako same od sebe spravijo v očarljivo kompozicijo na horizontalnih ravninah miz po sobah in kuhinjah. Zelo zadržan je slikarjev odziv na te pisane predmete, skoraj vedno jih tiša, miri v barvi, poenostavlja in posplošuje v razgibanih oblikah. Šin-kovčev svet ni svet pompoznega barvnega kričanja ali vehementnih zamahov čopiča, preudarno studiozen je, podobe predmetov se loteva nekako racionalno natančno, raziskovaje njihovo bistveno lokalno barvitost in njihovo bistveno, predmet označujočo oblikovitost. Ostaja, kot pravimo, tonski, se pravi rajši lovi svetlobnosti in senčnosti, ne poganja se torej za čisto barvitost kolorističnih presežnikov. Zato pa je za Šinkovca pomenila selitev v naravo, kjer se vse barvne in tonske kontrastnosti spopadajo v fortissi-mih, močan preokret, ki mu je moral podrediti svoja slikarska sredstva. Ne le, da je akril zamenjal z oljnim slikarstvom ali akvarelom, moral je predvsem razširiti in posvetliti svojo paleto, ki se ja zdajci znašla v spopadu z žarečimi zelenili, modrinami, rumenili in rdečinami. Z nekako plaho pobožnostjo je začel vstopati v te prelestne nove prostore in z vztrajnim delom luščiti iz njih tiste prvine, ki so bistveno oblikovale njegovo doživetje ter potlej svoje posebne poglede ponudil v užitek tudi gledalcem. Ta njegov »posebni svet“ ni poseben le zavoljo prizvoka opisane študijske zavzetosti, marveč nič manj s posebnim pridahom nekakšne otroško iskrene dojemljivosti vsega gledanega, pa naj bo to majolika, hruška, hiša ali oblak na nebu. Prav v tej, rekel bi, »sveti preprostosti" in neobteženosti se mi zdi, da tiči izrazno jedro njegovih kompozicij, pa naj so to opisana tihožitja v čisti akrilni tehniki, pejsaži v oljni ali pa lahkotno fluidni krajinski motivi v akvarelu. Dovolite mi, dragi prijatelji umetnosti, da zaželim slikarju še obilo uspehov v prihodnjem zavzetem ustvarjalnem delu in da mu za ponujeni užitek te razstave izrečem našo skupno zahvalo!" Fotoutrinek nekega slovesa Slovo: trpko, kot je to običajno Krivec: Krono Muha, top specialist za pene in podplate Odhod: smer gnili kapitalizem (NL) Razlog: nerazviden iz priloženega gradiva Razpoloženje: odlično (razen big-banda), takih slovesov si še želimo Nagradna križanka ^8 VBftNOSjM 3HAHKA TISKOVINE VELJKA OS AHEUlfkA I6&ALKA EVANS «1064, W«4-. AVT. 03N. KQANJ R*TU. 3kA MA3HNT TLAN- Ajgh^UA 66.3*1 D.T »lAVOitCt NA N|Ulk€N PCU7T0VOC, rttfttMA fcV3VA mu, DjFt) lkAA/«N. Dqxfeii iAPCN^iCJ HOMr^o. ktiOaEU kEN-BL. NATUJJ Tolc€, Stcuovie M N. IHf obiea/tal’■ MtlVtLC UŽC 30Se KHUbSH t>6%etwk *T«we lAHK. MOC* taCPhango NFtnov icietid v •utum bMl mi An r&iHnč tivAU *£Vro HOOSKJ 1ŽAK IN MUK. AVT. 0*N. MAKAfiSkA iNACAi VLLA1) VTiMVMSKi ŠPORTNIK rOS,T